Leto XIY.
Y Celju, dne 13. decembra 1904. 1.
Stev. 97.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništva, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust, — Naročnina za celo leto 8 kron
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni ; ista naj se pošilja : Upravništvu „Domovine" v Celju.
Šmarski sodnik Wagner — rešitelj nemštva v Šmarju.
Ta gospod nima ravno mnogo dela, in kakor ljudje pravijo, se gospod tudi preveč ne napenja, Naravno je torej, da mu poleg tistega malo časa, ki mu ga vzamejo uradni posli, preostaja veliko časa, katerega hoče porabiti sedaj ad maiorem gloriam Germaniae. Nesrečni okraj šmarski — tako si misli ima že toliko časa nemške uradnike, ki so se svetili vedno v blesteči luči nemške „Strammheit zlasti sedaj, ko ima splošno priljubljenega nemškega sodnika! Vkljub temu ta nesrečni šmarski okraj vedno še ni hotel in ni hotel postati nemški. Pa čakajte vi, Slovenci, sedaj! ni zastonj g. Wagner že dolga leta sodnik šmarski, da ne bi ničesar storil, da se nov znak neomajanega nemštva šmarskemu sodišču prilepi. Po dolgih urah in po tuhtanju po dnevu in po noči, švigne mu rešilna misel v modro glavico, rešilna za nemštvo v Šmarju! Čuj, svet in strmi!
Vsepovsod, na vseh c. kr. uradih, sodnijah, davkarijah, okr. glavarstvih itd., na vseh uradnih sobah slov. Štajerske morajo biti poleg nemških napisov tudi slovenski vsled ukazov c. kr. višjih oblastev, ki so še dokaj višji kakor visoki g. sodnik šmarski.
In ta g. sodnik Wagner, ki je iz Celja do Šmarja avanziral, mesto da bi šel na Gornje Štajersko, kjer bi ga nemški rojaki gotovo z-odprtimi (?) rokami sprejeli, je opazil z bistrim svojim nemškim očesom, da se da za nemštvo doseči velike zasluge.
Zemljiška knjiga šmarskega okraja bo steber veljave nemškemu jeziku! Vpisi so sicer žalibože vsi slovenski, — zajokaj „allmutter Germania" bridko solzico — ali imena katastralnih občin so pisana še vsa edino v nemščini! Heureka! To je tista arhimedova pika, na katero treba nastaviti os, da se spravi slovenščina ob vso veljavo, ter zavaruje nemščini tron absolutistične vlade.
V zemljiški knjigi se bere črno na belem samo: Katastralgemeinde „Schleinitz" samo „Po-nigl", nikjer ni pa zraven na 1. listu zapisano tudi Slivnica, ali Ponikva itd. Od tega momenta, ko je g. Wagner storil to epohalno iznajdbo, je vedel, kaj mu kot vernemu sinu „der allmutter Germania" veleva dolžnost, brez vsakega ozira na člen XIX. drž. ustavnih postav avstrijskih: Zavrniti slovenske prošnje, v katerih ne stoji ime: kat. občini Schleinitz ali Ponigl, ampak grdi slovenski besedi: Slivnica in Ponikva. Sicer je že na stotine odlokov šmarske sodnije. kjer so se prošnje samo z slov. imenom Slivnica, Ponikva itd. gladko in brez ovire reševale, ali takrat nemško nacijo-nalni duh ni še tako močno razsvetlil g. Wagnerju bistro glavo kakor se je to v zadnjem času zgodilo.
Da se pri vseh drugih sodnijah ravno tako godi, da zadostuje samo slovensko ime, kaj to g. Wagnerja briga: On je sklenil sedaj nemštvo v Šmarju na tako ženijalen način rešiti.
Od sedaj naprej se ima vsaka vloga, ki nima čarobne besede Schleinitz ali Ponigl itd. brezobzirno zavrniti iz svetih zemljiških knjig šmarskih. Sicer pa g. Wagner sam teh odklanjočih odlokov ne podpiše. Previden mož!Zakaj so drugi gospodje, ki morajo (ali res morajo? zakaj ne bi g. Wagner podpisoval sklepe svojih modrosti ?) te njegove ukaze izvrševati?
G. Wagner je sicer že dolgo sodnik, pa je še vendarle mlad v svojih skušnjah. Menda misli, da je iznašel on Kolumbovo jajce! A ne g. Wagner! Vi ste le maloslavni „Nachläufer" bolj slavnega g. dr. Zhuberja. Ko vi še menda niste bili adjunkt, da, menda še niti avskultant ali celo praktikant ne, je storil g. dr. Zhuber, ki naj počiva v miru
—	bil je izvrsten jurist, če tudi zagrizen Nemec
—	nekaj čisto enakega. G. Mihael Vošnjak je vložil pri c. kr. okrajnem sodišču v Šoštanju, katero je takrat ravno vodil g. dr. Zhuber — in sicer bolj izvrstno kot vi šmarsko, — vlogo, pri kateri je rekel, da hoče neko vknjižbo pri vlogi k. o. „Lokovica". In takrat je nemški duh obsenčil dr. Zhuberja, da je šel in pogledal v zemljiško knjigo ter videl, da je zapisano tamkaj črno na belem nemško bedasto ime „Loko-vitzen" ne pa Lokovica. In Salomonova sodba je
.bila: Ker .zemljiška knjiga c. kr. okrajnega sodišča v Šoštanju nima nikjer kat, obč. Lokovica, ampak le neko „Lokovitzen",. kar očitno ne more biti eno m- isto. se prošnja odklanja.
Kakor navadno pri Üelikatnih zmlevali. šiar
j je ta zadeva, na Dunaj tja, kjer poslujejo c. kr. ministri. Rešitev g. dr. Zhubra provzročila je tamkaj veliko senzacijo, in prišla je z Dunaja takrat v Šoštanj neka čudna reč, latinci pravijo isti baje „nasa longa" in čudo golemo! Dr. Zhuber je od tega časa neizmotljeno dobro vedel, da je Lokovica to, kar so Nemci popačili v Lokovitzen, in da se torej v zemljeknjižnem predlogu sme rabiti ali Lokovitzen ali pa tudi Lokovica.
Pa še več! Kmalu potem je justičui minister javno v državnem zboru omenjal o tem slučaju, rekoč, da bi se na Češkem in Moravskem vse čudilo, če bi kak sodnik zemljeknjižni predlog zavrnil, če bi isti imenoval kat. občino Slavkov, ki je pa v zemlj. knjigi zapisano Austerlitz!
Seveda Moravsko, Češko! mi pa živimo sedaj v dobi pod justico grofa Gleispacha. Luč grofa Gleispacha sicer že ugašuje, na Dunaju vidijo le še Gleispachovo leščerbo, kateri grozi vsak čas, da ugasne, ali za Štajersko je ta luč še vedno soince, v katerem se grejejo vsi nemškonacijonalni sodni uradniki! — Taki slučaji kažejo, kako strašno trpijo nemški sodniški uradniki na Spodnjem Štajerskem, vsled preveč časa in premalo dela, da se jim ljubi tako nemško nacijonalno allotrijo uganjati in to v uradnih urah: Dela jim dajte več, dela!
No, pa upamo, da bo pravosodno ministrstvo vkljub Gleispachovi komandi vedelo naučiti g. Wagnerja, da bo razumel kaj je Ponikva in Slivnica, kakor je tako hitro vedelo svoj čas ministrstvo naučiti g. dr. Zhuberja, kaj je Lokovica.
Celjske in štaj. novice.
— Občni zbor celjske ženske in moške podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda" se je vršil v nedeljo popoldne v „Skalni kleti" pri jako pičli udeležbi. Zborovanje je otvoril predsednik moške podružnice g. dr. Iv. Dečko z temeljitim nagovorom, v katerem je povdarjal vrlo delovanje naše prezaslužne šolske družbe in našteval zavode, ki jih vzdržuje. Tajnica ga. Mirka dr. Fermevčeva je prečitala poročilo o zadnjem občnem zboru ter podala pregled podružničnega delovanja v minolem letu. Posnemamo, da je bilo pet odborovih sej, ter je ženska podružnica že do glavne družbine
skupščine, ki je bila v Žalcu dne 4. avgusta t. 1 imela dohodkov 300 K. katere só se tedaj izročile družbinemu predsedniku. Od takrat pa se je že nabrala precejšnja svota, zlasti za narodne koleke, kar pride drugo <:to v račun. Ženska podružnica je imela letos svoj XII. občni zbor ter je od leta 1899 poslala že družbi v Ljubljano lepo svoto 2764 K 60 vin. Sploh je ta podružnica ena najmarljivejših. Ne zaostaja za njo naša moška podružnica, ki prispeva vsako leto znatne svote v šolske namene; letos je poslal blagajnik 13. aprila 268 K 23 vin. družbinemu vodstvu v Ljubljano, družbi sv. Cirila in Metoda v prid se je vršil v Celju plesni venček kluba trgovskih so-trudnikov, ki je dal 123 K čistega dobička, lani pa, leta 1903, je moška podružnica poslala v Ljubljano 130 K 50 vin. Zborovalci so se na shodu opravičeno čudili, zakaj ni v drnžbinem „Vest-niku" naznačena niti ena niti .druga svota, temveč je potegnjena črta čez celjsko moško podružnico! Narodni ponos celjskim Slovencem veleva, da zoper to protestirajo. Ljubljanski dnevnik ,.Slo-_ venec" Je leros ze vsled tega napadel našo podružnico, storil ji je krivico, katere pa ni hotel popraviti, dasi smo mu poslali natančno pojasnilo. Med slučajnostmi se je mnogo govorilo, kako naj družbi pomagamo do boljših dohodkov; sprejel se je sklep, da se odslej kolekujejo z narodnim ko-lekom vse vstopnice k narodnim veselicam, ki se prirede v Celju. V ženski odbor so bile izvoljene dame: G. A. dr. Dečkova, M. dr. Karlov-šekova, M. dr. Fermevčeva, Meta Baševa, A. dr. Kukovčeva in Anka Vrečerjeva. V moški pa: G. dr. Iv. Dečko, dr. J. Karlovšek, dr. J. Fermevc, Fr. Lončar, dr. Vek. Kukovec in Iv. Pregrad. Revizorjema gg. dr. J. Hrašovec in A. Črne. — Celjskima podružnicama mnogo uspeha!
— Koncert Nadine Slavjanske v Celju. Prihodnji teden v sredo, dne 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer, koncertirala bo v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju ruska umetnica Nadina Slavjanska s svojim pomnoženim, impo-zantnim pevskim zborom. V zadnjem času se je mudila ta slavna Rusinja v Dalmaciji in je tudi priredila nekaj koncertov v Zadru. Kakor pa posnemamo iz časopisov, so ji delali veliko zapreko tamošnji italijanski nestrpneži. Dovoliti ji niso hoteli dvorane za koncertiranje. zahtevajoč, da ne sme peti ruskih pesmi in da mora plakate tiskati le v italijanskem jeziku. Ali Nadina Slavjanska je odklonila in dejala: „A mi vsprejemamo z največjo gostoljubnostjo italijanske umetnike". Si pač lahko podajo roke naši neprijatelji italja-naši z nemčurji. Kako gostoljubno in s častjo jo pa vzprejemajo v drugih deželah! Kar prehvaliti je ne morejo! Omenimo tukaj le odlomek kritike dunajskega dnevnika „Neue Freie Presse", ko je koncertirala Nadina Slavjanska na Dunaju: „Ruski pevski zbor Nadine Slavjanske prevzame oko in uho s čarom tujega sveta. Kako krasen je že njen nastop! Ponosno korakajo na oder, otroci naprej, vsi oblečeni v narodnih nošah, in najbogatejše okinčana je Nadina Slavjanska. Dra-žesten, interesanten prizor! Poje navadno ves zbor s predpevko ali brez nje, vse popolnoma eksaktno in vse na izust; posebno začudenje vzbujajo mali, srčkani otroci, ki, spredaj stoje in pojo tako sigurno in čisto prvi glas. Od dirigen-tinje le s pomočjo lahkega gibanja rok vodeči pevci ohranijo najlepše soglasje v mnogokratni
izmeni takta, kakor tudi v nijansiranju močnosti glasov. Posebno zadnje razumejo do tako čudovitega pianissimo oslabiti, kakor še nismo slišali tako nežno in odmevajoče od nobenega zbora. Špecijaliteta Rusov so, kakor znano, njihovi nizki bas-fflasovi, ponos peterburške in moskovske cerkvene glasbe. Tudi v zboru Nadine Slavjanske segajo basovi često do nizkega A in B. Tenori in ženski glasovi zvene tudi lepo, a najlepši so glasovi otrok. Ne samo ti pevci, ampak tudi njih narodne pesmi, pričujejo o izredni muzikalični nadarjenosti ruskega naroda1'. Tako tuji, ne slovanski glasovi o Nadini Slavjanski. Program koncerta prinese ..Domovina" v prihodnji številki. Opozarjati moramo slavno občinstvo, da si zagotovi o pravem času vstopnice, ker se bodo, kakor se že zdaj kaže. zadnji dan le težko dobile.
—	„Brez denarja". Naši diletantje so preteklo nedeljo v ,.Narodnem domu-' uprizorili občinstvu jako priljubljeno igro ,.Brez denarja", ki se je že pred dvemi leti igrala v Celju. Akoravno je ta mesec s prireditvami zelo prenapolnjen, je bila udeležba še nekako obila. V vlogah je bilo mnogo izpremembe z ozirom na prireditev pred dvemi leti. zgovoren dokaz, kako živahen je v Celju preobrat v mladem svetu. Gospica Mila Sernečeva je nastopila v dolgi ulogi, katero je prav dobro in pogumno igrala. Gospica Dolinar-jeva je v zadnjem hipu priskočila vsled obolelosti gdč. Vrečerjeve pevskemu društvu na pomoč, kar je posebno hvale vredno, ter je vendar igrala s tako gotovostjo, da bi si jo nekateri nemarni igralci, ki nikdar svoje uloge ne znajo, morali vzeti za vzgled. Gospica Minka Moosova je prevzela važne pevske vloge. Gospica Jožica Gregorinova vrlo nastopa in napreduje in od nje še mnogo pričakujemo. Do daljših ulog so prav srečno avanzirale gospice Koroščeva. Cerarjeva in obe Cizlovi, katerim je občinstvo za njih veliko požrtvovalnost zelo hvaležno. Seveda je celo uprizoritev takorekoč na svojih ramenih nosil g. Rafko Salmič, ki je s svojim neusahljivim dovtipom občinstvu tudi tokrat podal največ užitka kot pristen igralec. Dveh prav izbornih za Celje novih moči smo se veselili v gospodih L. Mikušu (gizdalinski baron ln princip al) in J. Koželju (stari oče perice Marjete. Zbor gizdalinov, z g. dr. Stikerjem na čelu in bratoma Detičkoma ter g. Dobršekom, slednjim zlasti kot finim pevcem, je vzbujal največ vesele pozornosti. Pohvalno omenjamo g. Megliča, nadalje g. R. Fašaleka, g. Fr. Cvetkoviča, g. J. Re-beka in g. .T. Kmeclja. Upamo, da nas pevsko društvo kmalu zopet razveseli z novo predstavo.
—	V soboto, dne 17. t. m. občni zbor „Celjskega pevskega društva.
—	Pevska vaja za moški zbor „Celjskega pevskega društva" se vrši v četrtek, dne 15. dee. 1904 ob 8. uri zvečer. Po vaji prijateljski sestanek v gostilni „Narodnega doma" na čast novim udom. Razdelile se jim bodo sprejemne diplome. Povabljeni so tudi pevci ,.Slov. delavskega podp. društva.
Župani celjskega okraja pri sodniji. Poročali smo zadnjič, da slovenski župani in občinski zastopniki neprijetno občutijo, da se jih vabi k c. kr. okrajni sodniji v Celje na dne 17. decembra z nemškim pozivom. Vsled tega nameravajo vsi narodni župani odreči udeležbo, kar je iz narodnega stališča popolnoma prav. Edini „nemški" župan celjskega okraja je bil Karel Gorišek na Teharjih in edini ta se je lani na enak poziv odzval. Kaj bode storil letos, ko se je baje županstvu odpovedal, je velika uganka. Gotovo mu bode žal, ako ne bode imel prilike g. dr. Schäftleinu pokazati, kako izvrstno nemški zna.
—	Sprememba posesti. Hišo št. 22 v Graški ulici v Celju, znano pod imenom „konvikt", je kupil od bratov baronov Lempruch narodni trgovec gospod Anton Kolenc za 66.000 K, ter se otvorijo v pritličju te hiše trgovinski prostori.
—	Smrtna kosa. V soboto zvečer je za legarjem nanagloma umrla 16letna edina hčerka znanega narodnega stavbenega podjetnika Ferd. Gologranca v Gaberju pri Celju. V vseh narodnih krogih vlada odkrito sožalje s prizadeto rodbino.
—	V posnemanje. Kot velikega dobrotnika in posebno naklonjenega „Slov. delavskemu podp. društvu" se je pokazal gosp. Ferd. Gologranc ter daroval ob pogrebu svoje hčere iz hvaležnosti pevcem za „Delavski dom" 200 K. Srčna hvala!
—	t Ivan Kač. Po noči od nedelje na pon-deljek je v Žalcu ponesrečil gospod Ivan Kač. Našli so ga včeraj zjutraj mrtvega pod stopnicami njegovega stanovanja. Sluti se, da ga je na stopnicah, ki so zelo strme, zadela kap, ali pa da se mu je izpodrsnilo ter se ni mogel ujeti, ker je imel revež samo eno roko. Ob drugo je že pred mnogo leti prišel kot oskrbnik zaloške grajščine, kjer mu jo je stroj odtrgal. Ivan Kač je dovršil svoj čas kmetijsko šolo v Grottenhofu. Slovenski javnosti je bil dobro znan. Dolgo let je deloval za ustanovitev kmetijskih zadrug in dasiravno se mu je v tem oziru marsikaj ponesrečilo, vendar je pokazal, da je imel mnogo praktičnega smisla. Dolgo let je bil tajnik trške občine žalske, zadnji čas v občinah Griže in Velika Pirešica. V slednji občini je bil tudi častni član. Znan je bil tudi kot organizator slovenskih požarnih bramb in mu na tem polju gre mnogo zaslug. Pečal se je mnogo z občinskimi zadevami in ustanovil društvo uradnikov avtonomnih zastopov. Zadnji čas je pisal poučno knjigo o občinski upravi ter jo hotel ravnokar v tisk oddati. Istotako je bila odobrena njegova knjižica o prvi zdravniški pomoči ter jo je nameraval izdati za šolsko mladino v obeh deželnih jezikih. Pa ni mu bilo sojeno, da bi sad svojega truda v tisku videl. Umrl je v starosti 55 let. Ivan Kač je bil izredno nadarjen in marljiv človek in ga štajerski Slovenci po vsi pravici ohranijo v hvaležnem spominu. Mi izgubo Ivana Kača tem bolj obžalujemo, ker je bil eden izmed najzvestejših dopisnikov „Domovine".
—	Žalec. Dne 8. t. m. nam je napravilo Žalsko prostovoljno gasilno društvo veselico in zabavo, kakršne še pač ni bilo kmalu v Žalcu. Bil je pravi rodbinski večer žalskega trga, zastopane so bile vse hiše. Zopet se je pokazala prava, odkritosrčna in nehlinjena solidarnost prebivalcev našega trga. Kakor sestre in bratje, brez razločka stanu, vsi enega duha in enako čutečega srca. smo bili skupaj zbrani. Velika dvorana gosp. Fr. Hodnika je bila zasedena. Lepi obisk je navdušil vse še bolj, ko je nastopilo pevsko društvo „Edinost" pod spretnim vodstvom svojega učitelja g. Rajko Vrečer-ja, ter zapelo dovršeno več milo donečih pesmi. Gospodična Malika Virant-ova ie pela s spremljanjem klavirja „Zapoj mi ptičica glasno" tako lepo in dovršeno, da ji je občinstvo izreklo svoje priznanje. Ravno tako milo doneč je bil tudi ženski duet „Na tujih tleh", in mojstrsko dovršen mešani kvartet. Sploh moramo g. Rajko Vrečer-ju čestitati na uspehu ter ga prosimo, naj nas preseneti zopet prav v kratkem. Po končanih pevskih točkah so uprizorili naši diletantje enodejanko „Rusko japonska vojska" tako imenitno, da jim je občinstvo plačalo njih trud z burnim ploskanjem in „živio" in „dobro"-klici. Vse vloge so bile v rokah gospod ičin Malike in Ane Virantove ter M. Petriček-ove in gospodov Fr. Košar, A. Jelen in Iv. Perger-ja. so bile povsem dobro naučene in se igrale naravno. In kaj naj šele rečemo o Miklavžu, angeljih in pe-klenščekih, ki so bili tako impozantni in veličastni. da so ljubi otročiči veselja vriskali, molili in se daril veselili! In tako se je zvršil ta večer vsem k popolni zadovoljnosti. Prostovoljni požarni hrambi čestitamo! — (Op. ur.) To je zadnji dopis iz peresa umrlega gospoda Ivana Kača. Sprejeli smo ga dan pred njegovo smrtjo.
—	„Edinost" v Žalcu vabi svoje člane na V. redni občni zbor v sredo, dne 14. decembra 1.1. v društveno sobo gostilne Hausenbichlerjeve z običajnim dnevnim redom. K temu zborovanju se vabijo vsi člani in oni prijatelji petja, ki želč pristopiti k društvu, da bodo v zboru zastopani vsi stanovi, kakor je to nekdaj bilo v Žalcu. V slogi je moč, in „Edinost" bo tem lažje zadostovala vsem zahtevam, ki se stavijo na njo. Vsak pevec naj pristopi k pevskemu zboru in tako stori svojo dolžnost v probudo naroda in gojitev slovenske pesmi.
—	Nemška obstrukcija na Teharjih. Tako modrih politikov svet ni kmalu videl, kakor so teharski „Nemci". Pač se je že večkrat slišalo, da je v kakem zastopu manjšina obstruirala ali celo odložila odborništvo, da bi se pa večina ku-jala tako hudo, da bi kar prostovoljno izročeno ji zastopstvo zavrgla, to so teharski „Nemci" prvikrat svetu pokazali. Pretekli teden je eden izmed
teh modrih gospodov vzel pero v roke in je pisa okrajnemu glavarstvu v Celje pretresljivo pismo: „Nas osem (namreč „Nemcev") izstopi iz občinskega odbora". Ni pa navedel nič imen. da bi se vedelo, kdo je ta osmerica, ki je postala gospod-stva tako zelo trudna. In šele glavni „Nemec" župan Gorišek! Tudi ta se je tako ujezil, da je kar kratkomalo županstvo odložil. In zakaj neki vse to ? Možaki so kot „Nemci" pred tremi leti zmagali pri volitvah in takrat so obljubili, da bodo neskončno modro gospodarili. Te obljube pa niso izpolnili, ampak so tako daleč zabredli, da na vsak način morajo občinske doklade zelo povišati. Tega se pa možaki boje, ker so volitve pred durmi in strah jih pretresa, ker bodo morali račun dajati. Vložili so na okrajni odbor prošnjo, naj se jim dovoli, da račune šele po volitvah predlože. Okrajni odbor je pa to zvito prošnjo seveda zavrnil. Imenik volilcev so tako krivično sestavili in nepostavno po reklamacijskem roku toliko svojih volilcev pripisali, da moramo pač po vsi pravici pričakovati, da bodo pritožbe Slovencev zoper to postopanje ugodno rešene. Ker oblast pritožb ni kar čez noč zavrnila, so se „Nemci" še huje ujezili. In zdaj so izstopili! Toda dan obračuna vseeno pride in upamo le. da bodo slovenski volilci z „nemškimi" mogotci prav pošteno obračunali.
Franci Girstmajer besni. Ubogi Franci je pokukal malo v državni zbor. kamor je bil po naključju izvoljen ter je kakor besen delal „nemško" obstrukcijo. Pa njegovim volilcem je njegova bedasta blebetanja tako presedala, da so ga pri prvi volitvi neusmiljeno vrgli v'staro šaro; telebnil je tako, da ni mogel več vstati. Ponujal se je na vseh krajih nemškim „bratcem" za kandidata. pa je kar zletel iz dotičnega volilnega okraja, tako da je kar smrdelo za njim. In ta blebetajoči Franci, ki je v državnem zboru besno obstruiral. on se je sedaj postavil na svoje kraljeve in šepaste noge ter hoče vpiti, klicati na boj zoper obstrukcijo slov. poslancev v Gradcu. Na nemškem Štajerskem je sicer veliko idijotov-bebcev, pa še ti niso hoteli verjeti in zaupati temu plitvemu, abotnemu nemškemu nacijonalcu, in bistri slovenski kmetje naj verjamejo in ga poslušajo? Zakaj se pa to človeče tako jezi na slovensko obstrukcijo? Naravno! Nemci so si hoteli v deželnem zboru nemško žensko učiteljišče za Gornje Štajersko, postaviti Ptujčanom pripravnico za gimnazijo, ki boleha na sušici. ker nemških šolarjev ni, slovenski pa nočejo v to šolo in še sto in sto drugih reči. katere bi stotisoče kron stale. In za vse to bi morali Slovenci tretjino plačevati. Seveda vse to je odpalo vsled obstruk-cije slov. poslancev. Zato pa tulijo nemški zagri-zenci, kakor je Franci, zoper obstrukcijo. ker je čez nemške naklepe napravila tako velik križ. — Pamet, pamet. Franci, naj bi Ti Bog dal, da bi jezik dejal za zobe, pa bi veljal menda celo za modrijana, tako pa samo neumnost, če tudi „nemško", blebetaš.
—	Narodna čitalnica v Mozirju je imela dne 30. novembra 1904 svoj redni občni zbor, ter se je povodom tega izvolil sledeči odbor: Predsednikom g. Rudolf Pevec, podpredsednikom g. dr. Ferdinand Böhm, blagajnikom g. Martin Videčnik, tajnik g. Dragotin Paš in odbornika gg. Feliks Tribuč in Franc Apat. Isti je sklenil v mesecu januarju 1905 prirediti veselico z mno-gobrojno zabavo, o kateri se bode še spored in dan pravočasno naznanil.
—	Gledé na članek „Varnost Slovanov v celjskih nemških gostilnah" v Domovini št. 96. z dne 9. decembra 1904 se slavno uredništvo naprosi v smislu § 19. tisk. zak. v prihodnji številki na mestu, kjer je prvi članek bil tiskan, sprejeti nastopni popravek: Ni res, da je bil povod aretovanja ta, da je Hrovat v svojem maternem jeziku govoril in ni res, da je moral 15.000 K kavcije položiti. Res pa je, da je bil Horvat zato aretovan. ker je točilni blagajničarki z revolverjem nevarno pretil, res je, da je svojemu premoženju primerno kavcijo 1000 K položil in res je. da je bil dotični Horvat že prej občutno. enkrat z 18 mesečno ječo kaznovan.
C. k r. okrožno sodišče v Celju odd. VII. dne 11. decembra 1904.
—	„Štajerčevi" nemškutarji so zmagali pri obč. volitvah v Slovenji vasi pri Ptuju.
—	Sava odnesla most. Brod pri Cotu med Loko in Radečami je Sava odnesla v noči od 8. do 9. grudna.
—	Sina izgubil in še obsojen. Martin Novak je pretekli mesec popravljal vodnjak Jožefa Pučnika na Ponikvi. Njegovemu sinu se je pri tem utrgala vrv ter se je ubil. Nesrečni oče je radi tega moral pred sodišče, kjer je bil obsojen v dvamesečno ječo.
—	Samomor. V soboto zjutraj se je ustrelil v Muti pri Ljutomeru orožniški vodja Schief v hiši. nekega posestnika, kjer je prenočil. Tri deklice, ki so bile v sobi, mu niso mogle več zabraniti, tako hitro je nastavil puško na grlo in sprožil. Čudno je. da je storil to v hipu, ko je zvedel, da je orožniški stražmošter pred hišo, vendar vzrok samomora ni znan.
Gasilno društvo v Cezanjevcih pri Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 18. t. m. v gostilniških prostorih g. Ficka na Kamenščaku tombolo. Začetek ob 4. uri popoldne. K mnogo-brojni udeležbi vljudno vabi	odbor,
—	Ogenj. Dne 5. t. m. je ogenj upepelil v Vel. Prekršah pri Rogatcu hišo in gospodarsko poslopje Jerneju Blatini. Razen poslopij mu je zgorela oprava in pridelki, ter. mu bilo uničeno vse vino in sadjevec. Ker se misli, da je bilo zažgano, so tri osebe izročili sodišču.
Iz Mute poročajo, da je dne 5. t. m. gorelo pri gospodarju Pečolerju pri Sv. Primožu na Pohorju; ogenj je upepelil hišo in opravo. Hiša je stala v gorskem zakotju in težko dostopna. Torej ni bilo gasilcev, in čudno je, da je ostalo le (i metrov oddaljeno gospodarsko poslopje, ki je še z lesom krito.
—	Še en samomor. V Št. Petru se je ustrelil v bližini grobarjeve hišice 72letni kočar Janez Knotz.
Druge slovenske novice.
—	Nabirajte rabljene poštne znamke za družbo sv. Cirila in Metoda! Vodstvo te pre-koristne družbe prosi vse rodoljube in rodoljub-kinje, da hranijo in nabirajo vse rabljene znamke, naj si bodo še tako navadne, in jih pošiljajo ali društvenemu vodstvu v Ljubljano ali pa uredništvom slovenskih listov, ker s tem znatno podpirajo družbino blagajno v korist slovenske dece! Nabiranje rabljenih znamk je pač tako majhen trud, da vsakdo lahko sodeluje. Mi sprejemamo rade volje pošiljatve znamk za družbo! — Omenjamo pa še. da so porabne le cele zalepke in cele dopisnice s popolnim besedilom, posebno, ako so starejšega datuma. Izrečno povdarjamo, da znamk, če so samo izrezane iz dopisnic in zalepk, ne moremo rabiti, ravnotako naj se pisemske poštne znamke ne odlepljujejo, nege izrezavajo s papirjem vred.
—	Na pomoč koroškim Slovencem! Koroški rodoljubi so izdali oklic za zgradbo „Narodne šole v Št. Jakobu v Rožu", ker so dosedanjo ondotno slovensko šolo s pomočjo nemčurskih zagrizencev razdrobili v trirazredno slovensko-nemško in štirirazredno nemško šolo. Družba sv. Cirila in Metoda v L jni b 1 j a n i je namreč v seji dne 3. t. m. sklenila v Št. Jakobu v Rožu postaviti slovensko „Narodno šolo", enako, kakršna je v Št. Rupertu pri Velikovcu. Nova šola je v sedanjih razmerah za Št. Jakob postala nujno potrebna in bode velike koristi ne samo za Št, Jakob ampak tudi za sosedni R o -žek, Št. Ilj in Podgorje ter za celo Zgornjo Koroško. Zato pa ta šola zasluži, da se zanjo zavzame cel slovenski rod!
—	Grozna nesreča se je pripetila v petek pri gradnji železnice v predoru pod Logom pri Sv. Luciji. Ko so šli delavci opoldne iz predora, sta imela nalogo zapaliti dve mini neki Bovčan in laški delavec Leoni. Ko sta zapalila prvo, sta skočila na varno. Užgana mina je počila, ali druga se ni hotela vžgati. Leoni je priskočil, da zapali drugo, a ko je prišel do nje, je počila ter mu odnesla del glave in eno roko. Bil je takoj mrtev.
—	Hrvatske novice. Novi list. V Požegi je začel izhajati list za narodno-gospodarska in društvena vprašanja „Narod"; izide vsake sobote, in stane za vse leto 8 kron. — Zagrebški
župan, madžaron Mošinsky, je odstopil; večina v mestnem svetu je neodvisna, in to mu je bilo povod, da je odložil županstvo.
Dopisi.
Črna gora pri Ptuju. Le malokedaj dobi vaš list kak dopis od nas. Pa to naj vas ne skrbi, ker pri nas celo leto ni bilo ničesar takšnega, kar bi imelo svetovni pomen. Ali morebiti pač ? Znabiti je namreč že tudi to svetovnega pomena, če se kje kakšni nebodijihtreba štajer-cijanci spraskajo med seboj, ali če se jih kje, včasi v kakšni gostilni usmili kakšna poštena slovenska pest ter jim privošči svežega zraka.
Enkrat pa smo se prav veselili! Bilo je 2Älistopada, ko je priredilo bralno društvo svojo prvo veselico. To pa je že bilo nekaj posebnega: Poslušati lepo deklamacijo priproste kmečke deklice ter času in razmeram primeren govor izbor-nega govornika. Bilo je nekaj izvanrednega, gledati vrla dekleta in fante, ki so prvokrat nastopili na odru ter prav lepo predstavljali igri: „Jeza nad petelinom in kes" in „Vaški skopuh". Med tem pa so nas kratkočasili narodni fantje iz Hajdina s krasnim tamburanjem in petjem in tudi domači mešan pevski zbor je prav lepo pel. Le vrlo naprej!
Naše lanske občinske volitve je razveljavila c. kr. namestnija v Gradcu v veliko veselje naših štajercijancev. So morali biti že tehtni (!) vzroki za to, ker se je njihov priziv prerešetaval od konca oktobra lanskega leta do sredine novembra t. 1. Vzrokov za razveljavljanje še mi sedaj brž ne smemo vedeti, pač pa jih vedo drugi. Na delo, vsi naši rodoljubi! Bomo videli!
Iz Jarenine. Že dolgo niso nič slišali iz naše fare. Gotovo ste mislili, da smo že izginili. Ali temu ni tako! Res, da nas sovražniki našega jezika in stanu vedno pikajo in kolikor jim je mogoče stiskajo, ali vendar še gremo mi, mladi naprej . . .! Po zimi bodemo imeli vsako nedeljo poučne shode, da se poučimo o občinskem redu in drugem, zlasti pa o zgodovini Slovencev. Vidite, dragi, tako tudi mi delamo, da bi šli naprej; ali samo nekaj nas kvari in to je še hujše kakor vse grožnje naših nasprotnikov. Manjka nam prostora. Če napravimo shod, jih komaj 20 zamore biti pričujočih v sobici, a jareninska mladina bi se rada polnoštevilno udeležila ter se kaj naučila. In zraven tega imajo naši nasprotniki toliko prostora na razpolago, kjer nam potujčujejo naše ljudi. Zato pa danes stopamo pred vas, Slovenci, s prav prisrčno prošnjo, da bi nam pomagali povečati ali sezidati „Čitalnico". Slovenci in Slovenke, ozrite se semkaj na mejo, kjer že stegujejo svoje kremplje, da bi nas zgrabili naši sovražniki, pomagajte, da Jarenina ne bode nemška, ampak še slovenska last. Zlasti se obračamo k Vam, dragi mladeniči in mladenke po domovini in tujini. To mladeniško gibanje, ki se je pri nas začelo, ste vi cenjeni bralci z velikim veseljem pozdravili in to gibanje, ta organizacija, je že postala vseslovenska. Toda kakor ste pozdravili z veseljem nas tedaj, tako mislim pa boste se zdaj radevolje odzvali naši ponižni prošnji ter nam priskočili na pomoč. Če nam hoče kdo kaj poslati, naj pošlje na naslov: France Sekol, voditelj „Mladeniške zveze v Jarenini". Darovi se objavijo. Za vsak najmanjši dar se vam že naprej zahvaljujemo! Mlad. in d e ki. zveza bralnega društva.
Podčetrtek. V eni zadnjih številk celjske „vahtarce" so se spet izrisali enkrat naši pristni Nemci in se pokazali v pravi luči. Izbrali so si že v to svrho list, ki je menda največja smet nemškega časopisja, dobro vedé, da mora vsak drugi pošten nemški list zavrniti njihovo vseskozi podlo pisarijo, ki so jo skovali možgani združenih podčetrtečkih germanov, delo najmanj petih oseb. Da ne povdarjamo toliko, kako je nakopičena laž za lažjo, v čemer so naši Germani zares znani kot velikani, — vprašamo, ali je res zmožen eden izmed podčetrtečkih posili-nemcev pomagati poštenemu človeku? — To so pač tisti ljudje, ka-rerih last je prav velika ničla, ki sami tiče v blatu in gnilobi tako globoko, da se jim iz tega ni mogoče rešiti če se v potrdilo spominjam le na škandalozne rodbinske razmere teh tevtonov, pri katerih bi lahko najgnusnejše reči na dan privlekli. V članku povdarjajo svoje dobrote, ka-
tere so baje delili; vprašamo: ali je iz obče člo-veško-omikanega stališča lepo in vzorno za nje, ki hočejo biti nad nami, to predbacivati'? Vidite, to je mišljenje ljudi, ki so še daleč v ozadju kulture, to je znak gnilih bučk. Kdo se bode vendar obračal do teh ljudi, ki so sami najbolj potrebni pomoči. Ali se ne pravi to, biti bolan na možganih in kratkega spomina, če pravijo, da smo mi začeli z izzivanjem? Imenuje pameten človek to izzivanje, če se branimo Slovenci za svoje pravice, če se hočemo v svojem krogu izobraževati in razveseljevati, kajti vi ste naravnost nezmožni za vse, izvzemši nepošteno ! Vedite tudi, da vaše psovanje napram našim slov. obrtnikom, kakor se je to zgodilo v „vahtarci" z izrazi, kateri so last le neizobraženih in sirovih ljudi, prav nič ne pomaga, ker svesti smo si, da je to zadnje naporno delo vašega bolnega uma. Toliko lastnine, kakor vi, ima vsakdo izmed nas, samo s tem razločkom, da smo si mi dobili vse svoje poštenim potom, kar se pri vas ne more vselej trditi. — Sploh pa vam svetujemo, da prihodnje pridno pometajte pred svojim pragom, tam je dosti smetja in svetujemo vam, da se najprvo učite od nas omike. Javnost je zvedela dovolj iz teh vrstic, in oboroženi smo dosti pri njej zoper vse puhle napade od vaše strani, saj vemo, od kod prihajajo, inda nam ne morejo nikakor škodovati! Le to še vedite, da bodočnost v Podčetrtku je in mora biti slovenska!!
Iz gornjeradgonskega okraja. V gornjeradgonskem okraju se narodno življenje prebuja. Ne bomo govorili o naših lepih veselicah, ker samo tiste ne morejo biti izraz naše narodnosti. Veselice so potrebne, ker navdušujejo ljudi, posebno mladino, a samo zabava ni koristna, treba je tudi dela, treba je pouka. Posebno zdaj, v zimskem času, ko poneha težko delo na kmetih, ne smejo naši mladi pozabiti lepe zabave, ki je daje dobra knjiga, V tem je pravi napredek! Be-rimo dobre knjige, pa ne samo zabavnih, tudi gospodarske in poučne. Naša bralna društva imajo mnogo knjig različne vsebine, torej si lahko vsak izbere, kar mu je bolj po volji. V tem bodemo zmagali našega nasprotnika, nemškutarje; oni navadno čitajo malo ali pa k večjemu „Štajerca", „Grazer Taeblatt" ali „Tages pošto". Učijo pa se sploh nič, to je razvidno iz tega, ker so izdajalci. Premalo poznajo zgodovino, ker so Efljalti; premalo sveto pismo, ker so Judeži, premalo poznajo svojo domovino, ker je ne ljubijo, premalo poznajo lepoto slovenskega jezika, ker se ga sramujejo S takimi ljudmi ne imejmo nobene zveze!
V Gornji Radgoni je g. Škrlec pripravil lepe prostore za gostilno. Krasna velika soba, prav primerna za veliko zborovanje. Že ob zadnji veselici se je zbralo v njej na stotine ljudi; bila je skoro premajhna. Obračamo se s prošnjo do naših g. profesorjev in govornikov-politikov, naj nas razvesele s kakšnim poučnim predavanjem na zimo. Ljudstvo je zelo dovzetno za take govore in ima od njih tudi mnogo koristi. Ali bi res bile nemogoče pri nas take akademije, kakor jih imajo Nemci in tudi naši sosedje Kranjci? Gg. profesorji, sinovi slovenskega naroda, na delo! Pri nobeni veselici naj bi ne manjkalo poučno-zabavnega govora! Politika, zgodovina, najnovejše iznajdbe na polju mehanike, zgodovina slovenske literature, vse to bi dalo dovolj snovi za taka predavanja ali črtice, — tu je oris iz vojne na Vzhodu — kako bi to zanimalo naše! Učimo naše ljudstvo zgodovine in naučimo ga ljubiti domovino! Za gospodarstvo, živinorejo, sadjarstvo in trsorejo nam je dežela dala potovalne učitelje, za lastno izobrazbo imamo knjige, časnike, bralna društva in bralna društva in potrebna bi bila še predavanja. S takimi poljudnimi predavanji bi dobili tudi nasprotnike v svoj tabor in taka zmaga bi bila za nas častna — njim pa koristna.
Politični pregled.
— Državni zbor je bil v petek odgoden. Zadnja seja je bila jako kratka. Naučni^ minister je odgovoril na interpelacijo poslanca Žitnika v zadevi jezikovnih razmer na raznih koroških šolah. Tajil je vse germanizatorične tendence. Nato je zopet grof Sternberg razvijal svoj čudni program, ki je vzbujal veliko veselega smeha in posmeha. Sternberg je nazival domobranskega ministra Welsersheimba „sramoto armade". Iro
Sternbergu: „V zbornici imamo enega norca!'1 Sternberg: ,,To ste skoro gotovo Vi!" Hrupna veselost. V takem tonu šlo je dalje. Poslanci so Sternbergu vedno ploskali. Začetkoma je Stern-berg radi tega ponosno gledal okolu sebe, potem je pa uvidel, da ga „vlečejo". Dr. Kramar je nato jako zmerno navajal vzroke češke obstrukcije in nedelavnosti zbornice. Krivda zadene nemške stranke, ki še vedno zahtevajo neomejeno go-spodstvo v državi, pa tudi vlado, ki podpira te nemške zahteve ter vzdržuje povsod namišljeno in dozdevno nemško posest. Nemci naj se sprijaznijo z duhom ustave, ki zagotavlja vsem narodom enakovrednost, vlada pa naj ima pogum, da izvršuje zakon.
V proračunskem odseku je v petek vlada doživela poraz. Velika večina se je postavila na stališče, da vladi pač dovoli 15 in pol milijona za po uimah oškodovane, ne pa obenem 69 milijonov novega posojila, ker bi to ne pome-njalo nobene pomoči prebivalstvu, ampak le nova bremena. Körber je odgovoril, da vlada odlaga rešitev predloge po uimah oškodovanim na oni trenotek, ki ni več daleč in od katerega pričakuje rešitev glavnega političnega vprašanja. Nato je bilo zasedanje drž. zbora odgodeno. Kaj se sedaj zgodi? Nekateri mislijo, da bo državni zbor razpuščen.
—	Dunajska univerza — zaprta. V petek so bile na dunajskem vseučilišču velike demonstracije nemških buršev proti rektorju; vdrli so mu celo v pisarno, razbili vrata in metali plju-valnike v sobo. Senat je sklenil, da se z ozirom na izgrede zatvori vseučilišče na nedoločen čas.
—	Keltoslovanski shod. Velik manifesta-cijski shod za zbližanje latinskih in slovanskih plemen se je vršil dne 4. decembra v Parizu; s tem se je položil temelj za skupno nastopanje romanskih in slovanskih narodov. Na shod so bili vabljeni slovanski, italijanski, francoski, španski in rumunski rodoljubi. Prvi je govoril Slovan Spiridovič; godba je nato zaigrala rusko himno. Na shodu je bil tudi navzoč hrvatski poslanec iz Dalmacije, dr. Tresič-Pavičič; po njegovem govoru je godba zasvirala „Liepa naša domovina!"
—	Macedonske razmere. Grozovitosti v Macedoniji so dandanes, ko se tam doli izvajajo miirzsteške reforme, še bolj na dnevnem redu, nego so bile poprej. Bolgarsko prebivalstvo se ima zdaj boriti proti dvojnemu krvoločnemu sovražniku, na eni strani so Turki, na drugi pa grške čete, ki po bolgarskih vaseh požigajo, more in ropajo. Zapirajo jih po ječah, jih preganjajo in tudi mučijo, kjer le morejo. Turki so več bolgarskih cerkva zaprli. Zadnje dni je bila v selu Zelenovo, v hiši uglednega Bolgara, svatba. Ko so svatje bili zbrani, so napadli grški razbojniki hišo od vseh strani ter ubili 13 oseb, 6 pa težko ranili.
Rusko-japonska vojna..
Iz Petrograda se poroča: Iz Port Arturja je došlo poročilo, da ruske ladje v Port Arturju ne trpe nobene škode od japonskega obstreljevanja.
Ladje so pokrite z vrečami prsti in peska in umetno toliko potopljene v vodo. da jim nobeden strel, ako jih zadene, ne more škodovati.
Potopljena japonska oklopna križarka. Vest, da se je pri Miaotavskih otokih potopila japonska oklopna križarka „Azuma", se potrjuje. „Azuma" je bila ena največjih japonskih vojnih ladij. Na krovu je imela 46 topov in posadko 482 mož.
Poveljnik tretjega japonskega brodovja poroča, da je križarka „Sajen" 30. novembra pred Port Arturjem zadela ob rusko mino in se potopila. Od posadke se je potopilo 38 mož, med njimi tudi poveljnik Tajima. Križarka „Sajen" je obsegala 2481 ton, dolga je bila 71, široka pa 11 metrov in na krovu je imela posadko 200 mož.
„Berliner Tagblattu" se brzojavlja iz Tokija: Japoncem se ni posrečilo osvojiti severnih forov portarturške trdnjave. V t u k a j š n*j i h v o j a š k i h krogih se sodi, da trdnjava ne pade pred koncem meseca februarja,
Položaj v Port Arturju. Po poročilih iz Tokija so Rusi umaknili svoje voje iz Tajan-kova, Ičana, Antešana in Akazake. kjer so bili koncentrirani, da bi zopet osvojili grič 203 m. Število posadke se je zelo skrčilo in kakor se sodi, se sedaj nahaja v Port Arturju jedva še 6 do 7000 mož. Po osvojitvi 203 metrskega griča napadajo pehota, pionirji in artilerija neprestano notranje utrdbe, dočim težki topovi obstreljujejo pristanišče in skušajo uničiti tamkaj usidrano rusko brodovje. Na vrhu 203 metrskega griča, na Šujšijmu in na Pališvangu se nahajajo japonske straže.
Novo brodovje na Daljni Vztok. Generalni štab ruske mornarice je 7. t. m. sklenil, da odpošlje na bojišče še tretje brodovje. To ladjevje odpluje iz Libave 8. ali 9. januarja. V celem bo to brodovje štelo 6 oklopnic, 9 križark in 30 torpedovk. Ti eskadri bo poveljeval ali admiral Čuhnin, ali pa admiral Dubasov.
Ako bi bilo rusko brodovje v portarturški Inki res že sedaj uničeno, tedaj bi bil to velik
udarec za Rusijo, ker v Vladivostoku je menda, kakor trdijo v Londonu, samo še ena za boj popolnoma sposobna ruska bojna ladja in oklopna križarica „Rosija". Angleški „veščaki" menijo, da bo baltiško brodovje sedaj poklicano nazaj, ker to brodovje, dokler je Vladivostok zamrznjen, nima operacijske baze. Togovo brodovje pa ima vse prednosti zase.
Ruski ujetniki baje pripovedujejo Japoncem, da so zaloge živil v Port Arturju nezadostne. Hrana se je posadki omejila in kruh se mora že peči iz moke slabejših vrst, Častniki dobivajo dvakrat na teden konjsko meso. Vsled slabe vode sta zavladala v trdnjavi legar in disentarija.
London, 11. decembra. Kuropatkin ima sedaj že armado 400.000 mož in poleg teh 40.000 konjenikov'
London, 12. decembra. Iz Tjencina poročajo, da se je 2000 Japoncev izkrcalo -pri Kinčovu.
London, 12. decembra. „Daily Mail" poroča iz Tokia: Neuradna poročila javljajo, da so japonske torpedovke v noči od 9. t, m. napadle rusko oklopnico „Sebastopol" pred portarturško luko.
Tokio, 12. decembra. Izpred Port Arturja se poroča, da so štiri ruske linijske ladje, dve križarki, en čoln za topove in ena ladja za mine postale za boj nezmožne. Ladij ni treba več obstreljevati, temveč topovi bljujejo ogenj samo na mesto.
London, 12. decembra. Japonska uradna poročila pravijo, da je zadnje dni oktobra bilo pred Port Arturjem 3000 Japoncev mrtvih in 10.000 ranjenih; a japonske izgube pri zadnjih napadih so bile še večje.
IXX. izkaz
darov za „DijaSki dom" v Celju, od 29. decembra 1903 do 2. decembra 1904.
Za „Dijaški dom" v Celju so nadalje vplačali prispevke: (t. dr. .Tanko Sernec, prakt. zdravnik v Celju, kot odkupnino za novoletna voščila 10 K; g. Franja Tajnik, učiteljica v Šoštanju, na Božični večer v veseli družbi pri Basistu nabrano svoto 6 K; g. Mihael Randl, c. kr. stotnik 92. peš-polka v Teresienstadtu 6 K; č. g. Anton Šlander. dekan v Staremtrgu 20 K; g. I. Maselj, c. kr. profesor 5 K, in od naslednjih gg. nabrane vsote: F. Jeraj. c. kr. profesor 10 K. Loschak. c. kr. sodni nadoficijal 2 K, neimenovan 2 K, neimenovan 1 K. Skopal, c. kr. profesor 2 K. dr. Schegula. odvetnik 5 K. Virbnik, c. kr. profesor 2 K, Wester, c, kr. profesor 2 K; vsi v Rudolfovem; slavna posojilnica v Brežicah 60 K; zbirka gospice Cirile .Težovnik v Velenju 6 K; slavno pevsko društvo v Braslovčah 10 K ; g. dr. J anko Set-nec, prakt. zdravnik v Celju 10 K; slavni okrajni zastop v Celju 500 K; g. Martin Ermenc. c. kr. sodni nadoficijal v Konjicah med konjiškimi rodoljubi nabrano vsoto 57 K 20 v; neimenovan dobrotnik po g. notarju Bašu 200 K; g. K. Flor- : jan. knjigotržec v Kranju 50 K; č. g. I. Lenart, nadžupnik v Šmartnem pri Slovenjemgradcu 10 K; g. dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju 50 K; slavno županstvo Št. Vid na Planini 20 K; slavna hranilnica in posojilnica v Šmarju 200 K; slavna posojilnica v Slatini 40 K; slavna posojilnica Celju 1000 K; g. Peter Majdič, v Celju mesto venca ua krsto g. Ferdo Ivanuš 20 K. Skupaj 2406 20 K. Prej izkazanih 83.626-12; skupaj torej 36.032-32.
!(534) 1
Zahvala.
Izjava.
Domovina štev. 33. in 36. je okrcala Matijo Zumra in njegovo rodbino iz Drgonje vasi pri Pragarskem radi nemškuta-rije; radi tega Žumri napadajo mene s pomočjo losarskih lab rekoč, da sem bil jaz v zvezi z občinskim tajnikom, občine Cirkovce. da se je sestavil dotični dopis. Ker to nič ni drugega kot velika laž. ter tega obrekovanja ne morem dalje prenašati, prosim slav. uredništvo, da mene in obč. tajnika Matijo Goričana s tem opraviči.*
Anton Ferk.
O priliki nenadomestne izgube naše iskreno ljubljene hčerke, sestre, vnukinje
Fanice
umrle v starosti 16 let. izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo preč. duhovščini, vsem blagim sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojne udeležbo na njeni zadnji poti. Nadalje si štejemo v dolžnost izreči svojo zahvalo vsem društvom in gospodom pevcem za krasne nagrobnice in končno vsem onim. ki so kljub svoji oddaljenosti, vzlic slabemu vremenu prišli k pogrebu ter s tem izkazali rajnki zadnjo čast.
Vsem Bog stotero povrni. Gaberje pri Celju, dne 12. dee. 1904.
Žalujoča rodbina Gologranc-eva.
Zahirala.
Slavni c. kr. priv. avstr. zavarovalnici „Donau" na Dunaju se tem potom presrčno zahvaljujem, ker mi je za mojo pogorelo poslopje do zadnjega vinarja zavarovalnino izplačala, akoravno sem bil premijo že dva meseca na dolgu in nisem imel od nje kaj zahtevati, torej njo vsakomur najtopleje priporočam.	(531) i
Braslovče, dne 11. decembra 1904.
Franc Primožič	Vinko Rojnik
posestnik.	zastopnik in priča.
Ženitbena ponudba.
Trgovec na deželi, 28 let star in dobro situiran, išče vsled lažjega vodstva svoje trgovine mladenko z nekaj tisoč kron gotovine. — Resne ponudbe pod ,Nadafl se naj pošljejo na upravništvo „Domovine". Za tajnost se jamči. (530) 2—««>•''
»Uredništvo potruje, da Anton Ferk z omenjenim dopisom ni v nikaki zvezi.
Prodam
lepo posestvo z hišo in gospodarskim poslopjem.
Ivan Gosak
posestnik in gostilničar v Žičah, pošta Loče, Slov. Štajer.	(523) 2-2
Drsalke
raznih vrst za dame, gospode in dečke — dereze za čevlje priporoča
trgovina z železnino|ERKUR' P. Majdič, Celje.
peči, predpečniKoV in pečnih oKritj. Razni predmeti za božič! =
Bogata zaloga