NAŠA KOMUNA GLASILO IZDAJATELJSKE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE L J U B L J A N A - V 1 Č - H U D N I K Lelo III. Ljubljana, junij 1963 Številka 7 Od zadnjih zborov volivcev do nove občinske skupščine Dne 3. junija 1963 so se sestale na prvi seji nove občinske skupščine v vseh jugoslovanskih komunah. S tem pa je bilo končano živo volivno obdobje, dva meseca številnih zborov ovilvoev, obračunavanje z delovnimi uspehi v minulih štirih letih, izbira kandidatov za odbor-mkc novih občinskih skupščin, načrtovanja in presojanja o bodočem gospodarskem in družbenem življenju. Razgibana dejavnost je pravzaprav uvod v delo novoizvoljenih občinskih samoupravnih organov, ki so kot kandidati sledili razpravam zborov volivcev, ki bodo zdaj kot odgovorni odborniki prevzeli skrb za nadaljnjo rast komune in z njo tudi celotne jugoslovanske skupnosti. Svečana zaprisega novoizvoljenih odbornitiov občinske skupščine Prvo sejo novoizvoljene občinske ^tupščine naše občine je vodil vse do izvolitve novega predsednika — naj-Btarejši ljudski odbornik v naši komuni — Jaka Avšič. S preprostimi besedami je opozoril odbornike na pomembno nalogo, ki so jim jo zaupali volivci. „Vsak človek ima svoj koncept, Bvoje misli, kako bi ustvaril lastne in Bkupne želje občanov, kako bi kar se da, najbolje vplival na liitrejši gospodarski in družbeni razvoj komune,“ je poudaril Jaka Avšič, ,gxaIoga ljudskega odbora pa je, da vskladimo posamezne želje, da pretehtamo posamezne namene ter da skupno uberemo pot, ki resnično ustreza naši enoviti presoji o najboljšem!“ Drugo, čemur je opredelil misel tovariš Jaka Avšič, temelji na dolgoletnih izkušnjah aktivnega družbeno-poli-tičnega delavca in velja pogumu, Id naj spremlja odbornike pri uveljavljanju skupnih gospodarskih konceptov, pri načrtovanju proizvodnje, pri smotrnem Volibie komisije so imele povsod polne roke dela. Verjetno ga ni manjkalo tudi na tem našem volišču. razdeljevanju skladov za pospeševanje družbenega in osebnega standarda vseh občanov. In tretje: občinska ljudska skupščina bo morala z vso odgovornostjo oblikovati ter izpopolnjevati investicijske programe tistih gospodarskih organizacij, od katerih je v precejšnji meri odvisna rast narodnega dohodka, bogatitev tržišča in moč osebr.e potrešnje. Z izvolitvijo predsednika občinske skupščine — inž. Slavka J a k o f -Čiča — in podpredsednika — dipl. ekonomista Eda Klanška — ki sta prevzela predsedniški mesti, je občinska skupščina prešla na skupno sejo z dnevnim redom volitev kandidatov za okrajno skupščino, Mestni svet Ljubljane in poslancev za Republiško in Zvezno ljudsko skupščino. Našo komuno bodo predstavljali v okrajni skupščini trije odborniki za dobo dveh in štirje odborniki za dobo štirih let; v mestnem svetu pa pet odbornikov za dobo dveh let iu pet odbornikov za dobo štirih let. Naposled so se odborniki z glasovanjem odločili za poslance v republiški splošni zbor in zbor delovnih skupnosti ter za poslance v najvišji samoupravni organ naše skupnosti — v Zvezno ljudsko skupščino. SREČANJA IN MNENJA MEDSEBOJNA ODVISNOST RAZGOVOR Z NOVOIZVOLJENIM PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKl PŠCINE inž. SLAVKOM JAKOFCICEM Bržkone je malo takšnih, ki se e 25. leti odločijo ter se lotijo študija. Najpoprcj na srednji tehnični šoli, potlej na fakulteti. Malo pa je tudi takšnih, ki opravijo vse šolske obveznosti v določenem roku ter diplomirajo na eni naših najzahtevnejših fakultet — na Elektrotehniški fakulteti — in to z odličnim uspehom. Domnevo jMJtrjujc univerzitetna statistika ter številna vsakdanja srečanja s študenti ter z njihovimi navadami. Domnevi navkljub pa je bilo srečanje z novoizvoljenim predsednikom našega občinskega ljudskega odbora, s 37-letnim inženirjem elektrotehnike, SLAVKOM JAKOFCICEM. Sin kmečkih staršev, doma iz Metlike, rojen' 1925. leta, 16 let star je odšel v partizane. Bilo je to leta 1942. Po osvoboditvi se je pridružil vrstam aktivnih družbeno-politienih delavcev: najprej pri takratnem okrajnem ljudskem odliorii Črnomelj, potlej pri CK Ljudske mladine Slovenije, CK Zveze komunistov in naposled pri občinskem ljudskem odboru Rudnik, z združitvijo Vič-Rudnik. V tem času je študiral in — doštudiral. Skopi podatki so vendarle toliko zgovorni, da nam vsaj v grobih značajnih potezah predstavijo sogovornika. Razgovor z njim je vseboval eno samo vprašanje: Naloge novoizvoljene občinske skupščine? Inž. Slavko Jakofčič odgovarja: „Pri bodočem delu novoizvoljene občinske skupščine sta dve bistveni nalogi: ustvarjanje dohodka in potrošnja! Obe nalogi sta v medsebojni odvisnosti. Več bomo ustvarili, več bomo lahko potrošili, investirali v nadaljnji razvoj gosjiodarskega in družbenega življenja komune, laže l>omo oblikovali družbeni in pa osebni standard občanov. Skrb odbornikov potemtakem velja nadaljnji industrializaciji naše komune, ki je med ljubljanskimi občinami v dokaj nezavidljivem položaju. Rekonstrukcije, modernizacija podjetij, predvsem pa — novogradnje, so imperativi, ki jih bomo morali upoštevati. Generalni urbanistični načrt določa nove meje industrij- skega ozemlja med mestom, Brezovico in Kozarjem. ,,Utensilija“ že gradi svoj obrat ob Ljubljanskih opekarnah, tam pa je še dovolj prostora za kateregakoli zainteresiranega graditelja. Z novo cesto Vič—Šiška, z novo obvozno železnico, predvsem pa z novo železniško postajo, bo ta predel naše občine osnova za privlačno industrijsko središče z dovolj močnim zaledjem delovne sile. Ob skrbi za industrijo, ki daje precejšen delež narodnemu dohodku, velja dobršen del skrbnosti nadaljnjemu razvoju obrti, ki zlasti na velikolaškem predelu predstavlja več milijardno letno bruto realizacijo. Z obrtništvom pa seveda nc bomo smeli zanemariti turizem kot rekreacijsko izletništvo za Ljubljano. Tu pa je še kmetijstvo! Nemara smo bili vse doslej prepočasni pri uveljavljanju sodobne kmetijske proizvodnje. Manj natezanja okoli milijard, ki jih ni, in več intenzivnejšega dela in četudi na manjših kompleksih zemlje, vsekakor s perspektivo ustvaritve močnih poljedelskih kompleksov in živinorejskih središč.“ Za tem ilustrativnim uvodom o možnostih nadaljnjega povečevanja narodnega dohodka, sogovornik obrača list: „Ustvarjena sredstva so namenjena potrošnji. Doslej smo se oddolžili potrebam zdravstvene službe, saj bo z izgradnjo zdravstvenega doma na Rudniku problem zdravstvenega omrežja v naši občini zadovoljivo rešen za nekaj let. Ljudski odbor pa čaka odgovorna naloga pri nadaljnjem izpopolnjevanju šolskega omrežja, tako v mestnem predelu — Bičevju, kot na podeželju. Na kraju je tu še komunalna dejavnost: ne |p vzdrževanje komunalnih objektov, pač pa obnavljanje in novogradnje, asfaltiranje cestišč in podobno, je košček našega programa.1* Razumljivo, sredstva za potrošnjo so odvisna od ustvarjenih sredstev. Zategadelj je temeljna naloga nove občinske skupščine, da z enako mero prizadevnosti obravnava v svoji mandatni dobi proizvodnjo ter potrošnjo, da obe živi dejavnosti med seboj vsklajuje, da jih približuje zadovoljivi stopnji življenjskega standarda. Dušah Kralj Odborniki nove občinske skupščine Občinski zbor Vera Abram, Breda Foj Lar. Jernej Strle, Janez Žagar, Jaka Avšie, Peter Petrovčič, Zdravko Gosak, Stefan Urbanc, Emil Dolčič, Grozdana Kozak, inž. Vera Novak-Marenčič, inž. Marko Škerl, Leon Premru, Viktor Geč, Cveta Pavlovič, Tatjana Lokovšek, Niko Belopavlovič, Sergej Vošnjak, Edo Klan-šek, Anton Oblak, Marija Plemelj, Franc Tomšič, Jožo Dolžan, Alojzij Ankon, Anton Somrak, Jože Jamnik, Lovro Logar, Alojz Bukovec, inž. Mimi Gruden, Karel Plunder, Jože Modic, Franc Kocjan, Franc Šebenik, Edvard Velkavrh, Alojz Kušar, Franc Malovrh, Pavle Zdešar, Stefan Vrhovec, Franc Nagode in Tomaž Trobec. Za predsednika občinske skupščine so odborniki obeli zborov na svojem prvem zasedanju, dne 3. junija 1963, soglasno izvolili inž. Slavka Jakofčiča, dosedanjega sekretarja občinskega komiteja ZKS. Zbor delovnih skupnosti SKUPINA GOSPODARSTVA: inž. Janez Baričevič, Mira Jurečič, Marija Jagodic, Janez Brezovec, Ciril Marinček, inž. Ivan Golc, Angela Boh, Vlado Svetek, Ivo Matkovič, Vinko Turk, Adolf Šmid, Jože Lavrenčič, Ivan Semljak, Simon Primožič, Dušan Dobrovoljc, Pavle Dolinar, Jože Resnik, Marijan Vračko, Srečko Božnar, Stane Kenig, Jože Jereb, Srečko Žerjav, Anton Perko, Anton Podržaj in Milivoj Markovič. SKUPINA PROSVETE IN KULTURE: Danica Hočevar, inž. Stefan Hočevar, univ .prof. dr. inž. France Avčin, inž. Anton Pečnikar, inž. Avgust Belič, Stana Kočevar, inž. Marjana Kobe in pa Jože Oblak. SKUPINA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA: dr. Mira Fakin in Vera Merhar-Kristan. PODSKUPINA KMETIJSTVA: Danilo Korbar, inž. Tomo Butenko, Franc Zakrajšek, Marijan Virant. ORGANIZACIJSKO-POLITIČNA SKUPINA: inž. Slavko Jakofčič. Odborniki v Mestnem sveto Janez Žagar, Dušan Dobrovoljc, Tatjana Lokovšek, inž. Ivan Golc, Sergej Vošnjak, Janez Brezovec, Grozdana Kozak, inž. Vera Novak-Marenčič, prof. Leon Premru in inž. Slavko Jakofčič. V okrajni skupščini nas bodo zastopali: Danica Hočevar, Anton Pečnik, inž. Marko Škerl, inž. Stefan Hočevar, Stane Kenig, Edo KI a n š e k, inž. Mimi Gruden. PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI — OBČINSKE SKUPŠČINE: Tatjana Lokovšek Jože Oblak Predvolilni zborovanji na Igu in Škofljici Med vrsto predvolilnih akcij, ki so se evrstile v naši občini, sta bili tudi dve večji zborovanji na Igu in Škofljici. Zborovanje na Igu, ki sta se ga udeležila tudi poslanska kandidata za republiško skupščino dr. Jože Beniger in inž. Slavko Korbar, je pokazalo, da se ljudje živo zanimajo za svoje vsakdanje broblcme. Mednje sodijo še posebej socialni problemi zasebnih kmetovalcev po arondaciji, davčni politiki občine, urbanistični ureditvi, ki predvideva izgradnjo večjega potrošniškega centra, novo šolo pa (udi več stanovanjskih hiš. Oba poslanska kandidata sta se dalj časa zadržala ob vseh teh problemih, na katere sta tudi odgovarjala vaščanom. Dr. Beniger jo Opozoril in pojasnil zdravstveno zavarovanje kmetovalcev, inž. Korbar pa razvoj kmetijstva na iškem [M>dročju itd. Okrog 150 domačinov, ki so prisostvovali zborovanju so vse več kot priče nezadržanemu ra/.maliu njihovega življenja. Načrtov, obetov, zamisli in pričakovanj je vedno dovolj. Teh pa prav gotovo nc manjka tudi med Ižanci. In če povemo ob koncu še to, da so sklenili razpisati več nagrad za najlepše urejene zgradbe in urediti Ig do nedeljskih volitev, so pobude tudi oh barju našle svoje pravo razumevanje. V Škofljici so zborovalci pretresli predvsem nekatera vprašanja okrog kmetijstva in gozdarstva, urejenih klubskih in družbenih prostorih za redno sestajanje pa tudi o večjih možnostih za razvoj lesne industrije. Na Igu bodo prihodnjo nedeljo s številnimi prireditvami prikazali uspehe 'Zadnjih let. Dopoldne bodo v svečanem mimohodu poleg šolske mladine sodelovali tudi predstavniki vseh domačih podjetij, popoldne pa bo razvitje pionirskega prapora. Ob tej priložnosti pa bodo ustanovili tudi turistično drnštvo. Razgovori s poslanskimi kandidati Oheinski zhor SZDL in občinski sindikalni svot sta v razdobju aktivne predvolilne dejavnosti priredila več razgovorov s poslanskimi kandidati v republiško in zvezno skupščino. Najprej je ob razpravi dosedanjih gospodarskih in družbenih dosežkov v občini, zbral na razgovor kandidate za republiško skupščino, občinski odbor SZDL, osrednji sindikalni svet pa je po seminar j n o izdelavi statutov delovnih organizacij, organiziral še razgovor o urejenih notranjih odnosih v podjetjih in v organizaciji delovnih oziroma ickbnotnskili enot, ki se ga j^ udeležil tudi kandidat za poslanca V gospodarski zbor zvezne skupščine Milan Vidmar. Dolfka Roštjančičeva, fci kandidira v zvezni socialno-zdravstveni zbor, pa j e okrog teh vprašanj v okviru občine sodelovala na razgovoru občinskega odbora SZDL. Razpravi o osnutku občinskega statuta ob predlogih in mnenjih občanov je prisostvoval tudi kandidat organi-zacijsko-političncga zbora zvezne skupščine, Janez Zemljarič. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V RAZDOBJU JANUAR —APRIL Obračun štirih mesecev Natančnejša primerjava med posameznimi mesečnimi proizvodnimi uspelu govori v prid stalnega porasta proizvodnje v industrijskih podjetjih naše komune in četudi nas v obratno prepričuje dejstvo, da sta le tovarna „I!irija“ in »Tovarna vijakov11 dosegli ob sedanjem obračunu matematično tretjino letnega plana. Poudariti namreč moramo izrazito sezonsko obeležje nekaterih industrijskih podjetij pri nos, ki šele zdaj s potencirano proizvodnjo dosegajo zamujeno. Tako »Ljubljanske opcknrne“, ki so v mesecu marcu dosegle le 3,2 odstotka letnega plana, v aprilu pa so začele presegati 7,61 »Tobačna tovarna'1 sicer kaže znižano realizacijo za 228 milijonov, kar je »medvedja uslu-ga11 pomanjkljive preskrbe s surovino v znatni meri pa tudi zmanjšana potrošnja tobačnih izdelkov v Jugoslaviji in sicer za polnih 20 odstotkov. Z dovršeno rekonstrukcijo, predvsem pa s poslovnim sodelovanjem »Tobačne tovarne Ljubljana'1 s tovarnami v Nišu in v Sarajevu, bo delovni kolektiv lahko nadoknadil zamujeno ter realiziral svojo letno obveznost. Podoben položaj je v »Lesnem kombinatu11, ki je zavoljo hude in dolge zime ter pomanjkanja hlodovine nekoliko zaostal za svojimi mesečnimi plani, trenuten tempo proizvodnje pa kaže, da bo oh polletju dohitel zamujeno. Ob nedoseganju tretjine plana pa je 9 naših industrijskih podjetij preseglo lansko- letne proizvodne uspehe v tem času. »Tovarna vijakov11 za 48 odstotkov, »Žičnica11 za 29, »Ilirija11 za 15, »Kovinska industrija Ig“ za 21 ter so le »Elcktroprcnos11, »Lesni kombinat11 in »Tobačna tovarna11 za povprečnih 4 odstotka izpod lanskoletne realizacije v prvih štirih mesecih. V trgovinskem poslovanju je zanimivo, da sta »promet na debelo11 in »promet na drobno1* v različnem porastu: prvi je dosegel 44 odstotkov letnega plana, drugi pn le 28 odstotkov (primer: Mcrcatorl), vendar pa promet e* drobno narašča iz. meseca v mesec za nekoliko odstotkov. Znaten uspeh v primerjavi z lanskim ustvarjenim planom v prvih štirih mesecih i** četudi letošnji v treh mesecih doseženi plan n* zadovoljivo dosežen, Indcžijo obrtna podjetja. V povprečju je realizacija višja za 13,5 odstotka, pri čemer sta dosegli najvišjo realizacijo čevljarski podjetji »Mivka11 in »Rožnik11, prvo 45,4 in drugo 58,6 ter »Tckstilka11 37,4 odstotka več v letošnjem obdobju glede na uspel1 v lanskih prvih štirih mesecih. Številke potemtakem opravičujejo zaupanj® v nadaljnje približevanje planom v J)osamcznil, gospodarskih organizacijah, hkrati pa oh pri' imerjavi z lanskoletnimi uspehi govore v bon9* povečevanja narodnega dohodka, ki ga ustvarjajo v naši komuni industrija, trgovina in obt** Slaluli delovnih organizacij v ospredju Občinski sindikalni svet in Delavska univerza sta priredila v polhograjskem turističnem domu seminar za člane komisij, ki sodelujejo pri sestavljanju statutov delovnih organizacij. Udeležba, še bolj jat razprava, sta dala močan poudarek izdelavi temeljnih zakonskih predpisov in akta, ki ga ta predstavlja v vsaki gospodarski orga- nizaciji, njen statut. Udeležencem p® so predavali: Ivo Gorjup, predsednik osrednjega občinskega sindikalne^® sveta in upravnik Delavske univerz® Darko Perovšek in prof. Lenardič. O izdelavi in delu okrog statutov naših delovnih organizacij, bomo P® seznanili bralce v prihodnji števili*1 našega lista. PREDSTAVLJAMO VAM poslanske kandidate v skupščino SR Slovenije Republiški zbor: Dr. JOŽE BENIGER SEKRETAR SVETA ZA ZDRAVSTVO SR SLOVENIJE Na vprašanje, ki smo ga zastavili Kandidatom tega republiškega zbora o najprimernejših oblikah obveščanja in vključevanja občanov v delo komunalne samouprave, nam je dr. Jože Beniger nied drugim odgovoril: 1’olej; že ustaljenih oblik, .smatram, da bi bilo prav, če bi uvedli še anketiranje, zlasti kadar želimo mnenje volivcev in takrat, kadar hočemo zbrati iz množice problemov, vse tiste najvažnejše. Nadalje |>olitieni krožki po posameznih gospodarsko-političnih dejavnostih. Te bi moral seveda redno obiskovati in se jih udeleževali tudi vsak odbornik občinskega ljudskega odbora in pa poslanec. Poslanski kandidat republiškega zbora Jr. Jože Beniger, kandidira v 66. volilni enoti, ki obsega področja tehle stanovanjskih skupnosti: „ Mi lan Cesnik", ,,MaIei Belic" ter Rožne doline in Vica. V to volibio enoto pa hodijo šc volilna območja občinskega zbora otl 10—20. Dr. MILICA BERGANT docent za pedagoško sociologijo FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI Mislim, da v vetjih mestnih središčih, kjer izhaja vse [Silno časopisov, med njimi tudi nekaj lokalnih ali komunalnih, ter je močno razširjena mreža televizije in radia, ni toliko pereč problem obveščanja občanov. Drugače je seveda z obveščanjem občanov izven takih središč, kjer je potrebno iskati še druge oblike, bolj neposrednega obveščanja ljudi, ter morajo zbori volivcev, razna predavanja in tako dalje odigrati tudi na tem področju odlo-čilnejšo vlogo. Težji problem je vključevanje občanov za aktivno sodelovanje pri komunalnem samoupravljanju. Zbori volivcev in javne tribune so nedvomno priložnosti, ko lahko občani povedo svoje mnenje, pripombe, predloge, kritiko in predloge, in tako aktivno posežejo v upravljanje komune. Res pa je, da so te oblike sodelovanja v upravi domune lahko zelo formalnega značaja, če komunalna vodstva teh pripomb ne obravnavajo resno, ter jih dovolj ne upoštevajo. Poleg tega bi morali iskati še druge, lx>lj ne|>osredito delujoče in bolj stalne možnosti za samoupravljanje občanov v svoji komuni. Morda v obliki občasno delujočih komisij, ki bi ob posameznih perečih problemih sodelovale z organi komunalne uprave. Dr. Bergantova kandidira v 67. volilni enoti. I.e-ta obtega stamovanjske skupnosti: „Mi!an Cesnik", „Malči Belič", Rožno dolino in YTič ter volilna območja občinskega zbora od 10—20. MITJA STUPAN POLITIČNI DELAVEC PRI CENTRALNEM KOMITEJU ZVEZE MLADINE SLOVENIJE Ze samo vprašanje je delno odgovor na to. Ne bi smelo iti namreč samo za obveščanje, še zlasti ne za obveščanje od zgoraj ali le za obveščanje o že sprejetih sklepih. Vprašanje obveščanja je v sistemu socialistične demokracije tesno povezano z vsakodnevnim delom občanov na vseh ]>odročjth, bodisi na delovnem mestu, v organih samoupravljanja v njihovi delovni organizaciji, v političnih organizacijah, v delovni organizaciji ali v krajevni skupnosti, v oblikah krajevne, samouprave itd. Ob kon-struktivnem delu vsakega posameznika v vseh teh organih in organizacijah sc ustvarja močna povezanost med delovnimi ljudmi, razvija se koristna izmenjava mnenj in izkušenj, preko | »ovc zanos ti samoupravnih organov po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih s samoupravnimi telesi komune sc ustvarja zavest o enotnih interesih vseh delovnih ljudi. Zato smatram prav vključevanje čim večjega števila občanov v aktivno delo kot najboljšo obliko obveščanja. Obveščanja in aktivnega vključevanja v delo komunalne samouprave ne moremo ločiti: eno je tesno povezano z drugim, brez obveščanja ni aktivnega vključevanja, brez aktivnega vključevanja v delo pa ne bomo nikoli dosegli obveščenosti občanov. Vse dosedanje oblike obveščanja in vključevanja so sc izkazale kot koristne, če so bile dobro pripravljene in ob pravem času, ko je nek problem aktualen. Opažamo pa, da je še vedno mnogo občanov, ki vidijo le ozek krog problemov okoli sebe, pri tem pa ne razumejo dovolj politike in problemov občine in širše skupnosti. Dokončna rešitev vprašanja obveščenosti je le v izpopolnitvi samoupravljanja, zato moramo tej nalogi posvetiti vse sile, ob tem pa se posluževati vseh sredstev — od tiska do sestankov, javnih tribun itd. Na žalost tega vprašanja ne moremo rešiti le z uvedbo neke nove oblike obveščanja ali novega glasila, temveč le z izpolnjevanjem sistema družbenega samoupravljanja, ki že sam po sebi predstavlja dvoje — aktivno delo in obveščenost. Mitja Stopati kandidira v 68. volilni enoti za področja stanovanjskih skupnosti Brda in Y'rhovoev ter krajevnih skupnosti Brezovice, Notranjih goric. Vnanjih goric, Koza rij, Dobrove, Horjula, Polhovega Gradca in Črnega vrha. Sem pa seveda sodijo še volilna območja občinskega zbora od 21—23 in o sebi značaj najširše in najbolj množične tribune delovnih ljudi. Mislim, da je eno od bistvenih zahtev in osnov našega družbenega upravljanja, da j« naš občan in proizvajalec prek vrste raznih oblik vse bolj obveščen o vsem pomembnem v družbenem življenju komune. S tem najlaže in najbolj kvalificirano preko istih organov odloča, ali pripomore k pravilnemu odločanju na drugih samoupravnih nivojih, postaja pa zares vse bolj odgovoren upravljalec v nadaljnjem razvoju svoje komune, svoje delovne organizacije in krajevne skupnosti. Kandidatura obsega področje 69. volilne eno.e in sicer krajevne skupnosti Velike Lašče, Rol), Turjak, Ig, Go!o, Tomišelj, Škofljica, Lavrica, Ze-limlje, Preserje in Rakitna. V to enoto spadajo še volilna območja občinskega zbora od 24 do 33. Gospodarski zbor: ZORA ŠOBA YT)DJA BIROJA ZA ORGANIZACIJO IN EKONOMSKE ANALIZE TOBAČNE TOVARNE V LJUBLJANI „Kaj menite o razvoju obrti iti o izboljšanju storitvenih uslug na našem področju ?“ O nujnosti izboljšanja storitvenih uslug, o pospeševanju razvoja obrti je bilo v zadnjem času že toliko povedanega, da bi težko dodala še kaj. Ce pa vemo, da je obrt s svojo pro-izvodnjo iu zaposlovanjem prebivalstva v gospodarstvu naše občine na tretjem mestu, da je delež narodnega dohodka iz obrti v celotnem narodnem dohodku občine 17,40/0, medtem, ko se v ostalih občinah mesta Ljubljane giblje otl 9 do 13«/o in da po dragi strani odpade eden obrtnik na preko 100 prebivalcev, moramo ugotoviti, da vprašanja obrti ne gro zapostavljati. Cc dodamo še to, da je večina družbene obrti proizvodnega značaja in v zasebni obrti od 531 obrtnih enot le 171 z uslužnostnim karakterjem, nam bo naraščajoče povpraševanje ravno [K> uslugah tem razumljivejše. Struktura storitvenih uslug, ki jih pa |>otrcbujcnio potrošniki, sc izpreminja. Vedno več je gos]>odiiijstcv, opremljenih z raznimi stroji, vedno več je motorizacije, kapacitete takih obrtnih uslug pa manjše. V upadanju je predvsem število zasebnih obrtnikov, zato bo nujno okrepiti družbeni sektor. Potrebno pa bo poleg tega krepiti tisto zasebno obrt, ki se (ukvarja z uslužnostno dejavnostjo. Take so tudi določbe občinskega družbenega plana. Obrtna podjetje družbenega sektorja pa nameravajo letos investirati dokajšnja sredstva Z« gradnjo in opremo, kar jim Ik> omogočilo povečati bruto proizvod in storilnost dela. Tudi zasebni sektor obrti bi moral investirati v izboljšanje opreme, česar doslej ni bilo, ker zato ni bil dovolj zainteresiran. Menim, da naj bi davčne olajšave, ki bodo sicer prizadele dohodek naše občine, stimulalivno delovale ravno v smeri vlaganj v boljšo tehnično opremljenost, večja količina opravljenih storitev bi lahko izpad v dohodku nadoknadila, obenem pa omogočila njihovo pocenitev. „Kako ooenjujete dosedanje priprave ob sprejemanju statutov delovnih organizacij ? Najbrž ne bi preveč grešila, če bi dejala, da so priprave res sc samo priprave in da je še majhno število tistih delovnih organizacij, kjer hi bili osnutki statutov že tako izdelani, da bi jih lahko potrdili organi samoupravljanja, pli onih, kjer bi jih celo že sprejeli. Saj tudi ni majhna stvar, zgraditi notranjo zakonodajo, kot odraz nivoja, ki ga je posamezni kolektiv Že dosegel v svojem razvoju in katere dosledno izpolnjevanje bi zagotavljalo nadaljnji razvoj demokratičnih proizvodnih odnosov. Priprave za statute delovnih organizacij zahtevajo združeno delo neposrednih proizvajalcev in strokovnih kadrov, če hočemo, da bodo ti zaključki smernic, stališč in odločitev, zbranih in izkristaliziranih skozi aktivizacijo in afirmacijo celotnega delovnega kolektiva. Zato menim, da je pot, ki so jo ubrali v mnogih delovnih organizacijah, da so namreč razdelili vsebino statuta na posamezna, smiselno zaokrožena poglavja in za ta pripravili teze — tudi v obliki vprašanj — zelo primerna in daje ljudem več volje za konstruktivno sodelovanje, kot v primeru, da je v razpravi ves obsežen material hkrati. Tako tudi priprave in izdelava statuta ne dobiva prizvoka neke množične akcije, saj ga ne delamo enkrat za vselej, odklonjena pa je tudi stara napaka, nevarnost formalizma ob sprejemanju statutov. Temeljitejša razprava v kolektivih zahteva (vogosto tudi razlage in pojasnjevanja, ponekod več, ponekod manj, kakršen je pač sestav kolektiva, in ga tako tudi družbeno in ekonomsko izobražuje. Razumljivo je, da so priprave odprle vrsto vprašanj, pokazale so slabosti, dale pa tudi že dokaj dobrih rešitev notranje organizacije dela in upravljanja ter medsebojnih odnosov v kolektivu, kot v širši družbeni skupnosti. Pomoč, ki jo na tem področju nudi občinski sindikalni svet je podjetjem dobrodošla, posebno takrat, ko je dovolj konkretna, da namreč omogoča živ stik in izmenjavo izkušenj med posameznimi delovnimi organizacijami. 39. volilna enota, v kateri kandidira Zora Soba, obsega vse gospodarske organizacije na področju stano-vanjskih skupnosti Barja, Trnovega, Kolezije, krajevne skupnosti: Velike Lašče, Rob, Turjak, Ig, Golo, Tomi-šelj, Škofljica, Lavrica, Zelimlje ter Preserje in Rakitna. Inž. MILOŠ KOBE VODJA ODSEKA ZA VISOKOFREKVENČNO TERMIKO INŠTITUTA ZA ELEKTRONIKO V LJUBLJANI Spričo nenehnega naraščanja znan-Btveno-raziskovalnih zavodov in seveda njihovega neposrednega vraščanja v tesnejših stikih z industrijo, ki smo |o vse do zdaj domala več kot pogrešali, je inž. Miloš Kobe, poslanski kandidat gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije v 40. volilni enoti za področja gospodarskih organizacij stanovanjskih skupnosti ,,Milan Cesnik«, „MaIči Beličeve«, Rožne doline. Viča, Brda. Vrhovcev ter krajevnih skupnosti Brezovice, Horjula, Notranjih in Vnanjih goric, Ko/arij, Dobrove, Polhovega Gradca in Črnega vrha, odgovoril na vprašanje, kaj meni o potrebi tesnejše povezav e naših znanstveno -raziskovalnih zavodov z industrijo tole: Drži, da je povezava med raziskovalnimi zavodi in industrijo še nezadostna. Deloma je to še posledica preteklega proračunskega financiranja zavodov, od katerih so se mnogi zelo močno angažirana ne le na svojem delovnem mestu, ampak tudi v raznih jnditičnih organizacijah, strokovnih društvih in ne nazadnje tudi na plačanem delu izven delovnega časa. Verjetno bi bilo največ možnosti z-a vključitev tehniške inteligence v kultumo-prosvetno življenje prav preko raznih političnih in strokovnih organizacij. Pomisliti pa moramo tudi na to, da so pogoji za vključevanje popolnoma drugačni na deželi kot pa v mestu. Veliko lažje se bo vključil v kidtumo-prosvetno delo tehniški inteligent na deželi kot v mestu, kjer je inteligenca raznih strok prej bolj osredotočena. Tako vidimo tudi pri delu strokovnih društev. Večina strokovnih društev veliko boljše deluje izven večjih mest kot v samih mestih. Ob sedanjih volitvah vidimo, da je veliko kandidatov iz vrst tehniške inteligence. Tudi v tem vidim možnost za čim večje vključevanje tehniške inteligence v kultumo-prosvetno delo v občini. FRANCE ŠTIGLIC SVORODNI FILMSKI REŽISER nato znašli brez pravega programa in brez zagotovitve tržišča za svojo raziskovalno dejavnost. Na dragi strani pa je to tudi posledica nezadostne razvitosti naše proizvodnje v smislu večjega izkoriščanja sodobnih tehnoloških metod. Tu je treba še veliko storiti predvsem s široko strokovno-tehnično propagando, posredovanjem aplikativnih dosežkov, kadrovsko pomočjo itd. V zadnjem času so bili že storjeni vidni koraki v tej smeri. Tako bo Sklad Borisa Kidriča v pretežni meri financiral kom-plcksnc raziskovalne projekte, ki bodo zastavljeni v tesni povezavi z industrijo in bodo imeli polno ekonomsko utemeljitev. Nedavno ustanovljeno Združenje raziskovalnih organizacij pa bo skrbelo za intenzivnejše sodelovanje tudi med raziskovalnimi zavodi, ki je bilo prav tako pomanjkljivo. Lahko pa trdimo, da tako naša industrija kot naši raziskovalni zavodi vedno bolj čutijo neločljivost in komplementarnost svojih dejavnosti, saj si modernizacijo industrijske proizvodnje brez tesne povezave z raziskovalnim delom kar ne moremo predstavljati. Prosvefno-kulfurni zbor: Inž. FERDO GORJANC PROFESOR NA TEHNIŠKI SREDNJI ŠOLI ZA ELEKTROTEHNIŠKO STROKO .,Kakšne bo možnosti za vključevanje tehniške inteligence v ku I turno-prosvetno življenje občine?« Smatram, da obstojajo možnosti vključitve tehniške inteligence v kultumo-prosvetno življenje v občini, pri čemer pa moramo pomisliti na to, da je v današnjem hitrem in nezadržnem tempu življenja tehniška inteligenca „AIi film, radio in televizija zadoščajo vsem potrebam po kulturnem doživljanju in kakšna so predvidevanja za prihodnost?« Tehnični izumi, ki jih porodi ustvarjalnost človeškega duha, često prerastejo okvire prve zanimivosti in praktične uporabnosti. Tako so se tudi radio, televizija in film v razmeroma kratkem času zaradi svojih komunikativnih in izraznih sposobnosti razvili v kulturne dejavnosti izrednega pomena za človeka ^n za družlro, v kateri živi. Danes si je pri nas že težko predstavljati hišo brez radijskega sprejemnika. Prav kmalu 1)0 tako tudi s televizijo. Število kinematografov narašča, govorimo o milijonih poslušalcev in gledalcev. Sedemletni družbeni plan bo nedvomno radio, televizija in film močneje opredelil predvsem glede njihove materialne osnove in jim zagotovil razvoj v skladu z njihovo pomembnostjo in družbenim interesom. Moč vsake kulturne dejavnosti pa ni samo v kvantiteti, marveč tudi in predvsem v kvaliteti njenega programa. Zato morata ustvarjalnost in odgovornost delavcev pri radiu, televiziji in filmu stremeti k rezultatom, ki ImkIo po svoji kulturni vrednosti izraz teženj današnjega človeka, ki bodo oblikovali njegovo socialno zavest in se kontinuirano vraščali v celovitost našega kulturnega in družbenega življenja. Ko ugotavljamo, da danes radio, televizija in film se ne zadoščajo vsem potrebam po kulturnem doživljanju, tistem seveda, ki ga lahko nudijo, si premika tega položaja ni mogoče zamisliti brez močnega družbenega interesa zanje ter učinkovitega samoupravljanja, ki lio imelo zavesten kulturni in družbeno-po-memben program. Kandidata za prosvetno - kulturni zbor skupščine SR Slovenije, inž. Ferdo Gorjanc in France Štiglic, kandidirata v 39. in 40. volilni enoti, ki obsegata isti področji kot pri stanovanjskih in krajevnih skupnostih za volitve v gospodarski in socialno-zdravstveni zbor. Socialno- zdravstveni zbor: Dr. RUŽA ŠEGEDIN DOCENT MEDICINSKE FAKULTETE V LJUBLJANI ,,Kakšno je vaše mnenje o razvoju zdravstvene službe z ozirom na specifičnost našega področja (kmečko prebivalstvo) ?« Zdravstveno varstvo občanov, ki obseg* preventivno in kurativno dejavnost v celoti, je v skladu z zakonskimi predpisi s področj* zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, že prešlo v glavnem na občine. Za izvajanje zdravstvenega varstva mora komuna organizirati zdravstveno službo tako, da bo s svojimi kapacitetami zavodov sposobna opravljati naloge tega varstva. Ker so skoro vsi občani že zdravstveno zavarovani, imajo zdravstveni zavodi, posebno pa zdravstveni domovi, kot nosilci izvajanj* osnovnega zdravstvenega varstva v komuni zelo odgovorne naloge. Uspešno opravljanje teh nalog zahteva ogromna materialna sredstva, katerih obseg pa je in bo seveda odvisen od našega gospodarskega in družbenega razvoja. Glede rezultatov, ki jih dosega zdravstven* služba pri ©čuvanju zdravja ljudi ter pri preprečevanju in zdravljenju bolezni, se večkrat pripominja, da ne ustrezajo znatnim sredstvom, ki sc v ta namen trošijo. Te pripombe so deloma utemeljene. Zato je potrebno |>oiskati vzroke tem neskladnostim in jih odpravljati. Prav gotovo je, da je bilo mnogo težav in nejasnosti ob majanju družbenega samoupravljanja in novega sistema delitve dohodka v zdravstvenih zavodih, kakor tudi zaradi uvajanja novega sistema financiranja zdravstvenega zavarovanja, zaradi neurejenosti investicijske politike v zdravstvu itd. Težave in slabosti so se j>ostoi»oma odpravljale, pri čemer so zdravstveni delavci v veliki večini zelo aktivno sodelovali. Pomena in vloge zdravstvenega centra so še vse premalo zavedamo. Zaradi tega naši zdravstveni centri, poselnio občinski, v glavnem še niso zaživeli in ne opravljajo nalog, ki jih imajo za uspešno izvajanje zdravstve- nega varstva. Predvsem sc niso urejena vprfl' sanja materialnih sredstev in financiranja občinskih oz. medobčinskih zdravstvenih centrov* Občinske skupščine bodo morale v bodoč® upoštevati pomen zdravstvenih centrov in tud* zagotoviti ustrezne materialne pogoje za njihov obstoj in delovanje. V komunah, v katerih so kmetijski zn'*' rovanci pretežni del prebivalstva, nastajaj1* občutne težave zaradi nerednega dotoka sredstev v sklade zdravstvenega zavarovanja. Z®' radi tega skladi ne morejo plačevali zdravstvenih storitev. Ponekod sc pri takem položaj1* dogaja, da omejujejo predvsem tiste dejavno-«ti, ki spadajo v delovno področje dispanzcr-ake služlie. patronažne službe ter zaščite matere in otroka. Na drugi strani pa se v večji tneri meri porabljajo sredstva, na primer: za zobozdravstvene storitve, kar je deloma raz-tunljivo, ker trajajo ugodnosti, ki jih uživajo 'kmetijski zavarovanci iz zdravstvenega zavaro-vanja, šele kratek čas. Veliko sredstev gre ■tudi za nekatere kurativne zdravstvene sto-ritve, po katerih so potrebe zelo narasle. Poleg drugih tudi ti pojavi terjajo koordinirano delo in sodelovanje med zdravstvenimi zavodi in zavodi zdravstvenega zavarovanja, večjo zainteresiranost samih zavarovancev y kakšne namene in kam gredo sredstva skladov zdravstvenega zavarovanja, ter smotrno zdravstveno gmlitiko v komunah sploh. »Razvoj socialno - varstvenih služb glede na zaposlovanje in razbremenjevanje žena-mater je ta eas prav gotovo v ospredju naše skrbi za delovne žene. Kaj menite o tem vprašanju?« Med dejavnostmi, ki naj pomagajo našim družinam in ki naj razbremenijo zaposlene iene-matere pri opravljanju njihovega družinskega gospodinjstva, kot so obrati družbene prehrane, prehrambena industrija, razne usluž-oostne obrti, servisi in podobno, se mi zdi, da j* najvažnejše ustanavljanje in razvijanje teh vzgojno varstvenih ustanov za predšolske in dolske otroke. Te ustanove niso samo varstve-«ega značaja. Imajo tudi pomembno vzgojno *>*logo, privajajo otroke na skupne igre in na delo ter jim nudijo zdravo prehrano. Kazen tega naj bi te ustanove skrbele za stalno ®dravstveno varstvo otrok, za pomoč pri po-■*iku, zlasti tam, kjer se te ustanove organizirajo ob šolah, skratka, te ustanove morajo skrbeti za zdravo rast in za vsestranski razvoj naših otrok. Na to je že leta 1961 opozorila Ljudska skupščina LRS z resolucijo o nalogah komun in stanovanjskih skupnosti pri otroškem Varstvu in s ponovno razpravo o izvajanju teh “■••log letos spomladi. Vzgojno-varstvene ustanove niso le zelo 'Ospesna oblika pomoči zaposlenim staršem, •mpak so s svojo vsestransko skrbjo za otroka *>tdi ustanove, ki lahko uspešno rešujejo razne •odalne, vzgojne in zdravstvene probleme, Id ogrožajo zdrav in normalen telesni in duševni razvoj otroka. Zato morajo te ustanove tesno sodelovati z vsemi službami in zavodi v ob-^tu, ki jim glede na svojo dejavnost in naloge lahko nudijo znatno pomoč. Pri tem mislim 'predvsem na šolstvo, zdravstveno in socialno ■alužlio komune, vzgojne posvetovalnice itd. Take oblike otroškega varstva omogočaj **posl enim materam, da nemoteno opravljaj 8v«ie delo na delovnem mestu in dosegaj ^•oljsi delovni učinek ter da laže poskrbijo z *Voie strokovno izobraževanje in usposabljanji S tem bi bilo zaposlenim materam tudi om« u°®*no, da v večji meri sodelujejo v organi delavskega samoupravljanja kakor tudi na dru področjih našega dmžlienoga življenji anes imajo zaposlene ženske pretežno še zel ~*ko stopnjo strokovne us|>osohljcnosti, saj s ki so zaposlene v proizvodnji, večino P** ^ “^kvalificirane ali priučene delavke. Za “izke produktivnosti so tudi njihovi oseht 'mnoaki sorazmerno majhni. Zato take za|«) 'U*ne ^enc-matore, posebno pa matere samo ^•"tlke ne morejo plačevati sorazmerno vise “skrbnin v vzgojno-varstvenih ustanoval Čeprav sc ne more nolieni zaposleni materi 00,eirvati možnost, da odda svojega otroka v "^ove, vendar menim, da sc mora to omo-predvsem ekonomsko šibkejšim druži- > družinam z večjim številom otrok in ma- teram samohranilkam. Dostikrat so otroci ta-onizin in socialno-zdravstvenih in vzgojno-"“'“Ulnih razlogov nnjliolj potrebni otroškega v*rstva in vzgoje v teli ustanovah. Ceprav je problem otroškega varstva naj-^“•“alnejši v industrijskih središčih in mestih, bi smeli tega problema zanemarjati na zlasti ne na družbenih posestvih in ^binetijjki], zadrugah, ki za|H>slujejo veliko - delovne sile, pa tudi ne pri individu-bmetijskih proizvajalkah. Organfzaci]sko-polifičiii zbor: JOŽE ŠILC VODJA KADROVSKO -SOCIALNE SLUŽBE LESNO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE V PODPECI Območje, ki ga zavzema naša občina z ozirom na specifičnost kmečkega predela in del Ljubljane, nam je vsem poznano, da smo nekje pri zadnjih glede ustvarjanja narodnega dohodka. .lasno je, da bodo nekatere področne enote lažje gospodarsko bolj aktivne, to pa ni odvisno vse od faktorja subjektivnih sil, temveč od možnosti izkoriščanja naravnih dobrin, ki so neposredne. Višina dohodka, ki ga ustvarjamo nam odreja možnosti razpolaganja v vse smeri dejavnosti ravno tako za socialno-zdravstvenc namene oziroma potrebe. Razvoj zdravstvene službe je zelo napredoval v raznih smereh, ni pa dosegel povprečne višine v primerjavi z ostalimi občinami. Menim, da je velika pridobitev izgradnja zdravstvenega doma na Viču, da imamo še nekatere zdravstvene zavode v občini in da se gradi zdravstveni dom na Rudniku, lahko rečem vrsto let. S tem potrjujemo dejstva, da so naše potrebe in želje večje kot pa lastne zmogljivosti, ali pa podcenjujemo stvari tam, kjer jih sicer ne bi smeli. Z dobro organizirano zdravstveno službo, se dii doseči tudi večji učinek dela in večji narodni dohodek. Specifičnost kmečkega predela, ki sc močno odraža v sorazmerno nizki proizvodnji, ki se dosega predvsem na barjanskih in delno na hribovitih površinah. To nam da misliti, da je nujno, da pristopimo k naprednejši obdelavi zemlje, s tem ukrepom pa ho treba vzjioredno usklajevati socialne potrebe, pri nekaterih starejših kmetovalcih, ki IkmIo odstopili zemljo v skupno obdelavo. V perspektivi se bo treba verjetno odreči gotovim potrebam in željam in zagotoviti v prvi vrsti vse tiste potrebe, Id prihajajo iz naslova nezmožnosti do dela, ne glede na vrsto dejavnosti ali je to delavec ali kmet. Naša ustava poslavlja na cul strani dolžnosti, na drugi strani pa pravice. Človek in človekovo občutje osebne in družbene varnosti in zadovoljstva je nemogoče doseči, če ni delo pravilno upoštevano. Zelo malo je bilo storjenega za razvoj zdravstvenih služb glede zaposlovanja žena in mater. Da znova ponovim glede na specifičnost razsežnosti kmečkega področja glede zai>oslo-vanja in razbremenjevanja matere, službe nc bodo mogle rešiti zaposlovanja žena. I]0 vprašanje Im> treba reševati iz stališča novih proizvodnih procesov, z ustanavljanjem novih delovnih organizacij in industrijskih centrov. Industrijski centri bi se morali načrtno razvijati, z načrtnim razvojem se da doseči tudi v zdravstvenih in ostalih institucijah višino potreb, ki delovnim ženam nc glede v kateri panogi dejavnosti je zaposlena. Bistveno je. da je delovna žena oziroma zaposlena žena, fela v proizvodnji in da ji ne vliajajo misli v kakšnem varstvu se nahajajo njeni otroci. Ustanove za varstvo otrok hi morale biti v neposrednih centrih in seveda z večjimi kapacitetami. 01 >e kandidaturi zajemata področji stanovanjskih in krajevnih skupnosti v 39. in 40. volilni enoti. BORUT BOUTE ASISTENT PRAVNE FAKULTETE V LJUBLJANI »Kako ocenjujete delo krajevnih skupnosti, kakšno vlogo naj bi imele in kako naj bi se po Vasem mnenju tudi razvijale?« Krajevne skupnosti sc v novem ustavnem sistemu pojavljajo kot naslednice dosedanjih stanovanjskih skupnosti v mestih in krajevnih odborov v vaseh in predstavljajo enotno obliko neposredne demokracije in samoupravljanja občanov za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb na določenem področju v okviru komune. Kako pomembno vlogo imajo krajevne skupnosti v naši družbi, nam odkriva dejstvo, da o njih posebej govorita zvezna in republiška Ustava, kar je tudi dokaz za njihovo dosedanjo afirmacijo. Vendar pa je bilo pri njihovem dosedanjem delovanju moč opaziti nekaj škodljivih pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Pri tem imam v mislih predvsem pojav večjih gradenj brez dogovarjanja prizadetih krajevnih organov ter nesocialistično poslovanje določenih servisnih ustanov. Potrebno pa je v bodočem razvoju tudi večje sodelovanje in pobuda neposredno zainteresiranih občanov, ki naj prispeva k splošnim naporom komune pri organiziranju razširjane materialno tehnične osnove za izboljševanje splošnega družbenega ter individualnega, materialnega in kulturnega standarda. Delež, ki ga imajo pri tem krajevne skupnosti, naj bi se odrazil predvsem v organiziranju in ustvarjanju družbenih potrošnih skladov na področju otroškega varstva, družbene prehrane, socialno-zdravstvenih uslug, raznih komunalnih služb in drugih storitvenih dejavnosti za zadovoljitev vsakodnevnih potreb občanov. Posebna skrb krajevnih skupnosti naj velja tudi napredku stanovanjskega gospodarstva in strokovni pomoči hišnim svetom in občanom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš. Seveda pa bo potrebno za izvrševanje teh pomembnih nalog in za krepitev krajevnih skupnosti zagotoviti primerno materialno osnovo oziroma zadostna finančna sredstva in odgovarjajočo organizacijsko strukturo. To je med drugim tudi ena najpomembnejših konkretnih nalog nove zakonodaje, predvsem pa novega občinskega statuta in statutov naših krajevnih skupnosti. Nasploh pa bodo imele krajevne skupnosti perspektivno vedno večji pomen prav v samem procesu postopne dectatizacije določenih družbenih funkcij. Poslansko kandidaturo potrjujejo volivci 39. volilne enote. FRANJO TURK SEF KABINETA SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Živo zanimanje za delo in naloge krajevnih skupnosti v ustavnih razpravah in v dosedanjih razpravah o statutih komun, je vsekakor odraz njihovega izrednega, iz dneva T dan večjega pomena. Krajema skupnost omogoča namreč občanom neposredno, stvarno in o i- polno odločanje o vseh tistih skupnih vprašanjih, za katerih rešitev so zainteresirani in kar jim omogočajo njihova lastna sredstva in tista, s katerimi razpolaga krajevna skupnost. To so vprašanja [lomoči družini, gospodinjstvu, nadalje razvijanje vseh oblik in vrst uslužnostnih obratov, komunalnih ustanov, socialno-zdrav-stvenih, kultumo-prosvetnih, rekreativnih ter drugih dejavnosti, ki so. jioudarjam, potrebno glede na posebnosti posameznih področij in izvirajo iz življenjskih potreb občanov. Vsako slepo posnemanje oblik in vsebine dela krajevnih skupnosti, ki ni v skladu s stvarnimi potrebami občanov, nc more biti koristno in no bo pripomoglo k njihovemu [Milnemu uveljavljanju. Zato je potrebno pri določanju obsega in vsebine dela krajemc skupnosti upoštevati posebnosti posameznih področij, tako razvitost mesta ali naselja ter ustreznih komunalnih dejavnosti, sestav prebivalstva, obseg gospodarstva in druge. Ustanavljanje najrazličnejših obrtnih, trgovinskih in drugih uslužnostnih dejavnosti ter servisnih obratov zahteva v odnosu med komuno in gospodarskimi organizacijami tudi odgovarjajoče udejstvovanje krajevnih skupnosti. Z aktivnim sodelovanjem dobivajo krajevne skupnosti še širšo in polnejšo vsebino svojega delovanja. Posebno pozornost zasluži vprašanje medsebojnih odnosov krajevnih skupnosti in zborov volivcev. Četudi je razumljivo, da se vpliv zborov volivcev ne odraža samo v odnosu do krajevnih skupnosti, vendar mora najbolj učinkovito vplivati prav na njihovo dejavnost. Krajevne skupnosti lahko postanejo važen družbeni činitclj, samo če se razvijajo dosledno kot samoupravne organizacije vseh občanov določenih področij. Zato je potrebno zagotoviti, da občani čim neposredneje odločajo o vseh vprašanjih, ki jih mora reševati krajevna skupnost. Eden teh načinov, je predhodno posvetovanje z občani na zborih volivcev. Zato nova ustava SR Slovenije določa, da zbore volivcev lahko skliče tudi organ krajevne skupnosti. Tudi to je torej pot, da sc do kraja razvije samoupravni značaj krajevne skupnosti. V skladu z ustavnimi načeli morajo dobiti vse naloge krajevnih skupnosti svoje mesto v statutih komune, najbolj stvarno pa morajo biti naloge obdelane v statutih krajevnih skupnosti, kar zagotavlja, da se bodo krajevne skupnosti razvile kot živa in ustvarjalna organizacija in da se bodo s svojim delom prilagodile nc samo jMigojem vsake komune, temvei tudi pogojem vsakega naselja. Leto III. — Štev. 7 ------------------- Kandidati - poslanci v zvezno skupščino Zvezni zbor: EDVARD KARDELJ podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Gospodarski zbor: MILAN VIDMAR delavec v „Litostroju“ in predsednik centralnega delavskega sveta Socialno-zdravstveni zbor: DOLFKA BOŠTJANČIČ predsednik komisije za socialno službo in delovne odnose republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Prosvetno-kulturni zbor: dr. inž. MILAN OSREDKAR izredni profesor Elektrotehniške fakultete in sodelavec Nuklearnega inštituta Jožef Štefan^ Organizacijsko-politični zbor: JANEZ ZEMLJARIČ predsednik komisije za organizacijska in kadrovska vprašanja Glavnega odbora SZDL Slovenije Volimo dosledne borce za razvijanje in napredek socialističnih odnosov! V 11. volilni enoti so volili! izbrali za odbornika občinske skupščine inž. Vero Novak-Marenčič Ustanovljena je izdajateljska skupnost „Naše komune" SERGEJ VOŠNJAK IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA IZDAJATELJSKEGA SVETA Dne 28. maja dopoldne so se v mali sejni dvorani OBLO zbrali na ustanovni skupščini izdajateljske skupnosti našega lista, predstavniki gospodarskih organizacij, inštitutov ter družbenih in množičnih organizacij. Prva tovrstna oblika sodelovanja med lokalnim tiskom in delovnimi ter družbeno-političnimi organizacijami v občini, je edina ta čas v Sloveniji. V tem vzdušju je moč oceniti tudi delo skupščine, ki je dala nove smernice delu novoizvoljenih organov. Nedvomno pa bo moralo prav to delo sloneti na vse večjem medsebojnem sodelovanju. To pa narekuje tudi potreba po boljšem, kvalitetnejšem, hitrejšem in pravočasnem obveščanju in informiranju naših občanov. Razprava je opozorila na marsikaj. Predvsem na probleme, na katere je prejšnji uredniški odbor nemalokrat kaj rad pozabljal, pa tudi odvečnih ulednikovih skrbi, kot so bile tiste iz lanskega leta ob reševanju finančne stiske. Verjetno pa je, da bodo sklepi, sprejeti na ustanovni skupščini služili novemu ured- niškemu odboru in izdajateljskemu svetu za njihovo še plodnejše delo in tesnejše sodelovanje z gospodarskimi organizacijami, ki so se vključile v izdajateljsko skupnost, pri tem pa našle zvrhano mero razumevanja za edino tovrstno obliko sodelovanja med našim listom in delovnimi kolektivi. Življenje teče dalje in tako je bilo tudi v našem delu. Predsednik uredniškega odbora se je ob koncu skupščine prisrčno zahvalil dosedanjemu uredniku lista Ivanu Virniku, ki ga je skupščina iz svojih vrst izvolila za glavnega in odgovornega urednika, za njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Ne smemo pa pozabiti š® na člane uredniškega odbora: Sergeja Epiha, Borisa Makovca, Darka Perovska, Jožeta Jesiha in njegovega predsednika Danila Emeršiča. Skupščina je izvolila za prvega predsednika izdajateljskega sveta Sergeja Vošnjaka, direktorja CZP „Ljudska pravica", za predsednika uredniškega odlnvra dosedanjega predsednika Danila Emeršiča, upravnika Univerzitetne založbe v Ljubljani, za glavnega in odgovornega urednika, dosedanjega odgovornega urednika Ivana Virnika, za predsednika nadzornega odbora pa Rogdana Vrančiča. Na osnovni šoli Oskar Kovačič" na Rakovniku, so priredili letošinjo pomlad tečaj prve pomoči, ki je bil dobro obiskun in se je zaključil v tednu RK. Slika nam kaže učenko,-udeleženko tečaja, ko pojasnjuje novinarki R TV, namen tečaja, obseg snovi in pomen ter naloge Rdečega kUžn. Gasilsko slavjeTv Gasilsko društvo v Polhovem Gradcu je prejšnji mesec slavilo 75-letnioo svoje ustanovitve. Na svečano okrašeni tribuni pred zadružnim domom je po otvoritvi in pozdravu, tajnik društva uvodoma poudaril, da nam narekuje dolžnost in zalivala padlim žrtvam med NOV. Z enominutnim molkom so gasilci počastili spomin na žrtve fašizma ter položili venec pred spomenikom padlih žrtev. Ob igranju državne himne je Franc Nagode kot kum, razvil društveni prapor in ga izročil predsedniku društva. Zastopnika lesnega kombinata v Polhovem Gradcu in kmetijskega posestva „Ilarjc“ |>a sta na prapor pripela spominska trakova. Poveljnik oličinskc gasilske zvezo Vič-Rudnik Ivan Dolinar je izročil društvu novo 800 1 motorko „Sora“. V imenu občinskega ljudskega odbora je pozdravil in čestital društvu Slane Vrhovec. Slavju je prisostvoval tudi zastopnik Gasilske zveze Slovenije prof. Branko Božič, Polfiovem Gradcu predsednik občinske gasilske zveze, zastopniki krajevnega odbora, ter predstavniki krajevni!* družbenih organizacij. J. C. „Naša komuna" — glasilo izdajateljske skupnosti dnižbcno-političnib in gospodarskih organizacij občine Ljubljana-Vič-Rudnik — Predsednik izdajateljskega sveta Sergej Vošnjak Izhaja mesečno — Ureja uredniški odbor. Danilo Emeršič, Sergej Epih, Boris Makovec, Ivan Virnik, Darko Pcrovšck, inž. Ivan Gob5 ilu Jože Jesih — Predsednik uredniškega odbora Danilo Emeršič — Glavni in odgovorni urednik Ivan Virnik — Uredništvo in uprava! Ljubljana, Trg MDR 7, telefon 20-728 i» 22-454 — 'Pekoči račun pri NR v Ljubija"* 600-18-608-25 — Celoletna naročnina 400 di«» polletna 200 din in je plačljiva vnaprej —' Tisk Tiskarne šolskih delavnic tehniških so v Ljubljani. Kratko in Društvo prijateljev mladine iz Trnovega je v tekmovanju, ki so ga vsem ročnih društvih. • Za novega direktorja „Vinoceta“ je bil imenovan Ivan Rome, dosedanji nedsednik občinskega ljudskega od-ora L j ubl jana-Vič-Rudnik. Okrog trnovske šole je postalo kar •čez noč zeleno. Prijetnejšemu okolju je dala svojski navdih urejena podoba Zelenic, za katere bodo skrbeli učenci med vsem letom. Primeru bi veljalo slediti tudi drugod, kajne? • Precejšen preplah so doživeli prav h koncu prejšnjega meseca vaščani z Dobrove, ko je okrog [voznega popoldneva, nenadoma strmoglavilo športno zanimivo letalo in se ob električnem vodu razbilo in zgorelo. Kaj nenavadna nesreča, ki ji skorajda ni primere v teh krajih, je terjala živ l jenje 35-letnega športnega letalca in elektromonterja, Igorja Šarca iz Ljubljane. • Pred predavalnico Elektrotehniške fakultete na Tržaški cesti so spet zapeli krampe in lopate. Ureditev okolja pred predavalnico ob Tržaški cesti, edini ob tej naši cestni magistrali, bo v marsičem prispevala vsaj v majhni, Silvo Šivic, dosedanji predsednik občinske Zveze prijateljev mladine je na letni konferenci, 23. maja podelil v prostorih ObLO priznanja najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno, požrtvovalno in plodno delo. Priznanja so prejeli: Danica Ilnikar, Berta Keršmanc, Matko Lukič, Anica List, Alojz Matelič, Marija Mesarič, Jože Mihevc, Ivan Oblak, Cveta Pavlovčič, Božo Račič, Lojzka Ropič, Ivan- ce ne že v večji meri, k drobcem ob razgibani turistični sezoni. • „Galjevica“, edino obrtno podjetje za vlivanje barvastih kovin, bo letošnje leto preuredilo in razširilo svoje delovne prostore. K temu je v naj večji meri narekovala vsakodnevna potreba, saj bo že letos doseglo podjetje preko 130 milijonov celotnega dohodka. • Buffet ob Dolenjski cesti, ki ga zdaj gradi zastopstvo inozemskih tvrdk „Cosmos“, bo po svojem poslovanju edine servisne restavracije, med prvimi v naši državi. ka Stanovnik', Iva Ulčnik, Niko Valjavec, Anica Zavec in Franc Žagar. Na konferenci so izvolili novo vodstvo občinske organizacije društev prijateljev mladine. Za predsednika pa so zborovalci izbrali Tomaža Webra, za podpredsednika Danico Ilmikarjevo, za sekretarja Anico Zavčevo, pionirska in družinska komisija pa bosta v rokah Anke Megličeve in Mare Koprivec. Zdaj pa le gre Ze dvakrat smo zapisali v našem listu o vodovodu v Vnanjih goricah. V tretje gre rado. In tako je tudi naš zapis že tretji po vrsti. Dela pri gradnji vodovoda gredo kot si to lahko le želimo. Sicer pa je že čas, da se tudi v Vnanjih goricah, predramijo. Ce bi človek iskal redko turistično zanimivost, bi mu lahko brez skrbi pokazali na vodovodne cevi, ki ležijo za zadružnim domom in Id vse do tega časa niso našle poti tja, za kar bi se morale uporabiti. Volja, še tembolj pa pobuda in odločen korak, v tem primeru nadaljevanje del pri odkopih, je pokazala že prve uspehe. Zakaj pa zdaj gre? Kajne, da se je tudi V Vnanjih goricah dalo premakniti z mrtve točke. Ce bo temu zares tako do konca, pa bomo videli bržčas že v naj-bližji prihodnosti. Ko se poslavljamo Odborniki, ki so bili pet let nepogrešljiv člen v delu našega ljudskega odbora, so v ponedeljek, 3. junija 1963, prepustili mesta novoizvoljenim odbornikom občinske skupščine. Med vsemi, ki jih je pet let družilo delo, snovanja in skrb nad vsem, kar PISMA UREDNIŠTVU Polhov Gradec — turistični ftraj? Tovariš aredinikf Niti za pomisliti ni, da se je zadnja leta Polhov Gradec uvrstil med naša najbolj obiskana turistična središča, Id jih imamo v naši občini. Novi turistični dom s prele]M> okolico, ki ji dajejo še lepše obeležje bližnji gozdovi, je iz nedelje v nedeljo bolj obiskan. Verjetno ni gosta in turista, ki ga ne bi |)Ot zanesla tja, vendar pa sem se ob svojem zadnjem obisku (pripominjam, da je bilo ob delavniku!) napotil še malo dlje. Ne mislim od Polhovega Gradca naprej, marveč od turističnega doma nazaj, prav proti kraju samemu. Na pošti sem povprašal po dnevnih časopisih, pa so me „potolažili okrašenim gasilskim umom. Konjeniki, dekleta, fantje, možje, žene pionirji v narodnih nošah, so dali slavju še posebno JK-Stro podobo. Kmetijska zadruga na Igu je kumovala novemu pra|>oru, ki ga je v njenem imenu . ,V*^> Irailc Intihar. Predstavniki Kovinske je, Kmetijske zadruge ter gasilska dc- nih vlogah nastopajo: Majda Potokarjeva, Vladimir Skrbinšek, Sava Severjeva, Lojze Rozman, Vida Juvanova in Stane Sever. Glasim ho komponiral Bojan Adamič, vodja fotografije je Mile de Gleria. direktor filma pa Lado Vilar. Kakor so nam povedali v „Triglav filmu", lx>do ,.Samorastnike" predstavili ljubiteljem filmske umetnosti že na letošnjem festivalu v Puli. setina Kot — Staje pa so na prapor pripeli spominske trakove. V imenu Okrajne gasilske zveze Ljubljana in Občinske gasilske zveze Vič-Rudnik je Ivan Dolinar pozdravil in čestital društvu k visoki obletnici in podčrtal vlogo in dolžnost prostovoljnih gasilcev do naše družbene stvarnosti. Oh zaključku je podelil zaslužnim članom priznanja za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji. Pred tribuno pa so domačini v narodnih nošah še zaplesali. Nato sc je razvila povorka na čelu s konjeniki, narodnimi nošami. zastavami, prapori itd. J. C. Stran 8 NASA KOMUNA” Leto UT. — Štev. 7 > AKTUALNO Slaba povezava Barja z mestom Naša občina je razdeljena na dva skorajda ločena dela, na predel severno od Ljubljanice in predel južno in vzhodno od nje. Edini most, Id veže ta dva dela je pri Podpeči, oddaljen od Ljubljane približno 15 km. S tem je zlasti prizadet velik del Darjanov, ki mora na občinske urade daleč naokrog čez področje občine Center. Nasploh je južni predel Barja, z obrobnimi vasmi vred, slabo [Kivezan z mestom, čeprav je zračna razdalja neznatna. Zato si Darjani že dalj časa želijo, da bi se razmere v tem oziru ceno bi bilo večje sodelovanje med kmetijskimi zadrugami, kmetijskimi posestvi in pa obrati na obeh straneh Ljubljanice (Jesenkovo, Brest itd.), ki je sedaj šibko ali pa ga sploh ni. Tudi številnim delavcem in šolarjem bi zveza čez Ljubljanico precej koristila. Pa ne samo to. Ze nekaj let stremimo za tem, da bi Krim z okolico postal turistično področje. Temu bi zelo pripomogel tudi zaželjeni most, ki bi ta predel precej približal Ljubljani. S tem bi bila razbremenjena tudi Ižanska ce-■Oa, ki postaja vse preozka in s tem Glavne prometne žile na obeh straneh Ljubljanice. Predvidena povezava je označena črtkano. < izboljšale. Mestni svet se je pred de-aetletji že strinjal z načrtom, da se postavi most čez Ljubljanico v Rakovi jelši, pa je prva svetovna vojna preprečila uresničitev te odločitve. Med obema vojnama so Darjani mislili, da je končno prišel čas, ko se bo zadeva rešila. Vrsto let se je govorilo in delalo načrte o j .jadranski cesti”, ki naj bi ^povezala Ljubljano s Suša-kom, ki je bil najbližje pristanišče. Cesta bi menda peljala od stika današnje Prešernove in Tržaške ceste po Groharjevi in naprej čez Barje proti jugu. Toda tudi tokrat je ostalo le pri načrtih. Tudi v gospodarskem pogledu bi bila premostitev pomembna. Omogo- nevama, posebno za številne kolesarje, delavce in izletnike. Pa tudi južni predel mesta (Trnovo, Krakovo itd.), ki je sedaj prometno okrnjen, bi s tem dobil izhod proti jugu. Slabih zvez z mestom pa nima samo južni predel Barja, temveč tudi vzhodni. In prav tu rastejo hiše kot „gobe po dežju”, s tem pa nesporno tudi gostota prebivalstva. Tem občanom pa bi koristila zveza v podaljšku Jurčkove poti, pa mimo gostilne „tivada“, čez Ljubljanico in Mali graben na Opekarsko cesto. Pred dobrim desetletjem je bil že izdelan načrt za cesto v tej smeri. Predvideno je bilo, da bi se speljala Dolenjska cesta na Tržaško izven na- PO NOVI RECEPTURI V ROLJŠI KVALITETI V NOVI EMRALAŽI eeljenega področja, pa je kasneje zmagal predlog o razširitvi Karlovške ceste. Povezava čez Ljubljanico bi dobro služila tudi vsakoletnemu spominskemu pohode okrog Ljubljane, za katerega je potrebno vselej postavljati zasilno pontonsko brv. S temi, kaj enostavnimi rešitvami pa bi postala občina precej bolje povezana, ne samo prometno in gospodarsko, temveč tudi po zavesti ljudi, ki bi pridobili na občutku, da res spadajo skupaj. Olimpija v evropskem pokalnem tekmovanju Moštvo Olimpije, ki je v Trnovem osvojilo naslov letošnjega ekipnega državnega prvaka, bo kot najboljša jugoslovanska namiznoteniška vrsta nastopila v tekmovanju evropskih pokalnih prvakov. Za zdaj pa še ni znan prvi nasprotnik naših igralcev v tem za vsako moštvo sila privlačnem in enkratnem tekmovanju. Naučimo otroke plavanja Naš plavalni klub, ki ima središč« svojega dela v kopališču Kolegije, prireja kakor vsa leta, tudi letos plavalno šolo za otroke od 7. do 14. leta starosti. Prvi tečaj bo začel z delom 24. j unija, ob 9. uri in bo trajal tri tedne. Dnevno konča svoje delo ob 12. uri. Otroci bodo tu lahko prejemali tudi malico. Vpisovanje bo pri blagajni kopališča v petek, 21. junija in v soboto, 22. jiutija, obakrat od 9. do 12 .ure. Ker pa je to najprimernejša oblika dnevnega letovanja, bo to prav prišlo zlasti staršem, kjer sta oba v službah. Tečaj vodi prot. Miha Potočnik. Cena je zelo primerna. Z malico (vstopnina in urnimi; znaša 800 dinarjev, brez malice pa 500 dinarjev. Starši, vpišite svoje otroke v plavalno šolo, kjer se bodo na soncu in svežem zraku igraje naučili te prepotrebne telesne spretnosti. PLAVALNI KLUB LJUBLJANA RRATSTVO IN EDINSTVO — JAMSTVO NAPREDKA IN LEPŠE PRIHODNOSTI! KREPIMO MATERIALNO OSNOVO DRUZRE IN ŽIVLJENJA POSAMEZNIKOV! „ENAKOST PRAVIC, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI LJUDI” — USTAVA NAJ SO NAM VEDNO PRED OČMI INTERESI SKUPNOSTI! MLADI DRŽAVLJANI, ZA PROCVITT SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI — VES PLEMENITI IDEALIZEM IN USTVARJALNO MOC! NAŠA USODA JE V NAŠIH ROKAH! V novih hlevih, ki jih je zgradila kmetijska zadruga na Igu, ho prostora za 400 glav mlade živine. Vsi (rije objekti pa bodo služili za pitanje 600 glav živine. V X hrema za lase hrem za nosu OPOZORILO (Bralec opozarjamo na rubriko „Srcčanj» in mnenja”, ki jo bomo objavljali v vsaki številki našega lista. Prihodnjič: intervju s predsednikom novoizvoljenega splošnega zbora našo1 • ‘ j občinske skupščine.)