Si. 98
V Trstu, v sredo 8. decembra 1886
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST« z zhaia 2 Krni i»h Hrt*- vaaRo »r§0* iu tikat* o polurne. Ceim za vpb <to * prilogo . zn nohi :t SOkr., za Satrt letu t gl. kr. — Sama pri-ega« ane 4 gl. SO kr sa celo letST— Ponamezn* |T«vilkn uoivai<> ori ooravništvu A v tr&ukau v Trnu po fej*: , v Scrlol in ▼ Ajdovščini no H ter. - tiwrr>6*\%t, rekla-mtcije >n manrate prejema Opraviilltv*, vit TtrreaU. »Ncva tlakama«
Val ionui ae pollljajo Ure#allt»a »*la Tarraata« »Nuova Tipografi*v«ak mor* biti frankiran. Rokopisi tt^e* poaebne vrodao«tt ne vražajo. - fnttrati (razne vrate niia m poalaniee) aa zaračunijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglaalh x drobnim črkami ae plafiuje za vaako beaado 2 kr
Volitev v Postojini.
Notranjski volilci so opravičili naSe nade ; po srditem boju, katerpga so so udeležili skoro vsi volilni možje, zmagal je legalno po narodu postavljeni kandidat, gosp. dr. Ferjančič, in eicer z 79 glasovi proti 71 glasom, katere je dobil njega protikandidat, gospod svetovalec Globočnik. — Za malo glasov je Slo, ali onih malo odločilnih glasov bilo je mnogo vredno, kajti oni so zatrdili, da je Notranjska v resnici politično zrela. — Politično zrelost Notranjcev dokazuje tudi to, da je od volitve izostalo le malo volilcev, vsi drugi pa so prišli in mirno oddali svoj glas. — Mnogi so priSli tudi od prav daleč in po viso-cem snegu.
Mi na tej zmagi iz srca čestitamo svojim rojakom Notranjcem in izražamo svoj up in svojo željo, da so ta pogum, to moštvo nikoli ne pomanjša, pač pa še poraste.
Borba je bila res huda in mnogo č. g. duhovnikov je z vso odločnostjo stalo za gosp. Globočmkom, kakor bi bilo šlo za varovanje cerkvenega proti liberaluškemu načelu. — V tem pogledu je bila po našem menenju stvar nekoliko zgrešena.
Glede verskega vzpoznanja ni mej g. Globočnikom in g. dr. Fer-jančičem menda nobenega razločka; oba sta dobra katoličana, katera to tudi očitno spoznavata; ne eden ne drugi ne veruje nazovi liberalizmu. Zatorej ni tudi Č. duhovščina z izvolitvijo g. Ferjančiča glede načela, za katero se ona bori, prav čisto nič zgubila, in skoro nerazumljivo je, zakaj so uprav večinoma duhovniki delali s tako gorečnostjo za g. Glo-bočnika, ki ni niti javno kandidiral in proti sklepom kluba narodnih poslancev. Radi tudi priznavamo, da ne bi bila tudi to nobena nesreča za naš narod, ako bi bil izvoljen g, Globočnik, ka*
terega mi visoko čislamo, ker ljubi svoj narod in je tudi uže dokaj za njega storil. Mogoče, da je gosp. Globočnik tudi uže v letih, ki bi mu ta posel le težila.
Ali okoliščine so tako nanesle, da je vsak, kdor želi našemu narodu večo sreČo in mu narod ni le slepo orodje, moral želeti, da zmaga g. Ferjančič, kateri gotovo tudi opraviči ono zaupanje, ki v njega, še mladega moža, stavijo njegovi rojaki tudi zunaj Kranjske in to v zmislu njegovega pred volilci razvitega programa.
Na Notranjskem v kratkem zopet zavlada mir, poravnajo se marsikatere mimogredoče nasprotnosti; ali v boju so pokazali Notranjski možje, da zaslužijo spoštovanje, katero uživajo po Slovanskem svetu. — To nas v srce veseli in zato jim tudi kličemo navdušeni: Žtveli na mnoga leta, vedno vzgledni!
»i lL •
Prva svečanost podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Kakor je bilo važno uže ustanovljenje podružnici družbe sv. Cirila In Metoda v Trstu, prav tako vesel in važen je do-godek, ki se je včeraj zvečer uprav na si* J a jen način v Trstu izvrSil pod imenom in zaštitom preimenitnega društva.
Svečanost, katero ja odbor tržaške podružnica društva sv. Cirila in Metoda osnoval, izvršila se je Binoči tako, kakor je bilo pričakovati z ozirom na veljavo, katero si je to še mlido društvo uŽe pridobilo mej tržaškimi Slovenci; uspeh je popolnoma povoljen gledć na moralno, Še precej dober na materijalno stran, kajti gledališče je bilo zadosti dobro obiskano in veselica donese pri v?eh velikih trošklh Se vedno okolo f. 100 čistega dobička.
Preidimo k popisu svečanosti same. Kedor je kedaj videl gledališče »Armonia« v Trstu, mora priznati, da je to najele-gantnejši tempelj »Talije« v Trstu in da tudi druga veča mesta malo premorejo tako elegantnih, tako bogato okrašenih gledišč. — V tem gledišču je 94 lož, ki so b le sinoči vse skoro napolnjene z slo-
PODLISTEK.
-Ji si kriv
Spisal Fran Št. Andrelkl.
Lep jesensk dan bil je dan vseb Svetih Uta 188: Celo drobne tičice oživele so zopet in prepevale slavo svojemu stvarniku. Tudi meni z »čelo je biti v lesnej sobi zoperno, žito pa sklenem obiskati svojega nekdanjega součenca v bližnje j
vasi D........Slučajno me je vedla pot
mimo pokopališča dotične vasi. Mnog) ljudstva dohajalo je in odhajalo s pokopališča. Tudi pevci dotične vasi so bili tam zbrani, kajti uže od daleč sem čul prekrasno nagrobuico: »Jam ei liha«.
Ker ljubim in cenim lepo petje, stopim tudi jaz na ta Bveti kraj, poslušam krasno pesen in ogledujem si lepo okrašena grobišča. Za to pesnijo zapojo pevci: »Blagor mu, ki se spočije«, slednjič tudi krasno: »Nid zvezdam Med prepevanjem zadnje zamislim se tako, da ne opazim, kako se ljudje malo pomalo poslavljajo od svojih predragih, koje jim je nemila smrt, ki ne po/.na razločka med ubožcem in med bogatinom, pobrala in odvedla tja, kjer ne čut>jo več ne rev ne težav.
Milo stokanje prebudi me iz teb sanjarij. Ozrem se okrog in vidim še neka-
tere ženice, vtopljene v molitev na grobiščih klečeče. Zopet se zamislim ter začnem p emišljevati, koliko srečnejši so tukaj pokopani od nas ubogih zemljakov in nehote izgovorim besede našega pesnika : Blagor mu, ki se spočije, V črnej prsti v Bogu spi; Lepše solnce njemu s*je, Lepfia zarja rumeni.
Zopet zasliši m stokanje. Strah me spreleta, kajti bil je uže mrak. Še le sedaj se zopet spomnim, da sem se namenil k prijatelju, ne pa na pokopališče.
Ze hočem prekoračit* pokopališča prag, da bi stopil na prosto, ko začujem zopet milo ječanje. Ozrem se na ono stran, od koder je ječanje prihajalo in pri lepo ozal-šanem grobišči zagledam malo oekletce, kacih osem let staro. V bližini zagledam tudi neko starico, vtopljeno v vročo molitev. Na tihem stopim v bližino grobišča, pri kojem je plakalo malo dekletce, kajti radoveden sem bil, kdo bi bil tam poko. pan I Uprem oči v krasen kamenit nagrobnik in čitam:
»Tukaj počiva po mnog h grenkih urah svojega živenja Ivanka Palčevlč.
Večino rodbin te vasi sem poznal, a rodbine »Palčevič« vendar ne. Premišlje val sem in zopet premišljeval, a vdob ti nisem mogel ničesar v spominu.
Iz te^a premišljevanja me zdrami starica, ki je v bližini molila. Odmolila je namreč in hotela oditi. Pokliče dekletce, naj gre ž njo domov. A ono ne kaže Še
renskimi krasot eaml, galerij« dobro napolnjene in v parteru je sedelo In stalo na t 400 ljudi vsega skup je ntennolo hiti okolo 800 ljudi, kar je za omenjeno gledišče uže zadosti.
Koncert se je začel točno ob 8 uri zvečer. I/.vrstni vojaški orkester je uže z overturo napravil najboljši vtisek. Ko pa so pevci pod vodstvom g. Bartlja nastopili, jih je občinstvo uprav navdušeno pozdravljalo, pa so tudi Vilharjevo »Bijno pesmo« kaj dobro peli.
Slavnostni govor, katerega je govoril« gospica Kobalova, bil je slavnosti primeren; namen mu je bil, da se tržaški Slovenci, posebno pa lepi spol navduši za preblage cilje družbe sv. Cirila in Metoda. — Gospica Kub ilova ima uže po naravi dar govora, vsa nje prikazen in pa krepko in pravilno povdarjanje je doseglo, kar je gospica nameravala; občinstvo je to dokazalo z živahnim in burnim odobravanjem.
Gospci Anici tudi naše čestitke!
Po govoru je občinstvo uže željno pričakovalo Forsterjevo »Ave Marijo« in je mešani zbor uže pri nastopu simpatično pozdravljalo. Pelo je ta zbor blizo 70 pevk in pevcev, petje natančno, posebno lepi so bili ženski sopran1, —spremljeva-nje godbe mojstersko.
Viharni aplavzi. Ni bilo miru, dokler niso zbor ponovili; pa občinstvo bi ga bilo poslušalo rado še dvakrat.
Romanca »Dve solzi«, skladba gosp. V. Kosovelova je izostala, ker je operni pevec, g. P., ki jo je imel pet', kar nakrat zbolel. Res škoda, da nismo mogli slišati skladba g. Kosovela,
O?mospev so peli zbrani pevci, pravi mojstri; občinstvo jih je posebno odlikovalo; ponavljati so morali petje.
Prekrasni Z*jČev zbor »Večer na Savi» peli so naši pevci tiko precizno, da še nismo tako krnilo slišali tako uglajenega petja ; spremljevanje z orkestrom pa ta zbor še posebno povzdiguje; tenoristi so svojej težavnej nalogi posebno dobro odgovarjali.
Ta zbor se je moral po burnej aklamaciji ponavijati.
, S. Gregorčičevo »Velikonočno« je uže znana deklamovalka gospici M. Nidliškova tako pravilno, s pravim občutkom in pov-darkoin deklatnovala. da jej moramo k čestitali. Posebno se nam pri njej dopada Čisto, popolnoma razločno in pravilno izgovarjanje. Žela je burno priznanje občinstva. O igri na kratko to 1*: Glavna rola: sluga Ivan je bila v izvrstnih rokah; vrli gosp. Katalan je uže poznan komik; ali včeraj zvečer je Še posebno eksceliral. — Tudi rola hišine ni mogla biti v boljših rokah, kakor je bila; gospica Kobalova je
na odru doma. Prostlna je g. Grebene ule
izvrstno Igral. Tudi gospica Umekova je pokazala uže pri prvem nastopu na deske, ki pomenijo svet, da imamo od rij* Se kaj prav dobr»ga pričakovati. — Mladi gosp. Umek je tudi prvikrat nastopil, pa uŽe prav dobro predstavljal Grdina. —■ V obče so se naši diletantje dobro dižall. Sluga Ivan je skrbel, da se je občinstvo prav sladko smljalo, vsi igralci pa so pripomoči', da se je gluma gladko vršila. — Po končaiipj besedi se |e občinstvo zgubilo po raznih dvoranah, k ler ba je napi-valo pri dobrej kapljic', v gledišču samem je godba Igrala Še razne komade, vmes pa j- pel pevski zbor razne domaČe narodne in je tako veselje trajalo do druge urepopolnoči. Plesa ni bilo z obzirom na to, da je uže adventni čas. — Mnogo lepih, š« večlh veselic je naš narod napravil v Trstu,
Fia včerajšnja se sme zabilježiti mej najlepše n glede na namen morda inej najvažnejše In najporoenljivejŠe. Tržaško podružnico naj tu.ii drugod po Slovenskem posnemajo, veselice na korist društvu Sv. Cirila in Metoda naj se vrše zaporedoma, da se društvo materijalno dobro podpre.
Politični pregled.
Notranji dežele.
Ogerska poslanska zbornica je 4. t. m« sprejela lBtoczy-jevo osnovo glede bor-snega davka, zavrgla pa Appony-jev predlog, naj se vladi naroči, naj stopi v do-£0Vor ^ avgtrijskp vUdo, da se v obel} državnih polovicah h krati uvede borsnlf davek; pritrdila pa je odsekovemu predlogu, po katerem je borsni davek načelno opravičen, njegova uvedha pa zdaj ni na času in se toraj vladi naroča, naj to stvar v očeh ima in ob svojem Sašu poda pri« merno predlogo. Poročevalec je kazal na skušnje v Nemčiji, na zadnjo razpravo ▼ nemškem državnem zboru, na nebistveni znesek davka, ki bi k večemu znašal 30.000 gld., in na to, da bi se skoraj gotovo boisni promet obrnol na Dunaj. Trgovinski minister je naglaŠal iste pomi-slike ter pristavil, da zakonika osnova ne zadeva le borsnih opravkov, temuč tudi žitno trgovino; on prepušča zbornici, naj razsodi, ali je v interesu ogerskega poljedelstva, zavirati žitno trgovino ter izjavil, da s-) vlada peča z skušnjami, ki so se drugod pokazale, ter se prizadeva, po* zvedeti menitve sosednih vlad.
veselja oditi, nič ne odgovori, le huje zaplače.
»Uboga deklica*, rečem jaz, »ali je Vaša ?«
»Ne, gospod, moja nI, ali sirota je. sirota: Matere nema več, prav tukaj je nje grob, a oče njen se Bog ve kod po svetu klati, ne men*č se za njo. Tako je, vidite gospod! Kdor ne sluša stariŠev, nema sreče. Večkrat sem rekla Ivanki:
• Ne veruj mu, kajti on je zapeljivec, zapelje te, iu potem nopusti.« Ona me ni slušaia. In glejtel Prav tako se je zgodilo, kakor sem jej večkrat pri iigovala. Oh, uboga jaz!«
Pri zadnjih besedah milo zastoče.
»Kdo pa je bila Ivanka?«
»Moja hči, gospod, moja hči I Bog joj daj nebesa, saj je ubožica dovolj preliila na tem svetu «
»Pa oni zapeljivec, oče tega dekletca, kdo je ?«
»Potrpite, gospod, potrpite! nekoliko. Vse zveste. Ako Vas zanima, spremite me Droti vasi. Strah me je tukaj. Med potjo Vam hočem pa pripovedovati.«
»Ivanka! hodi! hodi! Mrači se uže!«
M<<lČe vstane deklici In gre za molčečo Ktarico; tudi jaz grem za njo, kajti gnala me je radovednost, zvedeti čudno zgodbo, katero mi je starica zagotovila povedati. Solzo, britke solze so močile njena ovenela lica. Ko pridemo na prosto, začne Btarica tako le pripovedovati:
»Bilo je prel kaciml desetimi leti, ko
se je ustanovila pri nas žandarska postaja. Postajni vodnik je bil nek Tone Raven, lep človek, primerno visoke rasti. Pravijo, da je bil daleč od Stajersko-ogrske meje, od tam^nekod, od koder vdobivamo dobrega Štajerca. Govorilo se je tudi, da je bil jako lepega vedenja in da se je znal vsakemu prikupiti; meni pa je bil uža sprva jako zopern, kakor da hi b 11 uža naprej vedela, kaj se zgodi. Bog mu grehe odpusti!
Jaz sem imela isti čas gostilno. Mnogo jih je bodilo v mojo krčmo radi rujnega Štajerci, med njimi tudi Tone Raven, Žandarski postajni vodnik. V malo dnevih se je tako zagledal v mojo Ivanko, da je bil odslej nas vsakdanji gost. Bala sem se, da ne bi se v Ivankinem srcu prezgodaj pričela ona bolezen, kojej pravijo ljubezen, kuiti bila je t;.daj še le 17 letna. Necega večera sem imela opravke s drugimi pivci, ko se Tone Raven poslovi. Ker smo imeli gostilno v prvem nadstropji, posvetila mu je Ivanka po stopnicah.
iSedaj je začela postajati Ivanka zamišljena. Marsikaj ml je narobe napravila, kar se poprej ni zgodilo nikdar.
Raven pa je bil še zmiraj vsakdanji g^st. Vsako priložnost vporabljal je v to, da jej je kaj zaŠepnil Tako je prišlo, da ga i« začela ljubiti, tako ljubiti, kakor ja Še malokatora deklica ljubila. Verovala mu je vse, onemu, koji jo je poznej v prezgodni grob Bpravil. x I	(Dalje prib.}
EDINOST
Vnanje dežele.
... Bolgarsko praianje. Iz Bukreša se 3. t. m. poroča: K velevlastim poslana bolgarska deputacija misli tudi ruskega poslanca na Dunaj«, Lobanova, obifkuti ter mu izjaviti, da bi bolgarska vlada dovolila, sestaviti ministerstvo vseh strank, katero bi sedanje sobranje razpustilo. Bolgari upajo, da se jim posreči, ako bi jih v Pelersburgu sprejeli, taka sestava ter stavijo svoje upanje na prepričanje, da se Giers tej miriiej rešitvi ne bo ustavljal, ker o tem se je uže govorilo, ko je bilo sobranje v Timovi. V ruskih krogih pa menijo, da zd»j odjenljivcst ni na mestu ter menijo, da ruski priviženci ne stopijo v vlačo, v katerej sede sedanji vladarji in da je bezvspeSno vse prizadevanje, da bi deputacija bila v Petersburgu sprejeta. — Skoraj vsi ubežni bolgarski častniki so iz BukreŠa odpotovali, nekoliko na Rusko. Nič toraj ne kaže, da mislijo na Bolgarskem vstajo povzročiti. — Iz Pariza se 4. t. m. poroča: V tukajšnjih diplomntič-nih krogih menijo, da zato, ker je Rusiji v Bolgariji izpodletelo, bila bi naloga katere druge velevlast', da poda predlog, glede rešitve bolgarskega prašanja, vse enako, naj se to začne z Rumelijn, aH z Bolgarijo, Kandidatura mingreljskega kneza vedno bolj bled i. — Iz Carigrada pa se 4. t. m. poroči, da v tamošnjih diploma-tičnih krogih menijo, da Rusija zopet stopi na čelo, da le Kaulhars carju svoje poročilo predloži. Ne sme se pa verovati vestem, da Turčija zasede vshodnjo Ru-melijo. Turčija je vesela, da jo drugi puščajo v miru.
1\ Petersburga dohajajo vesti, da minister zunanjih zadev, Giers odstopi, in da bo na njegovo mesto skoraj gotovo poklican poslanec na dunajskem dvoru, knez Lobanov. Mogcč? je uže, da je bolgarsko prašanje omajalo stol ruskega ministra zunanjih zadev, ker si doslej Rusija v resnici ni pridobila lavorik, nakopala pa si dcsti sovražnikov, mogcče pa tudi, da je vse to i-3 »pium desiderium« ; stvar pa se "na vsak način k malu pojasni.
1\ Rima se poroča v »Temps«, da papež misli Rim zapustiti vsled vedenja italijanske vlade In da je to naznanil Avstriji, Španjskej, Portugalskej in Bavarskej. Papežu so neki to svetovale celo take vlade, ki se mnogo ne brigajo za katoličke intesr8e. Za to vest, to se ve da, ne dajemo poroštva, a resnica pa je, da se papežu v Italiji gooi veliko večja krivica, nego zadnjemu podaniku italijanskega kralja in zato ne bi se čudili, ako bi papež necega dne zapustil nehvaležno Italijo, katera uživa od njega toliko dobrot.
V nemškem državnem \lorv, je bila 3. t. m. jako vaina razprava. Bilo je na dnevnem redu prvo čitanje vojaške predloge, po katerej se ima vojska pomnožiti za 45.OOO mož. Vojni minister je to predlogo utrjeval ter naglašal, da se Nemčija lahko k malu v vojno zaplete. Ne gre sicer zato, da bi v tem trenotji bila uže ta nevarnost, vendar ima Francoska, če tudi nema toliko prebivalcev, kolikor Nemči|n, v mirnih časih uže precej več vojakov ol Nemčije in mej francoskim I udst'om ni tiste miroljubnosti, da bi mi mogli v miru brez strabu živeti. Minister obeča, da o tem poda obširna poročila ter zahteva, naj se predloga sprejme Še pred Božičem, ker utegnolo bi O8odopolno biti, ako bi predloga bila odvisna od davkov. Minister se na zadnje sklicuje na domoljubje državnega zbora. Poslanec Kicbter je te misli, da nevarnost ni tolika, ker ste Nemčija in Avstrij* sko-ogersk a v zvezi. Gle<ić avstrijsko-nemške zveze je večji del zbornice v soglasji z avstrijsko-ogerskima delegacijama. Potem sta govorila še Saldern za nepre-menjeno dovolitev predloge, Payer pa proti njej.
4. t. m. se je razprava nadaljevala. Windborst je izjavil, da bo središče glasovalo za to, kar je nepogojno potrebno. V mirnih časih se ne smejo porabiti vsa sredstva. Sicer pa se je premalo važnosti polagalo na zvezo z Avstrijo, , v katerej je trajno poroštvo za evropski mir in vsled katere eo druge zveze nepotrebne. Ako se Nemčija napade od dveh strani, potem tudi zdaj zahtevana pomnožitev vojske nič ne pomore. Za sedem let, kakor
zahteva vlada, središče ne dovoli nič; dovolitev za eno leto bi ugajala. Moltke je opomni', da je zveza z Avstrijo mnogo vredna, ali velika država se mora zanašati na lastno moč. Zahtevanje se je sta-vilo za to, da se teško ohranieni mir vzdrži. Vsemu svetu je znano, da ne mislimo na pridobitev novih dežel (ker je grozdje kislo), naj pa tudi svet zna, da hočemo obdržati to, kar imamo, in da smo za to pripravljeni in ojoroženi. Nazadnje je vojni minister 8e naglašal velike težave, da se mir ol rani in da zahtevana pomnožitev vojske ne omogoči le ohranitve miru, temuč da bo potem mogoče na neko drugo stran jako vplivati. (Katera je ta stran?) Minister bo zahteval nujnost v prvej se ji dotičnega odseka. Potem se je predloga izročila v pretres odseku 28 udov.
Na Francoskem je ministerska kriza. V poslanskej zbornici sta 3. t. m. dva poslanca. eden iz levice in drugi iz desnice predlagala, naj se odpravijo namestniki prefektov, ministerstvo pa je naglašalo njihovo potrebo; v mnogih okrožjih bi se res lahko odpravili in vlada gledd tega poda predlogo. Pri vsem tem pa je zbornica z 262 glasovi proti 240 sprejela predlog, naj se odpravijo namestniki prefektov. Tako je vlada dobila nezaupnico. Vsled tega je Freycinet prosil zbornico, naj se odloži razprava o proračunu, ker se ministri morajo posvetovati. S'ja se je potem odložila in ministri so se zbrali v posvetovanje. Zvečer pa so prišli k načelniku republike Grevy-ju ter mu naznanili svoj odstop.	,
4. t. m. je Freycinet v zborn'ci naznanil, da se ministerstvo ne bo udeleževalo proračunskih razprav, ker je odstopilo ; vsled tega je zbornica do ponedelka seje odložila. Levičarji si prizadevajo, ministre pregovoriti, naj odpoved prekličejo, ali brez vspeha. Na Francoskem so okoliščine take, d i ne bo mogoče dobiti vlade, ki bi se nasproti državnemu zboiu mogla držati.	. v
Će se Freycinet, ki ima Še največ vpliva, ne da pregovoriti, da ostane v ministarstvu, in to pojde teško, ker je preveč razžaljen, potem bo pač treba Diogoneve svetilnice, da se najde mož, ki bi stopil na njegovo mesto.
Anglelhi parlament je sklican na 13* dan januvarja 1887.
Na Irskem so razmere mej zakupniki In posestniki vedno bolj napete, prvi ne-čejo zakupnine plačevati, vlada neki miBli posestnike primorati, da zakupnino znižajo, potem pa proti zakupnikom z vso ostrostjo postopati. Tudi to nič ne pomore, potem bodo zakupniki 6e trdovratniši; ta gordonski vozel se more le presekati; edina pomoč je Gladstone-jeva predloga, če tudi ga je vrgla z ministerskega stola.
Angleška vlada je o tej zadevi segla do zadnjega in skrajnega sredstva, katero je, kakor nas zgodovina uči, vedno osodo-polno, končalo 6e je vselej s tem, da je stiskana dežela v svojem obupu zgrabila za orožje in v splošnjem navdušenju za narodne in človeške pravice vrgla iz dežele svoje zatiralce. To uči Angleže lastna zgodovina, naj se spomnijo le Amerike.— Angleška vlada namreč hoče na Irskem 7. silo gospodavatl; ker je poslala na Irsko 26 bataljonov pehote, Šest polkov konjice, 14 baterij topničarstva in tri kompanije pionirjev. — »Afflavit Deus et difsipati suntal — Te besede je zapisal Anglež v svojo zgodovinsko knjigo, ko je vihar razkropil io potopil nezraagljivo armado španskega kralja Filipa druzega ic angleŠkej kraljici Elizabeti II. vsa morja odpri. Enaka oso ia čaka Angleže na Irskem, oni šotam preveč grešili, njihova moč se tam v malo letih sprši, k tkor se je španjska: »Afflavit Deus et dissipati sunt Britanici«.
Špa nija se tudi oborožuje, državni zbor je dovolil 9 milijonov frankov za pomnožitev vojne mornarice. Kaj pa je tega treba bilo*
Mej Francoske in Angleško se vrše dogovori zastran neutralnosti sueškega kanala in pokiicanja angleške vojske iz Egipta. Tega bo treba Še čakati.
Is Kuhire se poroča, da je v Dongoli zbranih 4000 upornikov. Egiptovska vlada je poslala 150 vojakov na pomoč v Asuan, da se to mesto napada ubrani.
DOPISI.
Iz »vctei« Ivana dne 27. no-
vemb.a. — Mnogo in mnogokrat se je čitalo v naftarn časniku »F.dino»t. L--.tr. -Rojanu in okolici italjanŠčino otrokom v šolah na uho trobijo; tako četudi pri nas godi; da, uže v II. razredu učijo otroke iaSčino, a vender mriogo moči učitelji ne-majo, ker so samo trije razredi, in tudi jih malo talijansko učijo, le kako besedo, da se magistratu ne zamerijo. Kadar mi moja dva otroka iz šo!e dojdeta, začneta mi lepo slovensko brati in pisati, da mi srce ganeta. Prav tako č. duhovščina lepo otrokom Božjo besedo oznannje. Ali, dragi narodnjaci I vender imamo tukaj v Vrdeli na naših tleh italjansko šolo, koja nam mnogo kvari naš narod, ta je na koncu Corsie Giulia, koja vabi k sebi mnogo naših otročičev, da jih k drugi veri obračajo, namreč na laščino.
Pii n.is na Vrdeli imamo takestiriše okoličane in tuiii prav trde Brkine, koji ne znajo po italjansko niti bob reči, a vender svoje otroke v laško šolo pošiljajo, da se tam potalijančijo in svoj naroči zi--tirajo. Tako pride dan, da bodo ti otroci svoje stariše s ščavi psovali. Slav. magistrat nam je volka na prag postavil, da nam otrokr žre, tudi dosti tacih ljudi imamo, ki trdijo, da tam se otroci bolj učijo, nogo pri sv. Ivanu, ker otroci italjansko klafajo, starlši pa jih poslušajo in menijo, Bog ve, kako učeni so uže.
Sv.Ivanske učence pa je lepo poslušati, ko berd zvečer slovensko, kadar iz šole pridejo. Zatorej, slovenski slariš , ne pošiljajte otrok v šolo v corsia Giulia — tam ni piida za vaše otroke, ampak tam je njihova poguba.
Pravicoljubni okoličan.
Od istersko-krajnske meje
30. novembra. (Izv. oop.) Dne 25. novembra zjutraj ob Štirih je vas Kuteževo v okraji Bistrskem le četrt uie oddaljena od Istre, zadela nepopisljiva nesreča. Močna burja je pihala, ljudje so počivali, ko se zasveti v hiši št.26; nanagloma burja ogenj razpiše, raznese žarke po slamnatih strehah in predno je rninolo pol ure, bilo je enajst hiš z gospodarskimi poslopji, hlevi v ognji. Peterim gospodarjem so pogoreli le hlevi. Prebivalci tukujšni živijo jako borno, njih pridelki so le krompir, flžol, koruza i še tega imajo le za 3 do 5 mesecev. Nesrečnim pogorelcem je uničil ogenj popolnom vse pridelke, ker nekterl vsaj nemajo razun osmojenega zelja in pečenega krompirja prav nič.
Od sv. Petra do srede septembra se trudijo po strmih gorah, ter žanejo suho travo za krrno mršavej živinci, ubožci so še to izgubili, ker ogenj jim je vsn to vpe-pelil. Gorelo je od 4 do 8 ure s plamenom, po malo vse dopoludne, dokler niso dopeljali brizgalnice iz Bisterce. Ljudje domači vsi prestrašeni, i Še v burji niso znali kaj storiti, tulili in zdihovali so na pol oblečeni kot obupani. Med 11. katerim je vse pogorelo, niso bili trije zavarovani, Štirjl pa niso zavarovanja vplačali, hiteli so ono nesrečno jutro v Jelšane k zastopniku »Slavlje«, a bilo je prepozno, pred 7. in 5. dnevi je minol obrok. Ubogi ne-vedneži jočejo, pa to ne pomaga.
Da bi častiti čitatelji drage »Edinosti« videli razvaline na pogorišči, tužne be raško oblečene, le za silo pokrite otroke nesrečnih, po tleh se&gano borno hrano, zdihnol bi: večih siromakov ni med Slovenci kot so Kuteževci.
Ulano podpisani milo prosi v imenu s tako grozovito nesrečo obiskanih slavno vredništvo. da bi blagovolilo nabirati milodare za pogorele Kuteževce. Vsak še tako neznaten dar in slaba obleka se sprejme s hvaležnim srcem. Bog povrni dobrotnikom stotero z blagostjo dušno in telesno 1
V Pograjah poŠta Ilirska Bistrica dne 30. novembra 1886.
Št. Jenko; vikar.
Iz Postojlne, 6. decembra. — (Izv. dop.J — Snega vse polno imamo, tako sicer, da se na seneh vozimo, in to je prav fletno; v snegu se je vršil denes tudi volilni boj, pri katerem smo zmagali mi, ki amo ta pravi narodni ponos Notranjske od nekdaj skrbeli in smo s tem korigirali napake, katere so nam hoteli viiniti nekateri gospodje.— Tesno je šlo, ali zmaga je toliko več vredna ; borba tako huda, da še nikoli ne tako. Dr. Ferjančič je dobil 8 glasov večine, došlo je namreč 150 vo-lilcev, od katerih je dalo Ferjančiču 79 svoje glase, Globočniku pa 71. — V Postojni je manjkalo le par vol Icev, v Logatcu pa ni došlo kakih 10 12 Ferjanči-Čevih volilcev, ki so za njega besedo dali.
—	(Jzrok, zakai so izostal1, je nekda čuden.
—	Naj si bode, kakor hoče, zmaga je n^ša in kolikor težavnejŠa, tri ko b jajnejša 1 Živeli domači volilci! Ali ta volitev bode imela Še nasledkov. Našega glavarja, pl. Schwarza, bodo nekateri gospodje tožili, ker jih je v Vipavi v javnej družbi imenoval »falote« in »hauptfalote«. Ako je vse to res in ako g. glavar res ni znal boljše agitirati proti Ferjanč ču, slabo zadosti. — Mladi smo, pa si moramo še
malo »ib-tosat« roiičke.Neuspeh je prva
kazen »und wer den Scbalen nai, sorge
nlcht fiir die L icher«.
V našem okraju imamo neko Hif»~i*n.-	v nrenovski tiri, ki
Šteje nekai nad 4000 duš, je v 14 dneh na
tej bolezni zbolelo in umrlo do 11.') ljudi.
— Mnogo za one zdrave kraje.
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. Dvorski svetnik c kr. pomorske oblasti v Trstu g. Peter Tomasich odlikovan je zapovedniškim kiižcem italijanskega kronlnega reda.
Tržaški dež. zbor bode imel jutri, 9. t. m. ob 12. uri v mestnej dvorani prvo svojo sejo.
Tržaški mestni Zbor. Včeraj
z večer ob 7. uri je imel tržaški mestni zbor sejo. V te| seji se je razpravljajo o ustanovljenju obrtniške šole, katera bi stala do 40.000 for. Po živahnej debati sprejet je bil predlog Šolskega odseka, da pe Šola napravi v ulici Corsia Stadion ▼ onem zidališču, kder zdaj imamo permanentno rastavo. Razpravljalo se je tudi o zapuššim pok. dr. Franelicba in sklenilo, da se sprejme njega zapuščina raznega starega denara za numizmatični muzej. Konečno je zbor čez prošnje Gro-pajcev za ustanovo nove šole prestopil na dnevni red.
Državni izpili na Primorskem. Prošlega meseca so se prijavili štirje kandidatje k državnemu izpitu in sicer jeden je polagal izpit iz samostalnega gozdnarstva, trije pa iz gozdnarske in tehnične pomočne službe. Vsi so izpit napravili.Komisiji je predsedoval gozdnar-ski vŠji sovetnik vitez Guttenberg, Članova sta bila poverjenika Ftldinad Tepper in JoBip Pucich.
Pošto za c. kr. vojne brodove odpošlje bode c. kr. mornarsko ministerstvo in sieer: Za brod »Nautilus« 17. t. m. v Suez (preko Brindisi) pošta bode dospela tamo po prilici 26. t. m.; za brod »Saida« 20. t. m. v Bahijo (preko S utbamptona) kamor dospe po prilici 12. januv.irja p. 1.
Zamet. Vlaki južne železnice za-kaBnjujejo se sedaj skoraj vsak dan. Me-šani vlak je imel v soboto celih 6 ur zamude. Vzrok temu je sneg in zamet med Ljubljano in Postojno.
Tržaške novosti:
Nesreie. Težak Franjo Dragher pri sv. Roku obešal je kože, stoječ na ozkej brvi. Po nesreči mu se je spodletelo in je padel z glavo ob oglato poleno. TeJko ranjenega so odveli v bolnico. —Ogljar Jurij Scailavai navadno prenoči v kojej ladijici za oglje. V nedeljo pa mu je žganje zmedlo oči, ter namesto da bi skočil v čoln, skoči v morje. Strašno kričanje je privabilo k malu mornarje, koji so ga iz mokre poBtelje izvlekli, ter ga odveli v bolnico. — Na velikem trgu se je pri nekem vpreženeui vozu zlomila os. Konj se je splašil in dirjal preko trga, dokler nI telebll ob svetilnik ter se UBtavil. — Neki nepreviden k< čijaž podlije &ć svojim vozem v ulici Torrente 74 letno Marijo Kovač. Reva si je zlomila levo nogo ter eo jo takoj odpeljali v bolnico.
Policijsko. Dva tatova mislila sta vlomiti v stanovanje Ivana Begna v ulici Androna della Corte Št. 2. — Slučajno pride Btraža mimo, na kar sta uzmoviča kakor blisk izginola. — Marija in Katarina Battich, mati inhii,Btepli ste se pred nekterimi tedni s sosedo Kateri no Gastels. Metali ste ena v drugo razno kuhinjsko orodja kar zgrabi Katarina Gastelz neko domačo ponočno posodo, ter jo trešči Mariji Battich v glavo. Lasall ste se potem še gerje, dokler jih sosedje niso razstavili. Pri včeraSnjem ročišču pili ste obe Battich spoznani nekrivim. — Gospej NI-koleti St. ukradel je nek lupež na ulici listnico iz žepa. —Brivec Karol Z., seje sladkega terana navlekel, potem pa svojo soprogo prav po divjaški pretepal — češ* da bo tudi ona imela kaj od sv. Miklavža. Toda prišel je »parkelj« v podobi stražarja ter ga odvel — v kamrico. — Pred dučanom g. Josipa L. v novej ul'ci št. 3» je razloženo razno sukno. Neki poštenjak si je izhral komad, vreden 15 nld., ter ga odnesel, da napravi obleko za Božič. Pobcijatga išče. — Prijeli so tudi 2 potepuha in 1 zloglasno žensko. — Kamnoseka Josipa Gherdovicb so zasačile straže, ko je kmetici Kati Samaro novčarko iz Žepa ukradel. Kamnosek ima »pretežko roko« za ta »fini« posel! — Neki Janez Kresnig seje spri na ulici z dvema pijancema. E ten izmed ovih mu je /asadil nož v hrbet ter pobegnol. — Trlje »bravi« so napadli in pretepli brez vsacega vzroka pivarja Josipa Miklavca iz Ljubljane. Vsi trije so ui* pod ključem. V prodaji duhana PanHi G. odnesel je nekdo 18 rub-cev in 12 parov nogovic. Preskrbel si jo lupež darilo za »M klavža«.
Kolera V Gorici. »Gorrierra prinaša vest, rta je bil 2. t. m. v Gorici prvi slučaj kole e in to v bolnici miiosrdnib
K D I N O * T
bratom Zbolel je neki Anton Slokar, razun njega pa je še neki drug boiestnik sum« ljiv, da ima kolero. Obema je uže nekoliko boljše. Trdi dalje, da imenovaua »<ui[in,.» sjjiun ui sposonria £«ti«uju uaiu^u ter se je bati; da kolera uprav tamo svoje središče ustanovi. Vendar je mestno starešinstvo takoj potrebno odredilo, da ne bi se nemili gost dalje razširil. Prišel je deželni glavar, grof Franjo Coronltii osobno v bolnico, govoril ee Slokarjem, ga potipal za žilo ter se prepričal v vseb okolnostib. — Zdravstveni odbor je odločil ustanoviti slučajno v nekdaj vili Cadutti bol oico za kolorozne.— Nadjamo se, da se ta kuga, koja nas je komaj ostavila, ne bode dalje širila v sosednem in sorodnem nam mestn Goriškem.
Ha zar družbe evangeljsklh
ffospa Tudi letos Imamo v borznej dvorani razprodajajo raznih predmetov in tvarin, kojo je priredilo diuŠtvo evang. gospa v plemenito svrho, da se po njej pomaga deialnim obožanim. Rastava je jako ukusno priređena ter smo prepričani* da bode veakdor, koji dvorano obišče, ljubiznjivim prodajalkam kako malonkust odkupil ter pomagal doseči plemeniti namen.
Zopel je medveda ubil gospod Henrik Kofnolzer 27. p. m. v kočevskih gozdih. Težak je 137 kgr. in po prilici 8 let star.
Priče božjega bilja ali slučaji, ki niso slučaji. Po dr. Kellerju z dovoljenjem poslovenil J. B. I. zvezek. Ljubljana 1886. Založil iu prodaja Dragotin Hribar, Breg št. 10. — To je naslov ravnokar in Blaznikove tiskarne izišle knjižice nabožne vsebine. Lično delo obsega kratke resnične dogodbe iz vsakdanjega Življenja, iz katerih se vidi, kako vladar nebes in zemlje zasramovalca sv. cerkve ali njenih naredi) dostikrat takoj na mestu doprinesene brezbožnosti grozno kaznuje. Knjižica obsega na petih polah : I. Zasramovanje najsvetejšega zakramenta
II.	Zaničevanje drugih svetih zakramentov.
III.	Sramotenje svetih podob. IV. Odpad od katoliške cerkve in sv. vere. Pisano je to delce v poljudni slovenščini, da jo bodo lahko umeli tudi pod slamnato streho, kamor je knjiga namenjena. Naj bi jo le radi prebiral1, kjer jim, » roke pride, kajti prepričani smejo biti, da je ne bodo čitali b ez dobrega vspeba. Sploh jo pa zarad njene ličnosti v vsakem oziru in njene niske cene (25 kr., s pošto 5kr. več) povsod prav toplo priporočamo.
Cvetoče roža. V Kranskej gori cveto sedaj rože na farovŽkem vrtu. Na enem grmu je onem rož popolnoma razvitih. Gotovo je ta prikazen v decembru za Kr&nj-ko jako redek dogodek.
Celo mesto pogorelo »Agenzie Štefani« poroča, da je uničil 29. p. m. grozen poža; mesto Valverde v provinciji Leon na Spanjtkem. Prebivalcev ni nikdo po-gin ol.
Popravek.
V	nekatere ižvode naših programov za svečanost 7. t. m, se je vrinola neprijetna pomota, da bode svobodna zabava in ples, kar se je pa imelo glasiti^ le svobodna zabava, kakor je biio tudi čitati v listu »Edinost«.
V	Trstu, 5 novembra 1886.
Načelnlltvo podružnico Sv. Cirila in Metoda.
Listnica opravništva
G- Berno Beker učitelj — Lanišče. Prosimo Vas, da izvolite natančneji oznaniti, koje priloga želite.
Poslano *)
Odprava g. Zdravku in Ivanu Mercini Način, po katerem sta v me skočila v 22. listu »Popotnikovem« znani gospod Zdravko in v 23. 1'stu »Učiteljskega To-▼arfiau g. Ivan Mercina v Gorici, sili me k temu, ua zopet izpregovorim, in sicer slednjo besedo v tem obziru I
G. Zdravko pravi, da on in urednik »Popotnikov« »ne bosta iskala pri meni lekcii, bodi si v slovenščini ali nemščini.« Nu, lekcij takih tudi g. Zdravku ne ponujam; kajti če mi učitelj ne zna rabiti svojilno-povračaluega zaimka: svoj, svoja, svoje, potem je pač malo upanja, da bi mu moje lekcije kaj koristie. Čudno, da je g. Z iravku tolika nevednost »malenkost!« Nekak zfdovoljin smeb me je pa posilil, ko sem čltal, da jaz rabim oziralni z<-trnek »kakšen*, kojega ne pozna JaneŽi-čwa slovnica, ter da tudi ni prav rečeno: »Uči se slovenki slovnici«.
Glede prvega očitanja mu povem, da je res, da Janežičeva sloveča ne pozna oziralnega 1) zaimka »kakšen«; in ne pozna ga tudi nobena druga slovenska slovnica, ker to niti oiiralen ztimek ni I Jaz sem pisal kakerden, in le po tiskovni pomoti hU odpala tisti e in r. Oziralnik •kakeršena je pa čisto pravilen, ker prihaja od staroslovenskega »kaku-f-že-f-Mnui. Obliko nkikeišen« nahajamo uže pri Tru narji; n. pr. » ... za kak«ršno rejč bota prosila«.
') Za stvari pod ovim naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava Velev«.
Kar se tiče diugega očitanja, povem gosp. Z iravku, da se glagol »učiti« druži tr;di z dativom, česar se lehko prepriča pri najboljših sedanjih pisatelj h ; n. pr. » . . . . knirtj ae je uč I italijanskej slovnici. kedaj zgodovini, kedaj zemljepisju in
Statistiki..... (• Pravda o slovenskem
šestomeiu, spisal prof. Franc Leteč, st. 36.); — b Čemur se kdo ni učil, tega ne mote vedeti«. (Ljub. Zvon, I., 12. Štev., stran 788 F*. Levstik) Ali ste zdaj prepričani, g. Zdravko ? . . .
O tem. kar piše gospod Zdravko o »Triester Tagblattu« In drugem, pravim le: »Schwamm druber I« Ni vredno izgubljati besede na toli podlo neutemeljeno očitanje 1 Opomniti moram pa, da je mej onimi pra-vicoljubnimi šolniki mogoče tudi kak Zdravkov predstojniki . . . NajŽalostnejše je venuer to, da gosp. Zdravko ni mo^el brzdati strastnega svojega sumničenja ter obdolžuje nekega učitelja na Kiasu, daje pisal omenjene članke v »Edinosti«. Taki so ti ljudje a-la Gabršek, PreloŽnik Zdravko in J. Mercina : sklicujejo se na Pohlinov izrek: »Negledajte na tu: kedU letu pisbe. Nad tem marvezh ieshy: kaj in kaku je pisanu«; a vender Zakaj se ne drž,te bosopetega otca besedij?! . . .
Goriški g. učitelj Meicina parni očita najprej da tržem iz njegovih dopisov posau ezne oastavke, da na njih kolikor mogoče visoko plezam ') ter se s tem z veče višine zakadim v njegovo osebo,« Nu, to ni baš tako.
Na malenkosti v njegovem dopisu res nisem odgovarjal, ker bi s-i mi bili odgovori preveč raztegnili. Neka posebnost pri gosp. Mercini je to, da silno dosti drli na jezikoslovno svojo učenost ter mi pri Izrazili, ki se njemu zde nepravilni (?), dela klicaje, po eden ali dva, kakor se mu zdi »pogrešek« veči ali manjši. Učitelji, ki so pod njim delali izpit iz slovenščine (kajti g. Mercina je tudi ud izpraševalne komisije) pravjjo, da g. Mercini celo Janez • Čeva slovnica ne imponnje, da si ve vsak, da je to do zdaj ^najboljša naša slovenska slovnica, in se še tako hitro ne posreči komu, da boljšo da mej svetVender poglejmo, katere oblike ne nahajajo milosti pred ostrim našim jezikoslovnim sodnikom!
V	76. 1. »Edinosti« sem pis*), da je nekje aobil nadučiteljsko službo mlad učitelj, ki je bil Še pred malo leti »mt\arsk garzon«.') To bi se naravno reklo po nemško: der noch * or wenigen Jaht en ein Tiscblergarzon war«. Torej tukaj nedoločna oblika pridevnikova stoji, čisto prav, in to po S 363. »Janežičeve slovnice« aub 2. In vender je goriški jeziklovec »in-ter parentbesln opomnil: »mi^arskiU« V omenjenej Štev, »Edinosti« sem tudi pisal, da so se učitelji bavili »specijelno« z de-tovodstvom. A naš jezikoslovec v »Tovariši« grmi: »specijalno (ne specjjelnol I)«. Od kod ima g. Mercina to modrost? Ne sam iz sebe, nego to je prepisal iz Ciga-letove »Terminologije« str. 109, kjer berem : »Specijal = speciale, specijalen (nicht specielen). Ta besedica je latinska in rabi Nemcem v dveh oblikah: »special« in »speciell«. Po tem takem mislim, da si noben Slovenec ne ogrehoti toliko svoje duše, če rabi tudi v slovenščini svojo obliko: »specijalno« ali »specijelno«. G. Mercini tudi oblika »ljudskošolnik« ni po godu. Priznajem, da je oblika »Ijudsko-šolec« karakteriBtičnejŠa; vender tudi »IjudBkošolnik« ni napačna. (Glej stran 120. »Janež čeve slovnice« o končnici — »Al) Kaj pa pisava, kakoršna je Vaša: »odgovarjati za hrbtom urednikovem {11/) in stavčevem (ll!); je-li pravilna, gosp. Mercina?!...
Dovolj! Obžalujem Še samo to, da sta g. I. Mercina iu Zdravko kazala s prstom na en<> in isto osebo, češ, da je ona pisala v »Edinost« znane članke, le da je g. Mercina svoje menenje o dopisniku izrekel uekoliko dostojnejše nego 11 kak neotesan golšast Štajerec. Sicer naj bodeta uverjena oba, da le slepe miši lovita I Naravno je, da se učiteljski dopisnik ne sme pokazati na dan, ker bi se tako sam izročil nemilej osodil A to pa rečem, da je tisto brezmejno sumničenje obžalovanja vredno, posebno, ker se širi v listu, ki se ima zahvaliti baš krivično napadani osebi z i izdatno in neutrudno sodelovanje *)
S tem je konec mojemu polemizo vanju v tem obziru, in nadejam se, da tudi gg. Tovariša ponehata s6 svojim brezplodnim zadiranjem. Ako vender še ne nehata, molčal bom ipak ter se tolažil s Horacijem: »Feriunt surnmos fulmina montes •!.,..
V	Trstu, 3. decembra 1886.
»Edin.« Člankar.
LA FILIALE IN TRIESTE
doli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commerclo od Industrie
VERSAMENTI IN CONI ANTI Banconote: 2'uVn annuo Interesse verso preavviso dl 4 glorn 3 » » ■ • • t 8 • 3'[4 »»	> a • »30»
Per le lettere di versamento attualmente tn circolazione, 11 nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dal 11 27 corrente. 31 cor-rente a 32 Novembre, a 3onda del rispettivo preavviso
Napoleoni : 2'|t0|n annuo Interesse verso preavviso dl 30 giornl 3»» > ■ ■ »3 meti 3'l4 ■» • • ■ >6»
Banco Giro:
Ban onoto 2'/,*/o sopra qualunqne somma Napoleoni senzn interesa Assegn!
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite dl Valori, divisa e incasso coupons V»°/o Antecipazioni sopra W«rranU in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra
provvigione per 3 mesi. Offettl5'[f70 Interesse annuo »ino 1'importo di 1000 per importi superiori. da conr —	43-40
T r teste, Ottobre 1883.
>) Ali je sploh mogoče na »odstavke« splezati ? I Čudno se tudi glasi: »t r se s tem z veče......	Stavec.
') Zakaj no ? Boste videli, kuko »slovnico« nam spiše g. 1, Mercina l
Opomba stavčeva.
•j Znamenito je, da se je baž ta »bivši« Rarzon« proti inteligentnomu gospodu izrazil, da Hbsolviran utiteljsk kandidat nema manj v glavi od gimnazijalnega ablturijenta I
Pis.
*) Kdor je spisal one članke, ovadi se kadar pride pravi čas.	(Ured.)
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek Izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač nI tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, izločkov itd., katere Be občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič družega, nego škodljiva zmes.
Edini Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče In Želodčne živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baltam bogat na delajočih snovlh kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega upodnega upliva na prebavljenjo ni čiSčenJo, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebuvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti neješenosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	10—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
Skladiiče v Trstu v lekarn i Marku Rdtasim i Q. B. Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. Pallsca.
HJ2CCLK/3
Gospod G. Piecoli Mtarničar v Ljubljani. Pošljite mi 20 steklenic Vaše slavnoznana želodečne esenca ki sem jo z velikim uspehom nuročil več bolebnim proti kroničnim bolestim v želodcu	Dr. Zebicb, zdravnik
pri sv. Ani, na Hrvatskem Prosim da mi pošljete 36 steklcnic VuŠe čudotvorne želodečne esence, ki Be v isti ti sm« zvati »božja roka«. J. Flegar župnik v Sušenjevici, Istra. — ■ Ko se je moja soproga jela zdravit z Vušo esenco za želodec, so jej bolečine v maternici ('vnetje maternice) izglnole tako, da se zdi pomlađena	Pateli lekarničar.
Visltiuda, Istru, slučajno sera dobil v roke sklenico Vaše čudežne in zdravilne esence, ki me jo jnko ozdravela bob-sti v želodcu, ki so me iri leta mučile, in po z;ivŽitju samo jedne steklenice.
G. Hammer, varnica železn. društva v 4—6	Mariboru.
Zgubljene in oslubljene
r
moške moči in nezmožnost
i
Cioloi pripomoček! Vsakdo
se popolnoma ozdravi z genialnim offljenčevlm »lapom
brez naslednjih notranjih neredov na gotov uHČin in za vedno, često kr;it cele v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeške) dobi k.kor tudi polucije, se prijetnim, uečutenim, zunanjim zdraveniem. 12—52
Sv^dočbe slavnih j>rofesorjev in zdravniške broŠurice, na tisočo zahval od po-
Eolnoma ozdravdiii osob svetujo vsem olium ruho ogijiiričev.'ga «>Iapa, ki garantira gotov ln trajen vspeh. Popolna priprava z dotičnim po 1-ukom in zdravniškimi spričevali for. R.^tO. Pii poŠllj.itvi se dobro pizi, Ua se ne spozna kaj zivoj zadržuje in od ko i prihsja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^ltrijann
11 u n a j
VII. Mi«riaiiilt'erstrHsse 80.
Čujte in strmite.
^cMnfflrefro« Odbor prve angležke tvor-nicu srebrtt brU{inia> kl j0
Vt^dRk^r" uže Več let zastopam je v
I	zadnjem zboru radi slabe trgovine, ki ni prizanesla tudi bogatej AngleŽki, skle-
nol likvidacijo te tvornice, kur j« bilo v občnem zboru tudi sprejeto. P-ejul sem todaj nalogo po vsakej ceni razprodajuti vkr v valovi se nahajajoče Ijlago iz srebra britania, čigar vsaki komad noxi tvorniski pei^at.
Boljše rekoč se f-koraj
podari naslednja namizna priprava.
Proti doposljatvi ali proti poštnem povzetju f. 7.25 razpošiljam vsakomur slednjo elegantno
jedilno pripravo:
Kom. 6 izbor, namisnlh noŽov, roČ iz srebra britania z AngleŽkim rezilom ;
» 6 vilic, iz srebra britania, iz jednega kosa ;
» 0 žlic iz srebra britania massivne ;
•	12 kavnih žlic ii srebra britania naj-
boljša baže ;
> 1 krušni košek iz srebra britania fino ceseliran ;
•	1 inass. zajemalec za juho iz srebra
britania ;
» 1 mass. zajenmlec za mleko iz srebra britania;
» 2 lepa namizna svečnika;
» 1 cedilnik za čaj iz brit. srebra:
1 1 posodica za hraniti sladkor ali poper;
» 6 lino posode za jnjca iz srebra brit. ;
u 1 ta*a za kavo iz britania srebra (Ta-blett);
■> 6 najliuejšili desart-krožnikov-britania-fino cesel.
Vseh teh 50 stvari je narejenih iz najli-nejšegu srebra britania ki ostauo celo po '-'a-letnej rabi prav tako bel, kakor 13 lot. srebro za kar se garantuje. — Ta garnitura je poprej stala, več nego f 40, ter se vdobiva sedaj po nezftsllšanej ceni f 7.25. Prmoročam ta ga'hituro radi njene eleganco kot najpri-pravniše«
Božično-darilo
Prosim si, občinstvo, da ne zamenja moje oznanilo z onimi sleparskimi oznanili
ki so se v zadnjem času tako razširili. — Za solidno iu redno izveršitev naročb zatrjuje moja uže mnogo let za jako solidno^ spoznano tvrdka. Na tisoča zahval in naročb od najkompetentnejših osob o izverstriosti biaga od mene dobivanega, izmed katerih sem jih uže nekoliko objav I, ki jih pa radi pomaj-kanja prostora sedaj ne morem tu uvrstitli, so v mojoj pisarni vsakemu razvidnih. Kdor hoče imeti tedaj dobro robo, naj se sć zaupnostjo obrne do:
B. Oirxzigr,
Britaniasilbor-Fabriks-Hauptdćpđt, XVion;
II	, Praterstrasse 24.	1-6
Ako blago neugaja, zavežem se denar koj
povr noti.
Cisti či prah šatuljica samo 15 nov.
Viled o iteKtt o«r IjeuoktHlikit uutron.i in 11-thlona i« n.il-vmirikiL kisla v k t x|i<'i'Hikuin |>rl; pruti n, Unnniji v folti, m liurji n I.m i-tth, rhill KIIU liruinborici, Id,Ui ru. sUt niči, teloile-enlh bolfEnih in pri k«tAnih v obfe. Kopeljl, *UMinvrt'>jA. rpsUvr»c>J» re»9Uurueijn c«no.
Kisla voda, kupellsčs \ RAOENCE -
voio J;.kiToljTlTr«iintro-lithion-kislino«. (J»ro-vi p- kiihI ao dukit-1 , du je ojfljeno-
xli i t.itlilonc pri rotiu U1 h bok Clliuh n»jboljfc
drmllo.
Haloga.- K. Plauts v 1J ubij »ni, P. «ollin*fir «1» Jepp-i f^v T'ratu, A. Mauotl v Gorici t C«Uu in lluinaru. Q j
E D I N O S T
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barrlera vecchia St. 18 z bog i to zbirko svilenih, volnenih in bombažnih neinikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in aolnčnlke.
104—32	Glullo Grl m m.
Nad daš t tlioč škatljic j* bilo v zadnjem
letu, razdeljenih brezplačno inej uboge K iknr pogostoma n urejajo bolezhni skrbi in potrebo v družinah ov.b, ki si lastnimi rokami morejo vsakdanji kruh služiti. Gotovo je pr poznanja vredno (.oč-iiijenje g. lekarničarja H. Brant a v Zdrich-u, Ki uŽe več let daje brezplač-iio svoje slavno znane krogljice ubogim, ki trpe na zeločnih, ŽolČnib, jetcrnih, kemorojdalnosti boleznih Itd ; potrtbni in ubožni naj se tedaj do njega obrnejo.
K
rebanje UŽS 0 B°žieu
incsem srečke pO
fl fr IJsrečk le lQf
Glavna dobitka gotovine |
tor. 50.000 a v
18
10.000 f,,5000 f, p oflbiin 2Q°l°|4788ii
Kincsem-srecke se dob6 po
Lotterie-Bureau ogcrskega Jockey-kluba: Budapcst, Waitznerg 6
	
	
	
	
f. i •; ■	
-i V&	'i
	i
i -'	
' ' A- .t ' "i	
	
Lekarna
Trnkdczjr,
zraven rotovža
v L^j ub^j ani
velikem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša In sveia zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli pi-menih zalival o naših izborno 8kuienih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6ćzy-jevih firm so : Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajerskem) ena pa v LJubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu jena tem ležeče, da spodaj navedena odravila s prvo pošto dobi, da nasl v tako le napravi: Lekarna Trnk6czy poteg
rotovža v LJubljani.
Cvet proti trganju
(Gloht), je odločno najboljše zdravilo zoper protin, ter revma-tiiiem, trganje po udih bolečine v križi ter Živdii, oteklino, otrp-nele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval.Zahteva naj se samo >ovet
dr■afiduF^'aSrSS (8chuUm rko)
sloječim znamenjom 1 steklenice 50 kr., tucat 4 gld. 50 kr.
SV C i ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite.
Marij aeeljske kapljice
za želodec, katerim se ima t.a tisoče ljudi zahvaliti sa zdravje, imajo izvrsten vspeh »«ri vseh boleznih v želodcu in so neprenosljivo sredstvo zoper tnankanje slasti pri jedi, alab želodec, urak, vetrove, koliko, žlatenioo, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje aroa, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zlatožllo.steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Nva s*i lo! Opozarjamo, da se tiste iatinite MARIJACEUSKE kapljice dobivajo samo v lekarni TRNK0CZY- ja, zraven rotovžana velikem trgu v Ljubljani.
Planinski zeliščni sirup kranjski,
za odraaie in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko, j rsne in pljučne bolečine : 1 steklenica 5« kr , 1 tucat €» gl. Samo ta sirop za S« Ur je pruvi.
Kričistilne krog^j ice,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu preereŠati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dučile pri zabasanji člov. škega telesa, glavot.ulu, otrpnjelih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah d 21 kr. ; jeden za zavoj s 6 šlialljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
ZDRAVILA ZA ŽIVINE. "M
Cvo* in k<mif> N«Jbo1J>6 maziln m konje,
Vtl /iti It-UIlJ!.. j,omu(fu pri pretdgu »II, ote-
.......
ia za Živino. ulftg)l najbolja i>ri vsuh boleznih kriiv, konj in praSleev. Konje vuruje ta Rtupa trjranjn I>0 črevlh , be*ra^'k, vseh nalezljivih 5 kužnih bolezni), i kafilja, p' u^nih in vratnih holoznij, tfr odpravlja vse jf lata, tu«li vzdr-' tuje konje debele, okrogle i iskren«
Krave do 6 mnoffo dobretr« mleka.
ZamiUk z rahli nim navodom vred velja h 50 kr., 0 zamotkov Mamo * pl
Vsa ta našteta zdravila se samo
v ljekarni TRNKOGZY
zraven rotovža
kanji kolen,kopitnih boli-zui, otrn-nenji v boku, križ itd. otekanji liotf mehurjih na no irah. livljanjl ti« Ca nji 8 od lu, opravo suSloi itd.,h kratka pri vseh vnanjih boleznin In hibah. Steklenica z rahil-niin navodom vred stane le 1 ifld., 5 Htekl z rabiluim navodom vrod
samo 4 gld.
prava dobijo
-ja v Ljubljani
in vsak dan s poŠto razpošiljajo

Zdravilni plašler
(cerot).
Ozdravi temelj to vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se už* spremenile v raka, ustavlja Še tako močan glavobol, vse bolečine Živccv in revma-tizna v zglobah, Fudelno poniapa v bolečinah materinskih itd. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neštevilnih spri-čalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva te le v lekarni
Rovid, Corso št. 47.
cmmsmmmasssm
Ni« več zobobolov.
Voda za toU lekirničurja G B. Rovis ozdr.ivi hipoma veoV	—<—.mi
narejenje tartara in gnjilje zob ohrani bele, ojači zahrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni ROVIS Corso 47 po 50 kr. steklenica
Na obroke! (72_23
daje pohlglvo tapecarije, ramo strižno blago za ob eke, ura vsake vrsta
M. Goreni
vla della L^-na 8t<\ 1 P. II.
Odprto pismo č. bralcem Edinosti
Priporočamo dobro znan« ra ii polid-negi blagu
Universal-Export-Bureau S. Low, Wien, II, Nordbahnstr. se b.
Isti prodaje i n razpošilja proti gotovini, » li po poštnem povzetju .*
Krnsko
sukno za obleko
za jesen I zimo iz čiste volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko
I ostanek f 4 75 Najboljše vrati f 6-75.
Pltlrmne
ODEJE
(nešivane) \ vatle dolg-1, 2 vatla Široke iz najboljšega platna, zadostil", za največepostelje,2kom. f. 3.—
Spodnje
hlač* za gospode
iz najboljša robe Eroifć?
6 komadov f. 6,
Namizje
obstoječe ii 1 namiznega prta in 6 prtlčev iz platnenega damasta krasno narejeni
Garnitura f.4'80
Damast-
Gradi
za posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30) vatlov) f. 5 50.
Posteljne
ODEJE
iz rudečega in turšk. kretonn,elegantno prešite, popolne velikosti za največo postelj 1 kos f. 3.
C, kr. prlv. pat.
srebrno namizje
ostane vedno belo 6 nožev, 6 vilic, 6 žlic, 6 žličic za kav<% vseh 24 kosov vkupej samo f. 5
Platnene
otirače
z rudečlmi, plaviml široclmi krajci, 6 kom
r. i so
Kuhinjske
otirače
iz sivega platna, kom-pl. dol/, in širokosti 6 kosov
SO novcev
Oiirace
i7. damasta iz čistega platna, 50 utm. Široke, kompl. dolgosti z širokimi krajci, najboljše visti 6 komadov for. 2
Ponoćne jopice
is Sifona, pretkane 3 kose 3 for. iz najfinejšega sifona s6 celo tinim, širokim švic. vezenjem, zelo dolge z obšivom plisse,
3 komadi 5 for.
Posteljni
predlagavec
iz g st- flanele, vkra< šen z podobami pred< st&vljačimi živali in okolice, podaje ae za darove.
Popotni plajdi
Iz »"iste volne 3 i pol m. dolgi, 1-60 m„ široki 1 kos f. 3-50 en popotni plajd najboljše vrsti
1 kes f 4 50.
rS • t	jako do-
ollOI)brcba*e
izvrsten, za Žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm širok, 1 kos (30 vatlov)
f 5 50.
Dežni plašči i t kaučuka
z kapucami vred ne-premočljiv , dobri tudi za gornjo nošo celo za najvisokejše gospode, 1 komad f. 8 50.
Zaslori iz jota
z draper jo in franŽami vred, krasno izvedeni l okno f. 2-50, nnj-boljše baŽe f. 3 50,
Ostanek
preproge
10—13 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo
r. 4 50
ibTižTStTŽSTa^ STiliTiflftiiTk
Ogrinjače za jesen in zimo
kompletni, veliki, celo za najviše gospe, vseh modnih barv 1 kom.
samo 1 tor. f&fi&fiCfib A mf&mflRl
FIBTIČI
beli, platneni, ' \ v kvadratih, 6 komadov
f 150.
Irfai-n! prilčl
platneni, vs^h barv, 6 kosov 1 for.
Mizni prti
vsakovrstne barve,
a/t velikih 3 ko*e 3 for.
8/4 veliki
3 k«i«o f 4 50
Sraj
ce za gospe
iz Šifona
z bogatim prešivo m, elegantno izveden 3 kos* f. 3 50. •9I»NM»M«H
Ena
garnitura iz jute
obstoječa iz 1 namiznega prta. 3posteljneh
odej v najnovejših uzorcih okolo in okolo z franzami, za vse tri odeje f 5.50
Haljine iz ne-valjanega sukna
iz najboljšega štajerskega surovega sukna z podstavo, vsake velikosti iu barve, obite sč zelenim suknom 1 komad f. 5'75.
Svilene
za postelje, kompletne, dolge, za največe post lje v barv«! h bor-deaux, plave in rumene 2 kosa za for. 16-50.
ŽEPNI RUBCI
obrobljeni z barvato tkanimi krujci
O l*P* izvedeni O
12 za gospode f. 1.20 12 si g^pe for, 1— 12 platnenih for 2'50
•••HHINMM
Ponočne
Sternbergsko
za
1 vatel široko, vsake barve,pasastol,parant proštne barve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50.
1 kos (30 v.) Prožnič-kega
plavega barhana
najboljše sorte samo f. 6-90. 1 kos (30 v.) belega barhana najfinejše baže samo f. 6 75
Oarnitu re iz
r ipsa
prekrasnih barv, obstoječe iz dveh postelj nih odej in 1 miznega prra, obrobljeni se svilo in šopki, 1 garnitura f. 5.
iz najboljšega duble sukna vsake velikosti' dokler je še kaj zaloge komad po f. 8 50
RNl^rft fF^fitii* nnlKrfijFk 3 Levanlsko zdrave volnen« žimnioe od slovečih profisorjav IIJ^UJJ	UdJIlT&J i spoznane kot koristne zdravju, izvedene v različnih krasnih
uzorcih iz najfinejšega suk"a pristno narejene barve. Da so iste pristopne vsake baže ljude m za občno blagost dobivajo se v naslednjih sortah najboljše kakovosti le pri meni po naslednjih jako nizkih cenah :
št. I. Jedna meščanska žimnica za varovanje zdravja. 3 delov Famo f 6, 2 postelji f. 11 50. št. II. Ziravstvena meščanska žimnica boljše vrsle zdšluna samo f. 9. 2 postelji f 1750. št. III Salon-zdravstvena žimnica najboljše baže z najfinejšim salon grandlom iz damasta
pekri ta po f. 13 50, 2 postelji f 26 50 št. IV. Zelo elegantna salon-zdravstvena ž mnica krita z elegantnim salon-damastovlm suknom, /d elana samo f 19 75, 2 postelji f. 3&.50.
Te leva ntake zdravstvene žimnice podajejo se za vsako postelj ter so radi tega zelo priporočljive vsakej družini, kakor tudi vsem vzdrževalcem hotelov, gnstllnic, odgojivališi
Garantuje se za reelno, s lidno in Izvrstno blago. Kur e*e» kateremu ime dopada, mo nprejme nazaj, menja in denar nazaj pove* no. — Prodajalnica je odprta v delalnikih ves dan, v nedeljah m prasniklh pa do poludne, — Korespondenca v vseh jezikih. — Ako kdo kupi blaga za for.2o, dobi po vrhu
še 5 platnenih žepnih rubcev.	- 12
I.Mfttmk ornHv„ .KI»IM»«' •	i> odmevom* urennU • V1KTOH DOLENC
^u '»•« tiskarn i V. Dolenca v Trstu'