večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov o1> 5. u.ri zvečer. Uredništvo in upravniatvo: Kolodvorske ulice štev. 15. — /.urednikom ae more govoriti vsak dan od 11. do 1«. uro. — Rokopisi so ne vračajo. — Inserati: Šoetstopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav-janji dajo se popust. — Velja za Ljubljano v upravniatvu: za celo leto 6 gld., za pol lota ! gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., poSiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja r.a celo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meaec 86 kr. Štev. 110. Carinska vojska med Avstrijo in Nemčijo. Knez Bismarck storil je zopet korak naprej v carinskem boji zoper Nemčiji prijazno in sosedno Avstrijo. Z železno vstrajnostjo stopa po P°ti, katero je enkrat nastopil. Najprej vedel je v državnem zboru nemškem priboriti zmago svojemu predlogu, da se vpelje carina na uvažanje raznih žit, a zdaj izvršuje dotični sklep državnega zbora s tako strogostjo, s tako brezobzirnostjo za sosedne države, kakor bi ne bil nihče mogel pričakovati. Komaj so nekoliko potihnili ugovori in Protesti zoper povekšanje carine na uvažanje pšenice, uže se je storilo isto gledč uvažanja ječmena in sedaj tudi rži. Knez Bismarck je gluh za vsa oporekanja, ki se čujejo v Nemčiji sami, in čisto hladnokrven vsem pritožbam nasproti, ki prihajajo iz sosednih držav. Pričakovati je bilo, da bode Postopal bolj polagoma, da bode upeljavši carino vneVŠen*C° vsaJ kakib par let, da jo so 1 Ua ^a^° drugo žito. Sedaj je jasno, da lle vse te nade prazne. Bismarck ima pri tem avP) smoter, in čim prej ga doseže, tem bolje zanj, a o si vsaj on misli. Praša se le, kaj železni kaucelar s tem bojem namerava, ki je pred vsem obrnen proti Avstriji. a bi postopal tako res jedino le iz tega namena, 1 misli, da bode s tem opomogel na noge kme- ro(]tVU V 0 tem dvojimo. Vsakdo, ki na- no gospodarstvo le nekoliko pozna, vedeti mora, a tam, kjer zapovedujejo neupogljivi in nepremakljivi zakoni narave, ne doseže nič tudi še tako železna volja človeška. V državnem zboru nemškem se tudi ni manjkalo glasov, ki so z vso odloč- » »v.v v H1'1 • 1 iOia * giU., **» *. ».»., UM »Ul loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeder V Ljubljani v soboto, 16. maja 1885. Tečaj II. nostjo in temeljito dokazovali Bismarcku, kam da mora konečno pripeljati pglitika njegova na go-spodarstvenem polji in vse, kar je on vedel in znal odgovoriti na to, bilo je tako malo stvarno, da je človeka osupniti moralo, kako je vender le njegov predlog obveljal. Da, videti je bilo, kakor bi Bismarck sam ne pričakoval s posebno gotovostjo tistega vspeha, katerega je obetal, kajti izmuzniti si je dal besede, da je vse to le nekak poskus, nekak »eksperiment". Da bi pa tak mož, kakor je Bismarck, res hotel delati le eksperimente, tega pač nikdo verjel ne bo. Povsem verjetno je tedaj, da hoče knez Bismarck, prisiliti Avstrijo do tega, kar potom spo-razumljenja z njo doseči ni mogel. Uže leta 1879 hrepenel je po tem, da bi bil spravil Avstrijo v carinsko zvezo z Nemčijo, a tedaj bilo se mu je to podjetje ponesrečilo. Vender ga nikdar ni pustil izpred oči. Čakal je potrpežljivo še nekoliko časa, a ko je uvidel, da pri obstoječih razmerah avstrijski parlament v to nikdar privolil ne bo, nastopil je drugo pot. Upeljal je carino na žita in s lem avstrijsko poljedelstvo hudo zadel. Najprej storil je to na pšenico, rnisle, da bode morda uže to nekoliko zdalo ter napravilo potrebni utis. A ker se to zgodilo ni, šel je naprej in sedaj je tudi naši rži zaprta pot v Nemčijo. Ker se je ravno Ogerska pred vsem protivila taki zvezi z Nemčijo, hotel je Bismarck tudi Ogersko pred vsem zadeti ter potipati jo. Da je razdraženost v Ogerski vsled tega velika, da se vpije ondi po maščevanji, je lahko umevno. A nekaj ne dopade pri tem tudi nam, ki pri celi stvari nismo tak6 zelo interesirani in to je brezobzirnost kneza Bismarcka, s kojo povračujc prijaznost in prijateljstvo, Listek. Inštruktor. (Prosto preložil J. Bedenek.) (Dalje.) nam^ako malenkostni so mnogokrat vzroki, koji stalisJ0^ velikanske čine. Ah, da nemorem na hodnje malenkostne laži krasnega teinpeljna pri-dvoje ,Ul0'*e Sl'eče pozidati. Ne, in ne! naj tudi spo^o C. kostno pogine, jaz nemorem lastnega j0 j. ^a,lJa zavreči. Preveč mi je draga, in bolj si'ca • ’ neg0 sameSa sebe- Preplemenitega je n m ^rezna^aJnega duha mi je devojka, koji imenuVe£ena mo,*a ljubezen! Nemaramse pfcujemu VrednosT 8V°'*° Srečo zabvaljevati, ako mi lastna torei tudi^JsT®. do nje P°ma8ati- Se(laJ vse veš! iili .• . n , aj me Je gnalo iz grada. Pri svo- Še r1!?!1 U*maš P°8ebne sreče! Toda nisem < JTČ ’ nck“k^ P'ide na Kai no r6) a nam promeniti nekaj svinčenk, in to 2 « propadlim snubačem, ki v moji osebi, to PO pravna, ,SCe vzrok lastni nesre«, da mu je spodletelo. Ta me je za hrbtom grdo in na naj suroveji in sprosteji način grdil; potem pa z bratom moje ljube, koji na vsak način zadostenja zahteva za — sramoto, ki sem jo po sestri menda celi rodovini nakopal, dasiravno sem se sam brez-merno osramotil, da sem jo šel od njenih starišev v zakon prosit, ki so me za to prav po svojem stanu obdelali. Za to te pa prosim, da brzo prideš, kajti potreboval te bodem, kot zdravnika in prijatelja. Vem, da ti je moja spretnost pri streljanji znana, torej tudi vem, da se za me ne bojiš, ali nihče ne more uže naprej vedeti, kaj ga čaka! Odkritosrčno ti povem, da mi je na moji sedaj več kakor problematični eksistenci vrlo malo ležeče, in do grla sem se naigral komedijo večnih zmotnjav. Vsakako dvobojevali se bomo uže pred tvojim prihodom, našel me bodeš v selski krčmi. Ako bi me nesreča zadela, prosim te, zamolči ljudem pravi vzrok moje smrti, da se obrekljivi jeziki ne bodo ob nedolžnem angelu brusili. Bog te obvaruj in ti povrni tvoje zvesto prijateljstvo, moj mili, dragi in edini prijatelj! Stanko." Drugi dan prešel je doktorju brez vseh po-sebnostij, brez vednosti, kedaj se ima dvoboj vr šiti; cel dan ostal je doma. Zvečer predstavi se Nemčiji sosednih držav. Mislimo, da bi bil Bismarck mnogo lepše ravnal, ako bi bil nekoliko prej naznanil, kaj da namerava in ako bi ne postopal s tako hlastnostjo, kakor to dela. Ako z Avstrijo in njenimi državljani sedaj tako ravni, ko je z Nemčijo v taki prijateljski zvezi, potem pač ne vemo, kaj nam je knez Bismarck za slučaj namenil, ko bi se ta prijateljska zveza nekoliko razlahljala. Stopilo bo zdaj tudi pri nas prašanje na vrsto, kako je odvrniti škodo in gospodarstveni propad, ki nam preti od Bismarckove carinske politike. Bi bilo res najbolje, da se Avstrija uda volji mogočnega kancelarja ter stopi z Nemčijo v carinsko zvezo ? Žalostno, da se pri nas res na- hajajo ljudje, ki se za kaj tacega navdušujejo, in ki se ne zbojijo ponižanja, ki bi Avstrijo s tem zadelo. To so ljudje, kojim je navdušenje za rodne jim brate v mogočni Nemčiji zadušilo navdušenje za lastno domovino ter le preveč ohladilo ljubezen do nje. Ako bi se naša država sedaj udala v tem oziru, založila bi si sama sebi najhujši udarec, kajti pokazala bi s tem, kako slaba da je in kako zavisna da je v istini uže od svoje sosede. Jedino prava pot je tedaj ta, da naša država z vso odločnostjo in neizprosno vrača po isti meri, kakor se ji posojuje. Vemo sicer, da taki boji ne koristijo, in izrekli smo uže na tem mestu svoje prepričanje, da bode moč dejanjskih razmer prej ali slej prisilila posamezne države, odjenjati od tega boja. A kateri boj je še kedaj koristil ? In vender je sramotno, izogniti se mu! Boj, ki se je tudi od naše strani s carinsko novelo napovedal, bode se moral tedaj nadaljevati in razširiti z vpeljavo carine na take predmete, ki jih pred vsem dobi- mu častnik pešak, ki je bil tudi pri plesu navzoč. Prišel je s Stankovim sekundantom formalnosti zaradi dvoboja urejat, ki se ima drugo jutro vršiti. Stanko mu reče, naj kar naravnost njemu vse sporoči, kajti za svojo osebo nima nobenega sekundanta in zadovoljen je, ako bode poleg zdravnika le še jedua zaupljiva in nepristranska oseba navzoča. Pogoji so bili tako sestavljeni, da se najprej Milan in Stanko tako dolgo streljata, dokler bode jeden obojice ranjen, in ako bi to ne bil doktor, stopi baron na Milanovo mesto in oba streljata pod tistimi pogoji vzajedno. Distanca naj bi bila petnajst korakov. »S posameznostimi tega programa se ne pečam", pravi doktor, »zahtevam pa odločno, da se streljava najprej z baronom Ropotarjem, potem še le z gospodom Svetličevim. Meni se zdi tako zahtevanje opravičeno, kajti baron me je prvi na dvoboj pozival in potem še le Milan." »Ali gospod Svetličev misli, da je on hujše razžaljen." »Mogoče, toda jaz se držim svojega prava in se ne bodem poprej z gospodom Svetličevim streljal, dokler ne poravnam z gospodom Ropotarjem dolga." varno iz Nemčije. In da ta boj za uas ne bo nesrečno izpai, smo tem bolj prepričani, ker je Nemčija z bojem, ki ga je Avstriji napovedala s tem, da je carino vpeljala na žita, ob jednem napovedala boj tudi naravi, koja si ne da nič izsiliti in s kojo se za dolgo nikakor ne da vspešno bojevati. — O volitvah. Z gorenjske strani dnč 13. maja. (Izv. dop.) Torej vender enkrat! Skoro smo uže obupali nad našim centralnim volilnim odborom, pričako-vaje, kdaj nam naznani svoj sklep in nas povpraša, katerega poslanca smo pripravljeni voliti v državno zbornico v naših kmetskih občinah. Vznemirjale so nas pa še posebno vesti, raztrošene po nemških listih, da nameravajo kandidirati našega dosedanjega zastopnika v Ljubljani in nam priporočati kakega druzega. Nam to nikakor ni dopadalo, tem menj, ker nismo vedeli, čemu ta prememba. Toda molčali smo, ne hoteč rušiti discipline. Sedaj pa, ko nas je centralni volilni odbor počastil z vprašanjem, smo li zadovoljni s svojim bivšim zastopnikom, javljamo z veseljem, da nismo samo zadovoljni, temveč tudi ponosni na svojega poslanca Hohenwarta, katerega pripoznava cela državnozborska desnica svojim pravim voditeljem. Grof Hohenwart sme biti prepričan, da mu naša lepa gorenjska stran ostane vedno zvesta in da bi tudi letos ne bili drugače in poprej volili druzega zastopnika, dokler bi grofu Hohenwartu kje drugje mandat ne bil osiguran. Mogoče da se najde kdo, ki bi trdil, da grof Hohenwart ni narodnjak, da ne živi med nami in da nima srca za narod itd. Na to odgovarjamo mi: Da politika ne gleda na srce, temveč na zmožnosti, da v državno zbornico ne gre voliti m6ž, naj so še taki navdušeni narodnjaki, blagi in dobrosrčni, če pa nimajo za to pravih sposobnosti in zmožnosti. V državno zbornico voli vsak narod cvet svojega razumništva in zgovornosti, svoje najboljše moči, in prav opravičena je trditev, da ima vsak narod take zastopnike, kakeršen je sam. Nihče ne bode trdil, da niso naši dosedanji zastopniki delali vestno in po svojih močeh, vender — roko na sred — priznati se mora, da bi bili toliko premogli, da niso imeli med sabo grofa Hohenwarta in neutrudljivega gosp. dr. Vošnjaka. Žalostno in po polnem neumljivo nam je, da se je ravno ta gospod tako odločno odpovedal kandidaturi, drugi tovariši se pa tako trdno drž6 svojih mandatov in s tako trudoljubivostjo, ki bi bila kaj boljšega vredna, odbijajo vsacega, ki bi rad enkrat svoje zmožnosti porabil v prid svojih rojakov. S tem nismo nameravali žaliti nobenega dosedanjih naših poslancev, temveč apelirati na njih vest in poslaniško dostojnost. Oficir obljubi stvar v Stankovem zmislu dognati, in doktorju še kraj in čas naznani ter pristavi, naj pri tem ostane, kakor dogovorjeno, da se poškodovanec objavi za ponesrečenega na lovu. Stanko pristavi, da je s tem zadovoljen, in oficir odide. Drugo jutro sošli ste se stranki ob svojem času sredi gorskega travnika. Stanko je bil jako zgodaj k višku, torej tudi prvi na usodepolnem mestu. Bilo je kaj ljubeznivo in vabljivo poletno jutro; solnce je jedva prešinilo nakupičene oblačke, ter jim svitlo robovje zlatilo. Po zibajočih se travah, po arniki, kresnicah, plučnici in druzih cvetlicah visele so rosne kaplje motnim biserom podobne; vzduh pa je bil napolnjen dišečim balzamom in duhtečo smrekovino. Krilatni pevci zbujali so se drug za drugim in popevali zahvalnice v mladi, divni lepoti stvarjenja, katera se našemu očesu nikdar lepše ne odgrinja, kakor ravno poletno jutro v gozdu, ko vse v nebeškem pokoji in miroljubni lepoti živi, kjer duh božji nad stvarjenjem diha. DS,, d&, zemlja sama na sebi je lepa, neminljivo lepa, le malopridni ljudje s svojo maloprid- Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Omenili smo uže, da za dve dunajski predmestji primanjkuje kandidatov, nobeden se neče oglasiti. Vsak poskus, dobiti si kakega duševno potrebno naobraženega ali odličnega trgovca, bil je zamdn. Bodo pač morali prisiliti koga, da kan-diduje. Nekateri listi z vso resnostjo apelujejo na patrijotizem odličnjakov, ali pa bode to imelo kaj vspeha, se ne vč. V hrvatskem saboru vršili so se dnč 12ega t. m. zopet škandalozni prizori. Pri specijalni debati o izrednem budgetu omenil je ban, da vse-učiliški profesor Markovič vedno nezakonito govori in postopa, a vender uživa, kar mu daje vlada: »Gosp. prof. Markovič omenja v svojem govoru vsak trenotek nepostavnost, nepostavno vlado in nepostavno postopanje sabora in vlade; čudim se, da more to reči, on, kateri je ob času vseh do-zdanjih vlad in še zdanje vlade uživa vse ono, kar je vlada v imenu dežele dati mogla." (Buren hrup na desnici. Klici: Razžaljenje! — Pilepič: Markovič zasluži svoje plačilo, a vi ne; vi dobivate 70 000 gld. Vi provocirate; to je škandal! — Bakarčič: To je nesramnost! — Markovič! Ta me ne more razžaliti! — Pilepič: Odidimo; čemu naj poslušamo take razžalitve! — Jeden del skrajne levice zapusti klopi. — Predsednik zvoni ter po-zivlje k miru.) Ban: „Jaz sem to samo iz tega razloga dejal, ker moram od vsakega zahtevati, da spoštuje zakone te dežele." (Pilepič: Vi morate pred vsemi spoštovati zakone! — Nemir na levici.) Konečno bila sta Pilepič in Barkovič za 31 sej izključena. — Prav živo se mora obžalovati, da se v hrvatskem saboru zopet ponavljajo taki prizori, kateri nikakor ne morejo koristiti deželi, niti v notranjem niti na zunaj. Zgoditi bi se moglo, da se ukrenejo proti Ilrvatski strožje naredbe — in potem bode prepozno, obžalovati nepremišljeno nasprotovanje. Nadejamo se vender, da bodo prevladali mirnejši možje. Tuje dežele. V torek imel je v Berolinu osrednji odbor za Bismarckovo častno darilo slednjo sejo. Prvo-sednik vojvoda Ratibor je naznanil, da se je vkupno nabralo 2 750049 mark 44 vinarjev. Za 1500 000 mark se bode kupil za Bismarcka Schon-hausen, drugo pa se izroči kancelarju na razpolaganje, da ustanovi štipendije. Pogajanja med Anglijo in Rusijo glede afganske meje dobro napredujejo, in pričakuje se, da se prav kmalu doseže sporazumljenje v vseh točkah; potem pa se podadč komisije na mesto samo, da tam natančno določijo mejo. Kakor se poroča iz Carigrada, se Dardanele marljivo utrjujejo. V staro trdnjavico na južnem nostjo, s svojo malosrčnostjo, s svojo prevzetnostjo, aroganco in predsodki, kojim je treba v sto- letjih uže davno minolih korenin iskati, ki so si ogromen del ljudij k sužnosti podvrgli in v revščino in siromaštvo pahnili, pozabivši, da smo vsi otroci ene velike družine — spreobrnili so jo v solzno dolino, v kateri se je več solza prelilo, kakor visi rosenih kapljic po bilji. In koliko rodov bode še prišlo in prešlo, koliko solz se še prelilo, koliko src še pod lastnimi rokami vstvarjeno ini-zerijo izkrvavelo, predno prešine nesrečni rod veličastna misel pravega človečanstva, da smo vsi otroci božji, vsi drug drugemu bratje in sestre v pravem pomenu, predno se človečanstvo po celi zemlji razlije? S takimi mislimi pečal se je naš doktor tisto jutro v gozdu na travuiku ob gozdni samoti in na štoru sedč gledal na pisano odejo matere zemlje, ki bo v malo trenutkih med pisanim cvetjem ru-dečo, morda srčno kri žejno pila. Res barbaričen običaj ovi dvoboji! Kakor jih je Stanko iz dna duše sovražil in zametaval, se jih vender iz družbenih razlogov ni mogel in ni smel ogibati. Družba, ki se imenuje plemenitaši — ljudje prve vrste, tako zahteva in biti mora vhodu vložilo se bode 14 Kruppovih topov, čuje se, da se je odposlalo uže mnogo osebja, katero bode polagalo v teh vodah torpedo, kolikor jih je na razpolaganje. Iz Kaliire se poroča, da je kedive potrdil zakon o novačenji v Egiptu; po tem zakonu so vsi moški podaniki egiptovske vlade v starosti 19 in 23 let zavezani, pustiti se uvrstiti v vojno. V glavnih potezah je ta zakon napravljen po evropskih vzorih; razloča se med stalno vojsko in rezervo. Službeni čas pri prvi je različen, a no čez pet let. V političnih krogih se nameravani pomnožitvi egiptovske vojske pripisuje velik pomen. Situvacija v Sudanu je vsled slednjih vlad-nih izjav v angleškem parlamentu postala po P0*" nem jasna: Angleške čete se ne bodo dalje Pl'otl Kartumu pomikale in koncem tega meseca nejo se iz Sudana — to je torej vspeh sudanske ekspedicije. Angleška vlada je pač menda uvidela, da ne more doseči smotra, po katerem je začetkom hrepenela v Sudanu ter da bi uže prinešene in še potrebne žrtve ne bile nikakor primerne vspehu. Iz Suakima pa se angleške čete ne bodo baje prej umaknile, dokler tega ozemlja ne zaseda kaka druga vlast. Katera? Možno si je misliti samo Italijo ali Turčijo. Italija pač težko, ker se tudi njej niso upi, stavljeni v ekspedicijo ob Ru-dečem morji, spolnili in Italijani uže zdaj skušajo dati tej ekspediciji ves drug značaj, nego ga je imela začetkom. V koliko pa bode to umikanje škodovalo angleškemu vplivu v Egiptu, se zdaj še ne more določiti. Gotovo pa je, da Francija tu zopet večji vpliv dobiva. Dopisi. Iz Ilirske Histrice, 15. maja. (Izv. dopis-) V četrtek, v praznik Kristovega vnebohoda, prišel je til sem visokocenjeni poslanec g. Adolf Obreza poizvedovat mnenje tukajšnjih volilcev, katerega poslanca nameravajo v prihodnji državni zbor poslati. Akoravno njegov prihod ni bil po časopisih objavljen, vender se je zbralo v prostorih tukaifof0 čitalnice toliko volilcev, da je bil g. Obreza PraV iznenaden. V kratkem in jedrnatem govoru razložil je gosp. poslanec, kaj so slovenski poslanci v minoli šestletni dObi v državnem zboru za kranjsko deželo koristnega dosegli in obljubil tudi na dalje v povzdigo Notranjske in posebno za bistriški okraj za reguliranje vode Reke delovati-Ves njegov govor je bil z velikim odobravanjem sprejet. Po končanem govoru napil je mili domovini slovenski, in vsi gospodje volilci proglasili so gosp. Obrezo z frenetičnimi živio-klici kot kandidata za prihodnje državnozborske volitve. Kakor čujemo, so tudi po druzih notranjskih občinah jako vneti za gosp. Obrezo in ni dvojici Gospodje ravnokar došli predramijo ga lZ samolastne filozofije. Bili so Milan, baron, oficir ki je bil sinoč pri Stanku, in mlad zdravnik. Mrzlo in kratko se pozdravijo. Prvič odkoračijo prostor, kamor se odmah Stanko in baron podasta. Stankov obraz je bil mrzlomiren in kazal nekako strašansko odločnost, ko se je s pištolo \ roci svojemu nasprotniku postavil, kar baronu Dl odšlo. Bodi si, da ga je srdita odločnost na doktor' jevih licih iznenadila, bodi si, da je bil tako r»z' jarjen, ko sta na oficirjev plosk ob dlan streli!®’ stal je Stanko na mestu nepoškodovan, ako s& odšteje mala plaz na levi roki, koder je sovraži svinčenka mimo frčala, baron pa je zaječal i° ^ v strašnih bolečinah priskočivšemu prijatelju v ročje zgrudil. Stanko mu je zdrobil desno P e . ter mu tako za vse žive dni peruto pristrig0 • kakor je obljubil. . Ko je zdravnik v silnih bolečinah stokaj00 . barona zavezal, podd se k Stanku, ki ,TlU J0 iz leve roke kapala, ta pak ga zavrne tei se -vnovič nabito pištolo zopet na svoje mesto po Sedaj mu je Milan nasproti. (Daljo prihodnjič.) da bi z ogromno večino ne zmagal. Tudi nekov drug gospod je bil minulo nedeljo tii ter se ponujal za kandidata, bil je pa povsodi prav slabo sprejet in vsakdo je rekel, da se le smeši, ker se drzne gosp. Obrezi, možu, na katerega cela Notranjska s ponosom gleda, protikandidovati. Iz Planine, 15. maja. (Izv. dop.) V temni in deževni noči od srede na četrtek mislili so si neznani lopovi: Daries ali pa nikoli imamo priliko pogledati k Gregčevi materi, koliko je uže pri-štedila, da ji poberemo in porazdelimo med seboj. Sklenjeno, storjeno. Okolo polnoči so si poiskali primerne lestve, postavili jo k oknu, namazali z apnom šipe, da niso pri vdiranji žvenketale ter zlezli s poleni oboroženi v sobo, kjer je imela omenjena gospodinja denar. Da bi jih pa pri tem satanskem delovanji ponočni čuvaj ali pa kak drug slučajno mimo idoči človek ne opazil, pobrali so raz postelj rjuhe ter zagrnili z njima vsa okna. Preiskali in pretaknili so potem vse kote in kotiče, a ker ni bilo tu nič za nje, spravili so se nad trdno zaklenjeno skrinjo, ker znano jim je baje bilo, da tu notri „maček" leži. Ker se pa skrinja ni dala kar tako-le brez ropota odpreti, Prenesli so jo iz prvega nadstropja — kakor bi selili — tj& za hlev. Med potom izposodili so 81 v veži tudi kramp, s katerim so skrinjo razbili ter odnesli okolo tri tisoč goldinarjev v zlatu, srebru in papirji. Obleke in druzih dragocenostih Se pa niso upali dotakniti, ker grdobe so baje vedeli, da bi jih to lehko izdalo. Dal Bog, da bi na odšli zasluženi kazni. — k. Razne vesti. — (Dražba otrok.) „Schw. Post" piše: V Bernu izhajajoči časopisi pripovedujejo o sledečem dogodku, ki je živ dokaz, da v Švici no vlada šo prava omika. V tem kantonu je bajo od nokdaj nečloveška navada, da oddajojo ubogo otroke po javni dražbi na določeni čas tistemu, ki za to najmanj zahteva. Človek bi mislil, da v našem stoletji kaj tacega več mogoče ni, a slučaj, ki se je dogodil dnč 14. aprila 1.1. prepriča nas, da temu ni takč. Ta dan oddajali so nam-po dražbi čvetero otrok udovo necega delavca. Ne-Sl06na ^ati, ki je bila pri nevrednom tem dejanji naroča, j0 v neizrečni srčni bolesti protestovala zoper t°, toda zaman. Klicar je klical: „Tu je deček star let, za koliko ga vzame kedo do konca leta?" — ”^a 40 frankov, za 85, za 30, za 26 frankov", tako Se J° ponujalo in oddal se je temu, ki je zahteval le frankov. Mati je zaman prosila in trdila, da ga Vzam° za 20 frankov, da, zastonj, če ji ga puste. Nje J°ka, nje prošnjo ni noben uslišal; zaukazali so ji, da molči in prešli so k dražbi šo troh mlajših otrok. B°lost matere jo nepopisljiva; ona joka, lomi rokč, Prosi, da naj ji pust<5 vsaj to troje otr6k, da naj ji Pusto vsaj jodnega, ona hočo uže skrbeti, da no bodo občini v nadlego — zaman! Tudi to trojo otrok je kmalu oddanih v ptujo, Bog zna, v kako neusmiljene rokč; deklica osmih lot za 31 frankov, druga deklica, osmih lot za 31 frankov, druga deklica, ki jo stara šost let, za 40 frankov in tretja, ki jo dopolnila komaj drugo leto, za 70 frankov. — (Mladi baron A|lfred Winkler,) sin gospoda deželnega predsednika, gojenec c. kr. pomorske akademije na Beki, je zopet okreval in prišel v Ljubljano, da se tu po polnem okrepi od dvemosečne hudo bolezni. Da je mladi gospod baron tako naglo okreval, ima, kakor čujemo, največjo zaslugo pri tem marljivi, vztrajni in požrtvovalni zdravnik akademije g. dr. Karol Elsass. — (Letošnja redna učiteljska skupščina) za šolski okraj ljubljanskega mesta bode v četrtek 11. dan junija t. 1. ob 8. uri dopoludnč v mestni svetniški dvorani. Dnevni red: 1.) Naznanila okrajnega šolskega nadzornika o tem, kar je opazoval pri nadziranji; 2.) v katerem obsegu je v sedanjih ljudskih šolah uvesti realni pouk? (Poročevalca gg. J. Travnar in F. Pavlin); 3.) izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1885/86; 4.) poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. Nasveti o nakupu knjig in učil naj se po točki 4. knjižničnega reda najkasneje v 8. dan junija oglasč imenovanemu odboru. Volitev knjižničnega odbora za šolsko leto 1885/86; 5.) volitev dveh zastopnikov učiteljskega stanu v mestni šolski svet; 6.) volitev stalnega odbora okrajne učiteljsko skupščine; 7.) samostalni nasveti, kateri naj se pismeno oglasč stalnemu odboru najkasneje v 8. dan junija. — (H kandidaturi Šukljetovi.) Pod tom naslovom odgovarja včerajšnji „Sl. Narod11 na mnoga vprašanja, ki mu baje dan za dnevom dohajajo iz vseh dolenjskih mest: „je-li Šuklje v istini vladni kandidat," da se jo na najmerodajnišem mestu to zanikalo, in sicer zaradi toga, kor vlada nema nobenoga povoda, delati proti kandidaturi grofa Margherija. Ob jednem pa pristavlja: »Radovedni smo vsekako, kako nam bo sedaj najnovejši dnevnik dokazal, da je Šuklje vladen kandidat." Na to odgovarjamo na kratko sledeče: ,,Ljubljanski List" dosedaj nikdar ni proglašal prof. Šukliota vladnim kandidatom, in tudi »iMnr ™ n, m p n p unol ni. proglašati ga takim. Če se je v „Ljubljan- — (Rop ar s ki napad pri „Pekovskem križi.") Hlapec Jakob Prosen, katerega je, kakor smo poročali, pred blizu jednim mesecem napal pri „ Pekovskem križi" za sv. Krištofom potepuh Mežan, je uže predvčeranjim umrl v tukajšnji deželni bčlnici. Mežan jo v preiskovalnem zaporu. Telegrami »Ljubljanskemu Listu Petrograd, 16. maja. Car podelil je s posebnim pisanjem Komarovu zlato, z briljanti okrašeno hrabrostno sabljo v priznanje njegovih izbornih dispozicij pri poveljništvu oddelka ob Mur-ghabu, preudarjene odločnosti Afgancem nasproti ter njegove možatosti in hrabrosti v boji pri Taš-kepriji. Berolin, 16. maja. Kaneelar je zopet obolel na živcih. Berolin, 15. maja. Zasedanje državnega zbora se je danes zaključilo. C ur ih, 15. maja, opoludnč. Šest ur uže po vsej vzhodnji Švici sneži. Škoda je gotovo velika, osebito jesenska setev je baje uničena. London, 15. Danes se je sklenilo, da se večina pri Suakimu stoječih čet vrne domov. London, 15. maja. „Times“ se poroča iz Kalkute, da so všsti, da se je oboroževanje ustavilo, neopravičene. Indijski vladi zdi se neprevidno, če bi prej odpravila vse varstvene uaredbe, predno se reši afgansko mejno vprašanje. Petrograd, 15. maja. »Novosti" poročajo iz Kronstadta: Ker smejo izhajati samo take vojne ladije, katere so sprejete v navigacijski program, se smejo druge vojne ladije zopet razorožiti ter se postaviti v rezervo. Domače stvari. ^ — (Premil, gosp. knezoškof ljubljanski,) ^•Missija, izdal jo pastirski list, v katorem so v8ohU-*°’ ”^a so 'ma Pr^odnjo nedeljo, 17. maja, po ^naki^*1 ^arn^ cerkvah škofijo o primorni popol-uro • Ufl ^Postaviti prosveto Rešnje telo tor biti eno da 1Zj0stavljeno za splošne javne molitvo, nih 08imo od B°Sa sročen izid bodočih držav-.v v°litov." V obče so v tom pastirskom listu na-sa’ da je „ srečen izid volitov v državni zbor, ki nas Calta> tak<5 važen za blagor in srečo Avstrijo, da so nikakor n0 smomo zanašati na človoški trud, mar-voč moiamo, kakor se to spodobi katoliškim kristijanom, zateči so k molitvi," in dalje: „Da gospod Bog pride zopot k nam in so zgodi, za kar prosimo vsak dan: »Pridi k nam tvojo kraljestvo"; da krščanska ljubozon do bližnjega in krščanska pravičnost zopet vravna razmero ljudstev in narodov med seboj — ravno to je, Za kar imamo prav posebno moliti sedaj, ko nas volitve čakajo." kem Listu" pisalo o prof. Šukljotu, zgodilo se je to, er so se nam zdeli različni strastni napadi zadnjega jasa nanj neopravičeni in smo si v dolžnost šteli, zoper Io napado zagovarjati ga, česar tudi za naprej opu-tili ne bomo, ako so bodo neutemeljeni napadi nanj e dalje ponavljali. Vsak no pr i s t r a us k č 1 o -vek bode moral pripoznati, da so je v 1 ad-a—v^-o-Loj JLe^fl-aJLola^držaIa, da imajo no ustavi pravico, kandidntn p nat avl i at.i o^Uc i. Vlada tudi nikdar ni dvojila, da imajo naši volilci dovelj zdravega razuma, da si postavijo in izvolijo take kandidate, ki bodo vestno in dobro zastopali> bodi si državne, bodi si deželne interese. J9a podtikanja todaj, kakor bi bila vlada proglašala tega ali unega svojim kandidata jn,-SO neopravičena! — („ N.ar odo v a" doslednost.) Včerajšnji „Slov. Narod" prinaša na_.pm^strani to-lo bosede, za-dovajočo volitve na Kranjskem: „Na_J8j;anjskera se urivajo novi kandidati proti dosedanjim starim iz samo obrekujejo naše staro n a -bi sebičnosti in častihlepja, rodne može, samo da svojo osebo pokazali v ugodnejši luči. To je pa volilco jako zbegalo, ni več prejšnje discipline." Poteh besedah bi pač vsak človek, tudi prav „mlad" politik pričakoval, da „Narod" vseskozi „svojoga uma svitle meče" suče dosledno za do-zdanje „naše stare narodno može" (drž. poslance). Le pogledimo na drugo stran! Med dopisi in na dalje med telegrami pozdravljajo nnovi kandidati proti rinaari starim" z_naivečiim navdušonjtmL in živioklici. K tej_ izredni ^arodovi" doslednosti tudi mi vskliEamoT gmot — (V goriški škofiji) umrl je dr. JosipZorn, vikar v Vipulzani v 70. letu svoje dobe. Pokojnik je bil strijc zdanjemu goriškemu nadškofu. — (Duhovonske spremembe v lavantinski škofiji.) Premeščena sta gg. Ivan Cvetko iz Reichenberga v Žetale in Alojzij Bratuša od Nove cerkve v Reichenberg. —■ (Katoliško društvo rokodolskih pomočnikom napravi jutri zjutraj svoj majnikov izlet na Rožnik. Ob 7. uri daroval bodo na Rožniku sveto mašo duhovniški svetnik in predsednik temu društvu, gosp. Gnezda. Telegrafično borzno poročilo 7. dnč 16. maja. Florijanske ulice St. 16, davica. ® V dobrohotno pozornost! Velespoštovanim dosedanjim gostom, p. n. gospodom potovalcem in p. n. občinstvu usojam se uljudno naznaniti, da sem hotel in restavracijo pri bavarskem dvoru Dunajska cesta St. 23 samo tri minute oddaljena od južnega kolodvora, zopet prevzel v moje osebno vodstvo. Cenfe sobe, izborna gorka in mrzla jedila ob vsakem j| dnevnem času, dobra namizna vina, pristni kražki teran in Retzer, Koslerjevo carsko pivo (pol litra samo 10 kr). Zagotavljajoč najvestnejšo postrežbo, vabim naj-vljudnejše k mnogobrojnemu obisku. (84) 3—1 Velespoštovanjem Ivan Hafner. Cesarsko in eksportno pivo v steklenicaH priporoča A. Mayerjeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani. (l) 51—21 m 1 I 1 1 Ivan Lapajne v Krškem je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. (45) 30-9 ^5HSH52525ESEJreS252ri!5H52nn5HSHSi5H5HSHE | Marsala-Florio S sicilijansko medicinično desertno vino, od slavnega H profesorja dr. Mantegazze priporočen kot izborno “j krepčevalno sredstvo za rekonvalescente in vsled jjj dolgotrajne bolezni opešane osebe, dalje tudi za K slabotne žene in deca. V steklenieali po 1 gld. v ju lekarni Piccoli v Ljubljani L Dunajska cesta. (107) 15—15 asasESEsasasasasasEsasasasasasisasasasas' J Blago za obleke le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti 3‘10 metrov ( za gld. 4,96 iz dobre ovčje volne; za ! » » 8,— » boljše > j jcdno obleko l » » 12,40 » jako fine » » Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča Ustanovljeno Jan. StMft - 18G6 • faTorišlaca, zalogra. -v 33m."U.. Vzorki franoo. Vzorki ^ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150 000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih, fabriakih oenab. razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (7) 24—15 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vzprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Podpisani se najvdanejše zahvaljuje svojim p. r.. odjemnikom za njemu do sedaj izkazano zaupanje in priporoča k nastali sezoni svojo dobro preskrbljeno in izbrano zalogo solncnikov za gospe in gospode v jako lopi in veliki izbiri, priproste kakor tudi najelegantnejše oprave, po najnižjih cenah; dalje dežnike v neizcrpljivi izbiri vsake velikosti in iz vsako vrste blaga, na pr. iz pavolo, alpakke, clotha, botany-blaga, pol-svilo, svilo, double-faco-svilo itd., na običajnih kakor i na tako priljubljonih praktičnih pa-ten.to-vax5.Ili. a-vtorriat-stojalili. z modernimi palicami po najnižjih cenah. Specijalitete v dežnikih: Patentovam samo-odpiralnik, patentovani samo-zapiralnik, razložljivi dežniki in solnčniki za v kovfiego; daljo solnčniki in dežniki s Titania-palico in zlatim stojalom so vodno na prodaj. Provleka in popravljanje se kar najhitroje oskrbava, naročbe z dežele na posamično dežnike in solnčniko izvršujejo so natanko vsled zahtevo promptno proti povzetji. Razpečevalcem so vslod zahtovo na razpolaganje dopodrobni cenilniki franko L. Mikuneh fabrikant dežnikov in solncnikov, Ljubljana, Mestni trg št. 15. (41) 5-5 >eoeeq>e«E Odgovorni urednik 3. Naglič. Meteorologično poročilo. Čas j opazovanja Stanj o barometra 7. zjutraj | 718 *20 2. pop. 9. zvečer 721 05 724-39 Tempe- ratura Vetrovi I Nobo Mo-krina v mm 10-3 12-6 8-6 zpd. sl. jzpd. sl. zpd. sil. obl. 0-50 dež Kisla voda, kopelišče Radvanj Vsled obilega ogljenokis-lika, natrona in lithiona je radvanjska kisla voda kot specifikum pri : protinu, kam nji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, brambo-rici, b rali or u, zlatenici, žclodeč-nih boleznih in pri kataru v obče. Kopelji, stanovanja in restavracija __________ po ceni. svojo jako obilo ,,natro-lithion-kislino“. Garodovi poskusi so dokazali, da jo ogljono-kisli „Lithion“ pri protinskih bolečinah najboljšo in najgotovejo zdravilo. 52—5 (81) \ V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: 1C »i B Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. Ig. v. Kleinmayr 8 Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. Mi Važno za častnike in vojake! Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami Ig. pl. Eleinmayr & Fed. Bamberg na Kongresnem trgu št. 2: Službovnik za c. kr. vojstvo, I. in II. del, slovensko, po 30 kr. Službovnik za o. kr. vojstvo, II. del 30 ki'., Ul. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnizonska In stražna služba, 30 kr. (slovensko-nemški). Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski). Slovnica vojaška, 1 gld. Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr. (28) 1» 1 -tt—tp-tp yp » ar a* XXX*XXXKKIKXXXK*I:KX Oznanila in reklame za vse Časopise, strokovno novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa linjstarejša firma Avstro-Ogerske v lej stroki]: A. Oppelik na Du-najl (Stadt, Stubenbastei Nr. 2). n H n x x x xxxxxxxxxixxxxxn* 70000000 xxxxx¥\ V Imeriko pride najceneje, kdor se obrne na Arnolda Reifa, Dunaj, L, Pcstalozzigasse I, najstarejša tvrilka te vrste. Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—11 XXX50 cti o ■r-» s .3 ^ s ««g ES ca > 05 O > V) ta •a >p*j n <3 t> O g ■TJ O . co 2 > ni ee * 03 03 _o rt NI »■tu NJ ^BSH5BS3^2iaja£i?Sl!5^ F (j ^ S *r> =.«§' •* S 1>L R il S MMUA-ZEUER TROPFEN NUR ECHT BEl APOTHF.KER TRNKOCZV LAIBACH 1 STijGK zf>* J.plMtaj, Mar pri ,pri zlatem samorop' priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem llarijaceljske kapljice za. želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, ur&k, vetrove, koliko, zlatenioo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranioi, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. $ggT Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J. pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 60 kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, vratobol, prsne in plučne bolečine Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. izboren zoper kašelj, hripavost 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nege 1 Pom ultljevo (8) 9 £ >o 1* X *-• O I ® ^SEsasasasaasEsas1 Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenali tiskarna Kleinmayr& Bamberg v Ljubljani. ribje olje najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., 1 velika 1 gold. pggT" Salicilna ustna voda najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne kroglice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže lisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, olrpnenih udih, skaženem' želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se lc jeden zavoj. Naročila z dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Tiskata in zalagata l g. v. K lei nm ay r & Fed. liani b org v Ljubljani.