[i q
avila
Muzejskega društva za Kranjsko.
O O O
§ 1. Ime in sedež društva.
Z najvišjim odločilom z dne 25. junija 1839. potrjeno društvo kranjskega deželnega muzeja, ki je bilo po Najvišjem odločilu dne 25. mar-cija 1865 (razpis drž. min. z dne 15. junija 1865., št. 11.322/781) izpremenjeno v prosto zasebno društvo, se imenuje »Muzejsko društvo za Kranjsko« — »Musealverein für Krain« — in ima svoj sedež v Ljubljani.
§ 2. Namen društvu.
Namen društvu je, pospeševati domoznanstvo Kranjske, posebno v zgodovinskem in prirodoznanskem oziru.
Ta namen doseza društvo s tem :
a)	da množi zbirke v deželnem muzeju :
b)	da pospešuje znanstvene in sploh koristne preiskave, ki se tičejo domoznanstva Kranjske ;
c)	da zbira ude v redne sestanke, kjer se razpravlja o lastnih in tujih opazovanjih in preiskavah ;
SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
'bSSBl
d)	da prireja poljudno-znanstvena predavanja ;
e)	da redno izdaja znanstven časopis in po potrebi tudi druge znanstvene publikacije ;
f)	da vzdržuje zvezo z društvi, ki imajo soroden namen, posebno z vzajemnim zamenjavanjem spisov.
§ 3. Sredstva.
Društvena sredstva obstoje v rednih dohodkih, ki jih plačujejo udje kot letnino, in v raznih podporah.
§ 4. Udje.
Društvo obstoji iz pravih, dopisujočih in častnih udov.
§ 5. Pravi udje.
Pravi ud sme postati vsak, kdor je avstrijski državljan, samovlasten in na dobrem glasu.
Npve ude sprejema odbor.
Vsak sprejeti ud dobi, ako želi, diplomo, za katero plača 2 kroni pristojbine.
§ 6. Dopisujoči udje.
Za dopisujoče ude voli občni zbor (§ 14.) na predlog odbora može, ki žive zunaj kranjske dežele, če imajo posebne zasluge za namene društva. Ti imajo vse pravice pravih udov, samo da ne plačujejo udnine (§ 5. in 10. lit. b).
§ 7. Častni udje.
Za častne ude voli občni zbor (§ 14.) na predlog odborov take može, ki jim hoče skazati posebno spoštovanje zarad njih zaslug za društvo ali za znanstvo sploh. Društvo ne pričakuje od njih rednega sodelovanja, pač pa sveta in pospeševanja društvenih namenov. Kadar so v društvu navzočni, imajo pravice pravih udov.
§ 8. Pokrovitelj.
Občni zbor sme društvu izvoliti tudi pokrovitelja, ako se mu to zdi primerno.
§ 9. Pravice udov.
Vsak ud ima pravico :
a)	posluževati se društvenih knjig in drugih znanstvenih pripomočkov po potrebi in z ozirom na določbe, ki so za to sklenjene ;
b)	staviti predloge in udeleževati se društvenih predavanj, razprav in glasovanj ;
c)	brezplačno prejemati po en izvod društvenega časopisa (§ 2., lit. e);
d)	posluževati se društvene podpore pri preiskavah, ki so v zvezi z društvenim namenom.
§ 10. Dolžnosti udov.
Vsak ud je dolžan :
a)	držati se društvenih pravil in po moči pospeševati društvene namene ;
b)	plačati vsako leto udnino najmanj šest kron, oziroma udnino, ki jo določi občni zbor.
§ 11. Izstop iz društva.
Vsakdo sme izstopiti iz društva, ako to naznani odboru. Kadar kdo po prejetem pismenem opominu nad eno leto dolžan ostane 'udnino, se izbriše izmed udov ; a to ga ne odveže dolžnosti, plačati zaostalo udnino.
§ 12. Oskrbovanje društvenih poslov.
Društvene posle oskrbujejo udje in sicer:
a)	vsi udje v občnih zborih ;
b)	izvoljeni odbor.
§ 13. Periodični sestanki.
Odbor sme poljubno sklicevati sestanke, kjer se razpravljajo stvari, ki se tičejo društvenega delovanja (§ 2., lit. b, c, d).
§ 14. Občni zbor.
Občni zbor je praviloma v prvi polovici leta. Na dnevni red pride :
a)	letno poročilo, poročilo računskih pregle-dovavcev, rešitev letnega računa in odobrenje proračuna za prihodnje društveno leto ;
b)	volitev odbora (§ 16.), dopisujočih (§ 6.) in častnih udov (§ 7.), kakor tudi pokrovitelja (§ 8.);
c)	sklepanje o predlogih, ki se tičejo splošnih
društvenih stvari, dalje o prenaredbi pravil
(§ 15) in razhodu društva (§ 23).
Samostalni predlogi (§ 9. lit. b) se smejo samo takrat predložiti občnemu zboru v razpravo in sklepanje, ako so se osem dni pred občnim zborom naznanili odboru.
Predlogi, ki se stavijo na občnem zboru brez prejšnjega naznanila, se vzamejo samo na znanje in sklepa se o njih na prihodnjem občnem zboru.
Kraj in čas občnega zbora mora odbor vsaj 14 dni poprej razglasiti v najbolj čitanih ljubljanskih časnikih.
Da je občni zbor sklepčen, mora biti navzočnih vsaj 24 udov. Kadar občni zbor ni sklepčen, se skliče po preteku četrt ure nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočnih društvenikov.
Za veljavnost sklepa na občnem zboru je treba, razen v slučajih § 15., absolutne večine glasov navzočnih udov.
Vse volitve se vrše z listki. Na poseben predlog kakega uda pa se sme voliti tudi z vzklikom.
§ 15. Prememba pravil.
Premembo pravil sme nasvetovati vsak ud. Primerno utemeljeni in od najmanj desetih udov podprti predlog se izroči odboru, da se poprej o njem posvetuje in potem svoj predlog stavi na prihodnjem občnem zboru.
Sklep o izpremembi pravil obvelja, ako glasujeta zanj vsaj dve tretjini navzočnih udov in ga potrdi oblastvo.
§ 16. Društveni odbor.
Občni zbor voli za oskrbovanje in vodstvo društvenih poslov odbor, ki obstoji iz desetih udov.
Občni zbor voli tudi dva pregledovavca računov.
V odbor se smejo voliti le taki društve-niki, ki stanujejo v Ljubljani ali nje okolici.
Vsi odborniki se volijo na 3 leta ; tisti, ki so izstopili, se smejo zopet voliti. Ce je kak odbornik stalno zadržan, ali če je izstopil, se napravi dopolnilna volitev za ostalo mandatno dobo na prihodnjem občnem zboru.
Odbor se shaja k svojim sejam po potrebi, najmanj pa vsak drugi mesec. Tajnik (§ 18.) obvesti odbornike v sporazumu s predsednikom, kje in kdaj se bo vršila seja ter naznani dnevni red. — Posebno nujne stvari se smejo rešiti po okrožnici.
Odbor sklepa in odločuje v vseh društvenih zadevah, ki ne spadajo (po §§ 5. in 15.) pred občni zbor. Da ukrep obvelja, je treba, da je navzočnih vsaj 6 odbornikov in da glasuje zanj njih absolutna večina.
§ 17. Predsednik in drugi odborniki.
Odborniki volijo iz svoje srede za tri leta z absolutno večino glasov predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in
arhivarja ter določijo društvenemu časopisu uredništvo.
Predsednik vodi občni zbor in odborove seje. Vezan je na njiju sklepe in odgovoren za to, da se izvrše.
Predsednik zastopa društvo na zunaj. Podpisuje s tajnikom vse, kar dopisuje društvo, posebno na oblastva ; z blagajnikom podpisuje društvene račune.
Kadar je predsednik zadržan, ga nadome-stuje podpredsednik v vseh njegovih poslih.
§ 18. Tajnik.
Tajnik piše zapisnik, oskrbuje dopisovanje, razpošilja društveni časopis in druge tiskovine, kakor je ukrenil občni zbor ali določil odbor. Ako je zadržan, prevzame od predsednika določeni odbornik njegove dolžnosti.
§ 19. Blagajnik.
Blagajnik gospodari v vseh denarnih stvareh društva po določbah in pod nadzorstvom predsednika, oziroma podpredsednika in odbora.
Račune pregledujeta dva na občnem zboru za prihodnje društveno leto izvoljena pregle-dovavca računov (§ 16.), ki sta dolžna posebno pred občnim zborom od blagajnika za preteklo društveno leto položene račune natanko pregledati in o tem poročati na občnem zboru.
§ 20. Knjižničar.
Knjižničar upravlja knjižnico, nadzoruje društveno čitalnico in izmenjavanje publikacij z drugimi društvi.
§ 21. Arhivar.
Arhivar sprejema od tajnika društvene dopise, jih uredi in shrani v društvenem arhivu.
§ 22. Razsodišče.
Vse prepire v društvu poravnava izbrano razsodišče, za katero si izvoli vsaka stranka po enega razsodnika, ki si izbereta tretjega moža za predsednika.
§ 23. Razhod društva.
Da se društvo razide, sme skleniti samo občni zbor (§ 14. lit. e), če glasujeta za tak predlog dve tretjini vseh društvenikov.
Ko bi se društvo prostovoljno razšlo ali oblastveno razpustilo, dobi vse njegovo eventualno premoženje kranjski deželni muzej.
V Ljubljani, 20. decembra 1911.
C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je z razpisom z dne 1. januarja 1912 1. št.-0— naznanilo, da v zmislu
društvenega zakona z.dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134 ne zabranjuje teh p	< i . . „ ■
Slovanska knjižnica
6K M
Tisk J. E
B 2851
!
t