Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Naj bo dr. Janezu Drnovšku ta beseda še tako nevšečna, je primernejšo komaj moč najti. Vsaka poteza, ki jo ta uboga slovenska oblast naredi, pač ni drugega kot razgaljanje njene nemoči, nedoslednosti, koristoljubja, spletkarstva, boja za stolčke, ugodne upokojitve, čimvečje prihodke, privilegije. Skratka, paradigma svinj pri koritu je razkrinkana, in kdor bo k temu in takšnemu koritu še tiščal svoj rilec, bo pač... O tem na straneh - od prve do zadnje. Telefaks: 311-956 časopis slovenskih delavcev Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Bnezu Janši palec dol, Sonji Lokar gor, na 3. strani 1rnovškov poskus discipliniranja Svobodnih odikatov na 5. strani A K : 5' liL HITRO IN |||j| Jožica Puhar razmišlja o odstopu. Kako prav ima, da noče sodelovati s takšno zalego, dokazujemo na 13. strani. Vsi su venci vejli” gotovo velja za proračunski memorandum, stran 11 ■ ■ J-iCM 7l rlict ^ m v4 a -veto- m " 9 : ,t, 5 -"4 j Štorski železarji so se danes zbrali pred Narodnim domom v Celju, kjer domuje občinska skupščina. Tja so prišli, ker jim oblasti niso dovolile zapreti magistralne ceste v Teharjih. Ta hip ne gre le za 200 vzdrževalcev, ki stavkajo mesec dni zaradi zamude pri plačah, ampak tudi za 500 bivših livarjev in drugih presežnih delavcev, ki čakajo na delo v izobraževalnem centru. r' Y x li: ” Stflll §jF v Direktorji in sindikati družno proti državi - vlada se požvižga na zakon o odkupu tujih terjatev, s čimer poleg vse druge škode ogroža 10.000 delovnih mest. Ljubljana, 11. novembra 1993, št. 48, letnik 52, cena 160 SIT I f- S! Kriva je vlaila, toda ne Drnovškova isM Piše: Ivo Kuljaj Vesoljna Slovenija se je stresla: čez mejo nam je ušlo več kot 13 milijard tolarjev. Sestala se je vlada, časopisi bruhajo ogenj in žveplo. Javnost se zgraža nad menedžerskimi »lopovi«, ki jih posamezni strankarski liderji (Janša, Podobnik...) povezujejo z bivšim enostrankarskim establišmentom. Potem pa nenadoma skoči predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki se ne strinja z ugotovitvami posameznih parlamentarnih teles in ocenami javnosti, da je za »lopovski« odliv kapitala v tujino najbolj kriva prav vlada. In kje je resnica? __________________ Pozorni bralec se bo najbrž še spomnil, da smo v DE pred več kot dvema letoma edini med časopisi v Sloveniji sistematično objavljali članke na temo divjih privatizacij, v katerih smo opozarjali takratno Demosovo vlado, da se bo proces kraje družbenega premoženja na koncu slej ko prej končal s prazno državno blagajno, peščico čez noč obogatelih zasebnih špekulantov na eni in množico nezaposlenih delavcev ter ogromnim socialnim davkom, ki ga država ne bo sposobna pokrivati, na drugi strani. Zdajšnje dogajanje, vključno s predvidenim krčenjem sredstev za socialne programe, v celoti potrjuje naše takratne črnoglede napovedi. Toda naši članki, ki smo jih takrat opremljali z bombastičnimi naslovi s ciljem, da bi jih vendar kdo opazil, so bili, zdaj to lahko z gotovostjo trdimo, namerno prezrti. Tako je lahko »drhal veselo kradla naprej« in podjetja »Marija k sebi Consulting, d. o. o.« so nemoteno rasla kot gobe po dežju. Vlada in mediji so se takrat ukvarjali z mnogo »pomembnejšimi« temami. Zakaj? Janez Janša, minister za obrambo in prvak SDSS zdaj samokritično priznava, daje takrat (v Demosovi vladi, op. p) podcenjeval vse te procese. Tedanji predsednik vlade in njen sedanji podpredsednik Lojze Peterle razlaga, da se je o tem menil s takratnim ministrom za pravosodje Lojzetom Jankom, ki da mu je zagotavljal, da imamo na voljo prava vse zakonske mehanizme, s katerimi lahko zgrabimo bika za roge. Pa ga niso. Zakaj, tega Lojze Peterle seveda ne pove. Pa povejmo mi. Resnica je namreč ta, da so novodobni oblastniki (beri: revolucionarji) v podjetjih Marija k sebi Consulting, d. o. o. videli veliko priložnost, da utrdijo gospodarske temelje svoje politične oblasti. Nekateri so. to celo na glas razlagali. Da je to res, prav po svoje govori Peterletova inačica zakona o lastninjenju, ki je predvideval podržavljenje družbene lastnine. Za to zakonsko intenco pa je seveda stalo novorevolucionamo hotenje, po katerem naj bi nekdanje rdeče »načelnike« družbene lastnine preprosto zamenjali novodobni in po možnosti bolj črni menedžerji. Kako preprosto! Preveč, da bi bilo tudi uresničljivo. Zdaj vsi govorijo o neodvisnosti posameznih nadzornih in represivnih državnih institucij. Se spomnite, kaj so ti isti govorili npr. o SDK in družbenem pravobranilstvu samoupravljanja takrat? Se spomnite, da so bile te institucije v novoreku označene za relikte samoupravnega socializma, ki jih je treba čimprej odpraviti. Približno takšen je bil tudi njihov dejanski položaj in možnosti za delo. Pravobranilci so bolj tuhtali o tem, kje bodo izbrskali denar za lastne plače kot o možnosti, da bi se lahko učinkovito postavili po robu krajam družbenega premoženja. Stvari so se obrnile šele, ko so prvi »demokratični« oblastniki ugotovili, da so delali z lastnino in gospodarskimi temelji svoje oblasti račun brez krčmarja, ko so uvideli, da je inercija starega sistema in mogoče celo zdravega menedžerskega razuma močnejša od njihovih novodobnih političnih pozicij in nakan. Tedaj so skočili, kot da bi jih pičila kača. Začel se je vik in krik po parlamentu, vzniknile so afere, tisk je začel bruhati alarmantna spoznanja, dokazujoč, da je bil s tem predmet politične instrumentalizacije. In kaj zdaj: uprizarjati lov na čarovnice ali podpreti zakonsko regulativo in druge poteze vlade, katerih cilj je rešiti, kar se rešiti da, in onemogočiti nadaljnjo erozijo? Dileme pravzaprav ne bi smelo biti, kajti le to je način, s katerim se utegnemo dokopati do učinkovitega mehanizma, ki bo sam po sebi poskrbel, da se bomo končno začeli odpceljati od balkanskih manir. In kar je najpomembneje, vladajoče stranke ali koalicije z državo in celo družbo, ki se slejko-prej sprevrže v identifikacijo z njenimi političnimi stremljenji, in kar je značilno za ta primer, poniglavimi namerami. Drnovškova tokratna aktivnost vodi v to smer, zato bi jo kazalo podpreti. Možak je očitno ugotovil, da je hudič vzel šalo... časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče EE 7 časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: __________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Različno videnje delavskega protesta Alenka Brezovnik v poročilu s protestnega shoda pred Metalko v Dnevniku z 8. 11. poroča o nekaj ~ " Ste " sto udeležencih. Število je bilo vsekakor manjše, kot bi bilo glede na socialne stike zaposlenih potrebno, vendar pa je bila tam po moji oceni 2.500 do 3.000 ljudi. Kljub temu, da je nebo uslišalo mile prošnje krščanskih demokratov in udeležence do dobra na-pralo, jih je bilo celo več, kot sem glede na vremenske razmere pričakoval. Če je bil to za televizijo nedogodek oziroma skoraj nepomembna epizoda, naj se strankarski prvaki, kot so že nakazali v ponedeljkovem soočenju na TV, ne zanašajo, da je res tako. To je predvsem nadvsem resen opomin vladi, da je potrpljenje delavcev na koncu in naj s svojo aroganco ne izziva splošne stavke. Ni slučajno litostrojska godba urezala Internacionale že kar za uvod, kar so seveda vsi mediji po vrsti pozabili omeniti (kakšen slučaj!). Kdor je videl izmučene obraze mariborskih kovinarjev in jeseniških žele-zarjev, si verjetno ne dela nobenih utvar več! No, pa tudi Metalka, pred katero je shod bil, se je krasno odrezala. Taisti Pavle Bratina, ki je svojčas skupaj z Nacetom Polajnarjem ustanovil samostojni sindikat Metalke (kar so delavci mislili, da je), pa ga pripeljal brez njihove vednosti v varno zavetje Neodvisnosti, vmes direktoroval Slovencu in se spet vrnil v Metalko Commerce za pomočnika direktorja ter mimogrede s seboj pripeljal velikega maga Pavla Kodra ter postavil hkrati 187 delavcev na cesto, je Rajku Lesjaku zagrozil z motenjem zbora po zvočniku. Na svojo in Metalkino srečo tega ni storil, ker bi se izložbe mimogrede lahko spremenile v črepinje, pa še kaj več. Pri tem početju mu je vestno asistiral v. d. direktorja Metalkine blagovnice Rafael Mohorič, ki je poslal Obadove varnostnike, da so trgali plakate s pozivi na zborovanje s stebrov. Drugič bo morda najel gorile, da bodo obračunavale z delavci, če se mu bodo kaj zamerili. Kaj se ve! In to počnejo v Metalki, ki ji grozi, da bo zaradi tatinskega zakona o denacionalizaciji izgubila štiri vitalne poslovalnice s 70 zaposlenimi, ki jih je plačala in jih ni dobila v dar od države. In danes ji taista država, ki je s stanovanjskim zakonom zapravila ogromno družbenega bogastva, jemlje tisto, kar je njenega, pa njeni t.im. menedžerji poskušajo na vse kriplje motiti zborovanje, na katerem je bila izražena tudi zahteva po spremembi tega zakona. Res lepa morala! Kateri pravi lastnik bi trpel takšno ravnanje? Res srčno upam, da bo najavljena revizija čimprej prišla v hišo ter bo res temeljita. Tudi zato, ker niso vsi lopovi, je treba oprati čiste, prave krivce pa postaviti na pranger. Pa še to. Dobro vem, da zaradi tega ne bom deležen kakšnih izli- . vov hvaležnosti, vendar pa je treba reči bobu bob. Tudi o sramotnem obnašanju nekaterih Me-talkinih sindikalistov (iz svobodnih sindikatov) bi lahko povedal marsikaj, a žal ni časa. Pa drugič! In naj tisti, ki jih nisem navedel z imenom, ne mislijo, da sem kaj pozabil, samo vrsta bi bila predolga! Tugomer Kušlan, Logatec navam nobenega delodajalca, razen v primerih, ko gre za obrtnike. Čemu le v sindikatih tako prekleto prehitevate razvoj dogodkov! V Sloveniji danes ni ne delodajalcev in ne lastnikov, so le začasni upravljalci, tisti pa, ki so se polastili družbenih podjetij, pa so kvečjemu TATOVI, nikakor pa ne lastniki. Pa še to. Težko bomo dosegli raven, ki nas bodo tisti zgoraj (ki niso ne lastniki in ne delodajalci) upoštevali kot enakopravne pogajalske partnerje, če bomo njim sami pripisovali vlogo, ki je še sploh nimajo. Jože Praprotnik Ali jim lahko zaupaš? To vprašanje vrta v meni ob izjavah, ki jih dajejo nekateri spreobrnjenci pred TV kamerami. Npr. g. Ivan Oman je izjavil, da je sicer prisegel bivši JLA, tega ni mislil resno in je v notranjosti čutil drugače. Ali pa žensko, ki je v solkanski cerkvi razlagala, zakaj se je »vrnila« k Bogu. Ob takih dejanjih in izjavah mi gre na bruhanje. To so ljudje, ki so za svoj interes pripravljeni prodati lastnega očeta, zatajiti soseda, sodelavca, stranko, vero itd. To so vetrnice, ki se obračajo po vetru in so vsakomur pripravljeni nekam zlesti... — Pravkar sem v dnevniku, ki sem ga pisal pred 24 leti med služenjem JLA na niškem aerodromu, prebral, kaj sem takrat zaprisegel. V tej zaprisegi nisem našel nič takega, česar bi se moral sramovati. V njej ni nič slabega in jo podpiram še danes, čeprav sem prisegel v JLA, toda za domovino in narod, ki mu od svojega rojstva pripadam. Nikoli, poudarjam, nikoli ne bi ubijal otrok, žensk, starčkov, ranjenih ' vojakov ali ujetnikov, niti jih mučil v interesu NOBENEGA. Kajti to so osnovne človeške vrline, ki naj bi ločile ljudi od živali. Poglejmo, kaj se dogaja nedaleč od nas. Ljudje, ki so »prisegli« različnim bogovom (mislim na religijo), se med seboj pobijajo, pohabljajo otroke, posiljujejo ženske, rušijo domovine, cerkve, bolnišnice. To počnejo kristjani in muslimani. Toda ene in druge njihova vera uči drugače. Torej zakaj to počnejo? In ker so bogovi tako pravični in vsemogočni, zakaj te morije ne ustavijo? Sam sem po prepričanju KOMUNIST in to bom tudi ostal, čeprav sem iz ZK izstopil že pred petnajstimi leti. Predvsem zato, ker so eno govorili, DELALI pa povsem drugače. Partija in država je razpadla prav zaradi ČLANOV ZK, ki niso bili KOMUNISTI, ampak le člani partije. Kajti rdeča knjižica in še KAJ (o tem ne bi tukaj) je bila vstopnica za lagodna in tudi nepotrebna delovna mesta. Na enem od teh je bila tudi spre-obrnjenka, ki se je pokesala pred TV kamerami. Sicer pa, Bog odpušča vse grehe. Tako vsaj pravijo!? V Boga ne verjamem, zato raje grehov ne delam. Svoje besede pa ne požrem, niti za ceno lastnega življenja. Spoštujem vse, ne glede na raso, narodnost, vero ali stranko, le da živijo po veri, ki ji pravimo ČLOVEČNOST. Ivo Leban Ozeljan Apel Ministrstvu za šolstvo in šport Noro - in vendar tako naše V mislih imam vabilo na protestni shod pred Metalko v Ljubljani, ki je bil prejšnjo soboto. Organizator in tisti, ki jim je sestavil poniževalni plakat, naj se gresta lepo solit ali pa naj po hitrem postopku preimenujeta svobodni v HLAPČEVSKI, bolje v TLAČANSKI sindikat. Ali v SUŽEN-SKEGA, da bo spredaj ostal tisti Kje so vendar našli LASTNIKE, o katerih govori plakat. So mar protestirali proti obrtnikom, zasebnikom??? Podpisani ne poznam in nc priznam še niti enega lastnika družbenega podjetja!!! Še več. Ne poznam in niti ne priz- Slovenski slavisti, zbrani na tradicionalnem strokovnem zborovanju v Celju, smo v razpravi o slovenščini v šolstvu odprli predlog nacionalnega projekta Prenova pouka slovenskega jezika in književnosti od vrtca do univerze. Posebej pa od Ministrstva zahtevamo: - dav na novo nastajajočih šolskih zakonih uveljavi slovenščino kot pedagoško načelo, - da v nastajajoči novi, devetletni osnovni šoli uveljavi normativ »vsak dan v tednu ena ura slovenščine«, - da povrne slavistom staro pravico do zmanjšane učne obveznosti. Utemeljitev: KI) Rastoča funkcionalna nepismenost, kije problem razvitega sveta, je tudi že naš problem. Zato ni mogoče prepuščati razvijanja jezikovne zmožnosti učencev le slovenistom. To mora postati obveza učiteljev vseh vrst in stopenj, kar je treba nedvoumno uveljaviti z zakonsko opredelitvijo slovenščine kot pedagoškega načela v vseh šolah slovenske države, razen v manjšinskih. K2) Zavedamo se svojih nalog in odgovornosti za kar najboljši pouk slovenščine in zato izražamo potrebo po novem, drugačnem učnem načrtovanju, v smislu komunikacijske pedagogike. Vendar iz primerjalne študije Pedagoškega inštituta pri Univerzi v Ljubljani razbiramo tudi, da večina evropskih držav namenja materinščini v obvezni šoli bistveno več učnega časa kot mi na Slovenskem. Ob spoznanju, da šibko obvladanje materinščine že opazno ovira hitrejše in boljše napredovanje učencev pri vseh šolskih predmetih, je zvečanje števila ur slovenščine nujno. K3) Odločno poudarjamo, da je ukinitev že stare pravice učiteljev materinščine do zmanjšane učne obveznosti tako v osnovni kot srednji šoli slejkoprej nesprejemljiva. Toliko bolj ob novih nalogah, ki jih pred sloveniste postavlja matura, ki je za naš predmet takorekoč simbolizirana s pojmom esej, pa čeprav gre le za šolski esej. Esej namreč razumemo kot cilj, ki zahteva novo vsebinsko in oblikovno kakovost slovenske šole. Za dosego tega cilja pa je pred nami izjemno veliko trdega in ustvarjalnega dela. Zamisel nove mature sicer sprejemamo, opozarjamo pa na nekatere nedorečenosti in predlagamo ponoven premislek predvsem o načinih preverjanja in ocenjevanja znanj in o prednostih in slabostih opravljanja mature na enem samem oz. na dveh nivojih. Od Ministrstva pričakujemo tudi vsestransko premišljeno in trdno nacionalno jezikovno politiko, ki bo sicer upoštevala nujnost znanja tujih jezikov, a bo vključevala slovenščino kot središče, tudi kot temeljno vrednoto, in pouk tujih jezikov postavila v komplementaren odnos z njo. To pa pomeni, da mora biti slovenščina poslej deležna dosti večje in vsakršne pozornosti. V Celju, 5. november 1993 K a " ostali brez dela, molčijo, kot morajo molčati preostali, ki so izgu' I bili osnovno človeško pravico,jr pravico do življenja, kajti z miloščino, ki jo dobijo za opravljat10 delo, ne morejo preživeti. ;' »Gremo v Evropo,« pravi g. Pe'\ terle, ki bi kot profesor zgodovine\ moral vedeti, da je Slovenija bilo v Evropi že v času komunistične tiranije, in da ga je ta tiranija tud1 izšolala, kot je izšolala vse tiste, k1 danes pljuvajo po njej. Obljubljal1 so nam raj, boljše življenje, če se iztrgamo iz jarma Jugoslavije. V11 in vam podobni res živite boljše, I tiste pa, ki ne morejo v korak z va- I širni fajmoštrskimi prijemi oz-z vašimi »dobrimi nameni«, raztf' P gate in pohodite kot pobesneli ŠP ' kali. In kaj bi vi tako radi privati) L ^ tja, Dranja samostojnih sindikatov. >7lj6 'a, Razvoj dogodkov je prav surovo ° 'ti posledice nezmožnosti Til Te^vsem sindikalnih vodstev, da '' ?Sežejo tisti minimum sodelova-me-Ja’ ^ bi iz sindikalnega gibanja razmerju z državo in delodajalci 5 n- „a,Drayii realno družbeno silo. In IS . eye da želijo stranke sindikate ’na za svoie povzpetniške ra- dia ne' tej zvezi povsem zanemarjam a . ^zrriere v pravih privatnih po-Ti Pravih v smislu, da niso et Jrastala z direktno in očitno zlo-yl 7 0 družbenega premoženja. v\d.ika družbene lastnine, ki je , še družbena ali pa je že py 1 a nezakonito prelita v privatno, r d fa delavski stan razen krčenja ■ , 1°ynih mest in neizplačevanja ite, P ač najbolj strašljiva stvar odte-teS. L .a?9e (družbenega) kapitala v tu-se. in po enaki praksi z vsem y!' regana višina direktorskih plač ^nekaterih družbenih podjetjih. a\ j Jei zvezi tudi zanemarjam et, °lcne ugovore na račun razkrivala- Ja teh plač (zaupnost podatkov, ’T !o^lra^e menedžerjev, uravni-au vka in podobna demagogija) ter z!' Premierove razlage o napačnih in-’°' fTretacijah številk o zlorabi 9° Jp-ibenega kapitala (v tujino naj la, z odtekla malenkost, več je šlo ■atv Prevelike plače in regrese). 0- če , V vsakem primeru gre za tako o- *Ptastrofalne procese, da bo pred-•m j'swn delavstvo še radikalno obu-ša >0'žalo in da bodo posledice čutili :e- nilimanj še naši otroci. Gre torej i. ^snično za vprašanje bodočnosti, la, e pa letošnjih regresov in plač, or, kakor bi nas rad prepričal Drnovšek, ki se mu zgodba o uspehu vse bolj spreminja v zgodbo o njegovem premierskem neuspehu. Gotovo je problem transformacije slovenske družbe sila zapleten. Nanj glavni akterji slovenske ■ osamosvojitve niso bili pripravljeni oz. so nastopali ne samo omalovažujoče, temveč celo de-magoško. Kdo se ne spomni, kako je Janša besedičil, da je JLA papirnati tiger, danes pa hoče za vojsko več in več denarja, češ da je Balkan preblizu. Tudi Drnovškova vlada je ves čas prodajala samo zgodbo o naraščajočih deviznih rezervah, ki niti niso predvsem njena zasluga. Strankarski povzpetniki pa so se prepirali o rdeče-čmi preteklosti, namesto da bi sprejeli nujne varovalne ukrepe za ohranitev edinega pomembnega področja, to je gospodarstva. Namesto da bi ukrep sledil ukrepu, je država padala iz afere v afero, ki jim še ni videti konca. In kot da so uročene vse institucije države. Tudi mediji. Primer povsem zgrešenega pojmovanja položaja je pred kratkim razodela slovenska TV v anketi o odtekanju kapitala v tujino. Človek si ne more niti zamisliti, da bi kdo v anketi ljudem postavil bolj neumno vprašanje, kot je tisto, ali mislite, da so ukrepi vlade, ki naj preprečijo odliv kapitala, prepozni. Izraz nepremišljenosti vlade je njeno razmišljanje, da bi storilcem ponudila možnost, da ilegalno izneseni kapital prijavijo in si s tem prislužijo amnestijo. Drnovšek sicer govori o podobnih tujih izkušnjah in o tem, da to še ČAS JE ŽE, DA OD SPANJA VSTANEMO! Klara Krapež slovenščina in soc. kulture Gradišče 50, Ajdovščina tel. 065 62 696 Jožko Možina zgodovina in soc. kulture Dobravlje 25, Dobravlje tel. 065 67 107 Naši podatki: Aleš Primc filozofija Jakčeva 43, Ljubljana tel. 451 952 A 11 i Renato Podbersič zgodovina Ul. 9. septembra 230, Vrtojba tel. 065 32 497 ČAS JE ŽE, DA OD SPANJA VSTANEMO! Živjo kolega, Kot verjetno že veš, bodo v sredo 27. in četrtek 28. oktobra, volitve v Študentski parlament. Na teh volitvah bomo podobno kot lani, kandidati iz vrst vernih študentov na Filozofski ir drugih fakultetah nastopili organizirano.^ Študentska organizacija lahko za študente naredi veliko dobrega, lahko pa tudi ničesar, zato smo tudi letos verni študentje dolžni sooblikovati ta del našega življenja s tem da se ne izognerno odloCanju^Naši predstavniki, ki so bili lani izvoljeni v študentski parlament in študentsko^lado, so veliko pripomogli tudi k delovanju različnih skunin vernih Študentov. Nate se obračamo s prošnjo, da se udeležiš volitev, oddaš svoj glas za nas in v krogu svojih podobno mislečih kolegov spodbujaš udeležbo na letošnjih volitvah. Če te zanimajo podrobnejši podatki :.c lahko na vsakega izmed nas obrneš osebno. Vabljen pa si tudi na skupno srečanje s kandidati ki bo v ponedeljek, 25. vinotoka (okt.) 1993, ob 16.uri, pred telefonsko govorilnico v preddverju FF. Naš razpoznavni znak bo ponavljajoči geometrijski lik ali črka na plakatih, ki bodo* viseli po fakulteti. Primer: □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D P.S. Prilagamo ti nekaj letakov. Prosimo te. da jih razdeliš podobno mislečim kolegom. tekoč". Da je naš obrambni minister zgovoren človek, že vemo. Zadnje čase je še posebej aktiven in tako smo imeli priložnost prebrati kar dva zelo obsežna časopisna razgovora z njim. Za čase, v katerih živimo, polne vojn in nemirov, je zgovornost obrambnega ministra take države, ki - če hoče ali ne - tiči na meji balkanskih vojn, kajpak še kako zaželena, čeprav smo ga navajeni včasih bolj črnogledega, kot bi bilo potrebno. Toda, glej ga zlodja, v teh in takšnih časih, ki bi za vsakega obrambnega ministra bili priložnost, da govori predvsem o varnosti države, se gospod minister Janša v intervjujih ukvarja predvsem s politiko in $ ^ J*IX ! svojimi političnimi nasprot- * m niki. Človek kar pride do vpra- _ Jik . 1 sanja, ali je našemu gospodu 1 ministru zmanjkalo zunanjih Xk" 1SB sovražnikov. Teh pa po res-ničnih dogajanjih prav nič ne SL manjka, takih potencialnih -T * B*' namreč, ali pa živimo v narobe ^ prepričanju, da je glavna na- ■ _ JA loga našega obrambnega re- j sorja iskanje, morda celo iz- Ak. mm * * - ^"vBggegjiogeiaeeggggeeeeflčSSP Mravljinci M mišljanje in uničevanje notranjih sovražnikov. Ko se minister za obrambo neke države dan za dnem loteva t.i. notranjih sovražnikov, morajo državljanom take države gomazeti po hrbtu ledeno strupeni mravljinci. Gospod minister za obrambo bi to najbrž moral zelo dobro vedeti, saj je tudi na svoji koži občutil posledice zanimanja nekega nekdanjega obrambnega ministra neke nekdanje države za politiko. Potemtakem si gospod obrambni minister želi, da bi po naših hrbtih venomer lezli neprijetni mravljinci. To je seveda nadvse logično, saj kadar gredo ljudem mravljinci, vojska prosperira. In če jim že ne gredo zaradi kakšnih zunanjih sovražnikov in če sami ne najdejo dovolj mravljin-častih notranjih »neprijateljev«, potem je pač takšno pomanjkanje treba odpraviti. Seveda je vsak minister predvsem politik in se zato mora ukvarjati s politiko. Toda ukvarja naj se s tisto politiko, za katero je odgovoren. Kako prisrčno bi bilo, če bi, denimo, minister za okolje naenkrat začel pleteničiti o zunanji politiki, zunanji minister pa o šolstvu in zdravstvu, in bi se ministri kar po vrsti, namesto s svojimi resorji, začeli ukvarjati s politiko povprek in po dolgem. Imeli bi lepo zmešnjavo. Seveda pa ne bi bila primerljiva s tem, kar počenja minister za obrambo, ker je pač on tisti, ki prireja vojaške manevre in ga ubogajo vojaki; njegov ekološki minister lahko leta naokrog kvečjemu s kakšno epruveto umazane vode ali s cekarjem crknjenih rib. Od mravljincev se palec kar sam povesi. Ni razvoja na praznih želodcih, opozarja Sonja Lokar iz Združene liste in dodaja, da sta ekonomska in socialna politika enakovredna stebra uspešne razvojne politike. Najboljši socialni program je uspešna razvojna politika, zato Združena lista vztraja, da se del sredstev, ki je sedaj predviden za premalo učinkovito sanacijo bank, za nezadostno premišljene investicije v oborože- ztrajanje "vanje in ne povsem pripravljene investicije v avtoceste, premesti na ustrezne postavke aktivne industrijske, zaposlovalne in družinske politike. Sedaj že vemo, da je prav socialna politika največje jabolko spora pri določanju ekonomske politike v prihodnjem letu. Združena lista se je edina zapodila v to sršenje vladno gnezdo in si s tem nakopala jezo premierja, pa tudi na smrt ga je prestrašila, saj se je šel takoj pogovarjat o možnih rešitvah svoje koalicije, če bi mu lista obrnila hrbet, kakor je zagrozila. Sonja Lokar ima tudi prav, kot trdi, da socialni mir stoji in pade z družbenim soglasjem o prioritetah razvoja in solidarnostjo v delitvi bremen izhoda iz krize. Čeprav sploh ni treba verjeti raznim »strokovnim« špekulacijam o razpadu vladne koalicije, je vendarle vredno zapisati, da bi Združena lista naredila veliko neumnost, če bi zapustila koalicijo samo za to, ker vladi še ni čisto jasno, kaj je socialna država. Kdo pa bo potem branil delavske interese v tistem delu politike, ki je na oblasti? Socialdemokrati doslej niso pokazali takšne volje, pa tudi premalo jih je, da bi kdo resneje računal nanje. Poleg tega morajo skrbeti za polnjenje obrambne vreče, ker si tako želi njihov predsednik J. J. Krščanski in liberalni demokrati pa se borijo za čim večji delež družbenolastninske zapuščine, pri čemer so delavci udeleženi samo s fiktivnim denarjem, ki se mu reče certifikat. Lokarjevi in njenim v Združeni listi zato palec gor za tisto, kar bodo - upajmo - šele storili, namreč v vladni koaliciji vztrajali in se za delavske pravice borili korak za korakom, če se že z velikimi skoki ne*tia. In zaenkrat se res ne da. Umik iz vladne koalicije zaradi neposluha za socialno politiko bi bil kajpak nadvse ganljivo načelno dejanje, ki pa bi mu delavci zagotovo zamerili mnogo bolj kot skromnim uspehom v bitki z liberalnosocialno politiko, ki temelji na neenakosti. Boža Gloda ni nič dokončnega. Toda sama ideja je povsem deplasirana in nagrajuje tatove. Če bi jaz odnesel kapital v tujino in vedel, da nihče nima pojma, koliko sem ga pokradel, bi si gotovo s tretjino vrnjenega kupil amnestijo, drugo pa mimo obdržal. Kaj naj si misli o takšnem tolovajstvu, ki mu država zavoljo svoje nesposobnosti in spanja na lovorikah daje domovinsko pravico, delavec, ki zasluži, a niti ne dobi pravočasno, nekaj sto nemških mark? In kaj si mislimo ob izjavah, da SDK pri vsem, kar se dogaja, ni podala nobene ovadbe, hkrati pa vlada to dejstvo izrablja, da vali krivdo s sebe (zlasti na SDK in sodstvo; nemara ima D. Slivnik prav, da bo vlada skušala obrzdati SDK in še povečati svojo moč, s katero pa ne stori nič drugega, kot da spodnaša neenotne sindikate, le-ti pa so v znatni meri ujetniki svojih slabo prikritih zvez s koalicijskimi strankami). Svoj odnos do vsega tega na prav perverzen način kažejo tudi posamezniki. Dušan Šešok na zaslišanju pred skupščinsko komisijo (o železarnah) sedi in naklada kot v gostilni. Sonja Lokar, ki rada razklada socialne teme, pa se je, kot slišimo - in upam, da narobe, upokojila na podlagi privilegiranega zakona o poslancih. Sic! Tako se vedno znova ustavljamo pred vprašanjem, kje se ta grozljiva erozija zakonitosti in morale sploh lahko ustavi. Bomo morali tudi Slovenci najprej čisto do dna, da bi naposled dojeli, kdo nam je nevaren? In ali sploh obstaja realna družbena sila, ki bi se temu lahko postavila po robu? Sam še vedno zaupam v dva dejavnika, a tudi tadva morata najprej »priti k sebi«: enotno delujoči sindikati in vsekakor obnovljena civilna družba. Med stranke razcepljena javnost je namreč postala docela neplodna. Še huje: s svojim strastnim strankarsko obarvanim navi-jaštvom bi jo brez težav spravil v kakšno novo inačico državljanske vojne. Stari časi? Ko sem prejšnjo soboto na protestnem shodu Svobodnih sindikatov poslušal nastope delavk in delavcev, sem se spomnil, da sem podobne zahteve slišal že na delavski zborovanjih v letih 1939-1941. Resig-nirano sem se vprašal, ali se res vrtimo v začaranem krogu, ali smo spet tam, kjer smo bili pred triinpetdesetimi leti. Se ponavlja zgodba mnogih partizanskih nočnih pohodov? Celo noč smo lačni, žejni in prezebli tavali po gozdovih, padali v sovražnikove zasede, zjutraj pa smo se spet znašli na izhodiščnem položaju. Piše: Jože Smole Svobodni Sindikati W Slovenije Po osvoboditvi smo zrušili kapitalistični sistem. Začeli smo graditi socialistični sistem ekonomskih odnosov. Postopno smo ga preoblikovali v delavsko samoupravljanje, ki pa žal ni popolnoma zaživelo, ker delavci niso bili dejanski lastniki podjetij. Sedaj pa v imenu tržnega gospodarstva, denacionalizacije in lastninjenja ponovno uvajamo kapitalistični sitem. Toda kakšnega? Temeljno vprašanje, ki se pri tem logično zastavlja, je ali gremo nazaj ali naprej? Prepričan sem, da pri nas vendarle ne bo prevladal stari izkoriščevalski sistem, kakršnega si nekateri želijo. Postopno in s težkimi porodnimi krči se bo uveljavljal moderen ekonomski sistem, ki ga bo uravnavala enakopravna udeležba treh družbenih dejavnikov: lastnikov, države in delavcev. Od Oktobrske revolucije, ki je v temeljih načela stari kapitalistični sistem grobega izkoriščanja dela, je minilo šestin-sedemdeset let. Predsednik Rusije Boris Jelcin, bivši sekretar moskovskega komiteja KP SZ, je prepovedal sleherno javno obeležitev tega jubileja. Vendar se tako on kot njegovi somišljeniki po svetu motijo, da je mogoč zbrisati nesporno veliko pozitivno zgodovinsko vlogo Oktobrske revolucije. Ta žal v Rusiji zaradi težkih deformacij sovjetske oblasti ni pripeljala do vladavine dela, je pa bistveno vplivala na svetovno dogajanje. Če ne bi bilo velike proletarske revolucije, se tudi svetovni kapitalistični sistem ne bi tako globoko preoblikoval, kot se je. Kapitalisti so bili v strahu za svoje položaje prisiljeni postopno popuščati pred vse ostrejšimi zahtevami delavstva. Uveljavljali so se močni delavski sindikati in z njimi socialna demokracija kot pomembna politična sila, ki je zelo omejila izkoriščanje in zagotovila spoštovanje dela. Zadnji poskusi starega kapitalističnega sistema z grobim izkoriščanjem so bili v fašistični Italiji in nacistični Nemčiji. Fašisti in nacisti so s socialno demagogijo, razpihovanjem skrajnega nacionalizma in z agresivnim ekspanzionizmom skušali za »vse večne čase« zagotoviti totalitarni sistem absolutne vladavine velikega kapitala. Na srečo so s takšnim projektom klavrno propadli. Zahodne demokratične države so postopno sprejemale zahteve delavskih sindiktov in socialne demokracije. Konzervativne sile kot predstavnice kapitala, ki je hotel imeti absolutno prevlado v družbi, so se morale vse bolj umikati in se prilagajati novim razmeram. Tako so se začele uveljavljati moderne družbe, ki so gospodarsko učinkovite in socialne hkrati. Organizirano delavstvo si je izborilo enakopraven položaj pri urejanju vseh ekonomskih, socialnih in drugih družbenih vprašanj. Trikotnik delodajalci, država in delojemalci je postal aksiom sleherne moderne družbe. V naših sedanjih neurejenih razmerah smo žal še daleč od popolne uveljavitve te temeljne resnice moderne družbe. Na delu so sile, ki skušajo v imenu podjetništva in tržnega gospodarstva izničiti vse priborjene pravice delavcev in državljanov nasploh. Zamišljajo si tržno gospodarstvo s konca devetnajstega stoletja, torej kot brezobzirno izkoriščanje in lahko pridobivanje osebnega bogastava na račun zaposlenih. Naša vlada z njimi pogosto koketira, v svoji neposredni politiki daje veliko pozornost kapitalu, zanemarja pa interese dela. Prav zaradi takšnega ravnanja sedanje razmere slehernega starejšega človeka spominjajo na predvojne čase. Upam, da takšne razmere ne bodo dolgo trajale. Tudi pri nas se bodo morali gospodarski, socialni in družbeni problemi reševati s polnopravno udeležbo predstavnikov dela, torej z udeležbo sindikatov. Če predstavniki kapitala in vlade tega ne bodo pravočasno dojeli jih bodo k temu prisilile same razmere. ZGODBA O USPEHU POSTAJA KRIMINALKA - Parkirišče v Tivoliju je bilo prejšnjo soboto nabasano kot že zlepa ne. Našteli smo prek 30 avtobusov (samo iz Podravja jih je bilo 11!), ki so pripeljali na zborno mesto blizu 1300 udeležencev protestnega shoda iz domala vseh koncev in krajev Slovenije, »oboroženih« s številnimi aktualnimi transparenti. »ZIMZELEN ZA KLOBUK, PUNT NAJ REŠI NAS TLAČANSKIH MUK« — Točno ob napovedanem času (10.15) je povorka udeležencev protestnega shoda krenila proti Metalki. Mirno, dostojanstveno... in s puntarsko pesmijo na ustih. ZJ ' ' : | VSTANITE, V SUŽENJSTVO ZAKLETI - Na ploščadi pred Metalko je udeležence protestnega shoda pričakala litostrojska godba na pihala pod vodstvom Marjana Stropnika. Po intonirani Internacionali se je pred zborovalci zvrstilo kar 13 govornikov, »vžgal« pa je tudi kantavtor Jani Kovačič. DAJ BOG, DA BI KAJ ZALEGLO - Tako je najbrž razmišljala tale ženica, ki jo je bogve kakšna stiska pripeljala na protestni shod... CE NE BO SLO ZLEPA, BO TREBA S SILO P S Enoinpolurni shod svobodnih sindikatov je igralec Marko Simčič vodil pod geslom: »Zbrali smo se navadni ljudje, ki imamo le pamet in roke, to lahko prodajamo po najnižji ceni, in za to, kar dajemo, hočemo tolarje. Navadnih ljudi, delavcev je največ in brez njih ni mogoče živeti in vladati.« Po pozdravnem govoru sekretarja SSS ljubljanskega območja Mira Podbevška je besedo dobil predsednik SKEI Albert Vodovnik. Najprej je povedal, da oblast ne sliši sindikatov in ponovil očitke o uničevanju kovinske industrije. Med njegovim govorom so kolegi vzklikali: »Dol s kapitalizmom!« Vodovnik je delavce in kovinarje primerjal s Prežihovimi Samorastniki in izrazil bojazen, da oblastniki ne vedo, kaj delajo. Zaključil je z mislijo, da sindikati ne bodo dopustili, da bi oblast še naprej uničevala gospodarstvo in delovna mesta. Za njim je govorila Marija Pivk iz ljubljanske Pletenine: »Ža- lostna sem, ker moram stavkati,« je začela. Omenila je sebičnost šefov in mafijsko obnašanje, ki ga dopušča tudi država. Za gasilce je po njenem mnenju prepozno. Delavke Pletenine od julija niso dobile plač. Pivkova pravi, da so vsi gluhi za male ljudi, ki so odvisni le od dela. Nam delavcem ne dovolijo niti preživljanja otrok. Položaj delavcev je primerjala s hlapcem Jernejem in delavce pozvala, naj skupaj dvignejo roke, da bi bili močnejši. Za njo je govoril Valter Za-vec, SKEI Ljubljana, o gra-bežu, krajah in uničevanju tovarn. Vse to je primerjal s klanjem govedi, zato da bi posameznik prišel do svojega zrezka. Vladino uredbo o 80-odstotnih plačah kot osnovi za lastninjenje je označil za najhujši cinizem. Edo Kupčič s Ptuja je vladine ljudi označil za barabe. Vsaka palica pa ima dva konca in eden bo lahko udaril tudi po tistih, ki zdaj ucTrihajo po delavcih. Kupčič je za delavce zahteval »delo, jelo in plače«. Franc Werner Petek je govoril o nepravilnostih pri vračanju nacionaliziranih objektov, ki ogrožajo številna delovna mesta v trgovini. Tudi Janez Justin je protestiral zaradi kraj in metanja delavcev na cesto. Dušan Thaler iz jeseniške železarne je kritiziral sanacijo železarn in dejal, da je pomagala le bankam. Srečko Čater je zborovalce ogrel z mislijo, da nimamo ne leve in ne desne vlade. Govoril je tudi o požrešni državi, vampirski politiki in nesposobnih davkarjih. Tomo Ivanovič iz Metalne je vladi zaželel, da bi nanjo Protestna izjava V imenu 440.000 članov Svobodnih sindikatov Slovenije udeleženci protestnega shoda najostreje protestiramo: - proti takšni gospodarski in socialni politiki, ki ne upošteva interesov delavcev, - proti takšnemu odpuščanju delavk in delavcev, kakršno se že nekaj časa dogaja, - proti programiranim stečajem in delitvi miloščine iz stečajne mase odpuščenim delavcem, - proti neznosno lahkotnemu ukinjanju delovnih mest in brezpravnosti, v kakršni so danes delavke in delavci. Udeleženci delavskega protestnega shoda Svobodnih sindikatov Slovenije: - Zahtevamo, naj oblast takoj sprejme takšne zakone ter ukrepe, da bo odpuščanje delavcev postalo najdražja rešitev za lastnike in delodajalce. Če že mora priti do odpuščanja, mora presežek na enem delovnem mestu pomeniti zaposlitev na drugem! - Zahtevamo, naj vlada in državni zbor oblikujeta in sprejmeta takšne zakone in politiko, ki bodo bolj kot do sedaj zaščitili domačo industrijo in preprečili njeno umiranje na obroke, jo razbremenili tako, da bo lahko zaživela in proizvajala v evropsko primerljivih razmerah! - Zahtevamo, naj vlada zagotovi, da se ves nezakonito v tujino odliti družbeni kapital takoj vrne in usmeri v razvojne projekte in nova delovna mesta! - Zahtevamo, naj se odpiranje novih delovnih mest stimulira še bolj kot do sedaj preko davčne politike tako, da se za vsako na novo odprto delovno mesto delodajalce ali lastnike deloma ali v celoti oprosti davkov in prispevkov za določeno daljše obdobje! - Nasprotovali smo takemu lastninjenju, kakršnega imamo danes. Zahtevali smo rešitve v smeri učinkovitejšega gospodarstva, ne pa tekmovanja za ekonomsko in politično oblast. Praksa nam je dala prav, zato upravičeno - ponovno zahtevamo od pristojnih organov in institucij, naj naredijo red. Zgolj zaradi lastninjenja delavci ne morejo izgubiti dela oziroma delovnega mesta. Zaradi lastninjenja nočemo nove armade brezposelnih delavcev! - Lastniki oziroma menedžerji, ki ne morejo zagotoviti niti osnovnega standarda svojim delavcem, ne morejo več opravljati svoje funkcije, sploh pa ne imeti visokih plač in vseh drugih privilegijev! * Oblastniki in lastniki, od vas je odvisno, kolikokrat in kje bomo še protestirali in stavkali. Mi v Svobodnih sindikatih Slovenije mislimo resno. Ne protestiramo samo proti odpuščanju delavcev, zapiranju tovarn in podjetij, proti naraščanju brezposelnosti, protestiramo tudi, ker je dodobra načeto delavsko dostojanstvo, njegova čast in ker je delavec postal zadnja skrb oblastnikom in lastnikom. Nikomur ne grozimo in nikogar ne izsiljujemo. Zahtevamo le to, kar delavkam in delavcem po slovenski ustavi gre. Svobodni sindikati Slovenije se hočemo dogovarjati in sporazumevati s socialnimi partnerji za reševanje razvojnih, socialnih in gmotnih razmer delavcev. padla toča. Pridušal se je zaradi tistih zgoraj, ki so vse pomešali. Zaključil je: »Če ga oblastniki ne bodo nehali sr at, jih bo delavska roka prijela za vrat.« Jožef Hočevar je protestiral zaradi velike brezposelnosti v Beli krajini. Edo Ozimič iz 0 ne Iz zaključnega govora DU' pre{ šana Semoliča navajamo1 prej »Oblast ne sme zaničevati i° ftač: podcenjevati zahtev delavstva in ^ in sindikatov. Oblast nas ne s sj sme odpraviti z arogancOi svol z zamahom roke, češ da je vse to demagogija, da je to nami' p. šljen svet sindikatov. To vse pra, Prip Delamo, nič ne prosimo Zborovanje je popestril pevec Jani Kovačič. Skupaj z zborovalci je zapel tisto o štrajkbreherjih. Sodelovali so tudi v refrenu »delam kot zamorc«. »Delam, delam, ničesar ne prosim,« je odmevalo pred Metalko. Jani je pel tudi o politikih, ki koljejo v rokavicah, in so zato vedno čistih rok. O fantih, ki so delali in zdaj pijejo iz obupa. O nekaj tisoč lačnih otrocih iz Maribora. O politiku, ki je ena kača, in o tisoč politikih, ki so tisoč kač. O resnici tam za oglom, ki je gola in brez hlač. O materah, ki dajejo za denar. Maribora pa je dejal, da sindikat ne bo dovolil, da bi delavci postali hlapci in berači. Aplavz je dobil za misel, naj vlada denar za topove dobi od tistih, ki so ga poslali v tujino. dosi likš oblast počne, to pa ni prava pot, izzivati, poniževati in žu- (jar gati sindikatom. Svobodni sindikati bomo odločni v obrambi delavskih interesov. Zagotavljam vam. da bomo sindikati ob še večji zar; tev, dan IV Internacionala Zborovalce je spremljala litostrojska godba. Prvič po spremembi družbene ureditve v Sloveniji so igrali Internacionalo. Tudi koračnica z refrenom: »Mi še ne gremo domov« je razveselila premočene in premrzle zborovalce. delavski solidarnosti. postali ^ ir kitu haji kar Pod stot spoštovanja vredna sila, če ne zlepa, pa zgrda. Zatem je Rajko Lesjak prebral protestno izjavo udeležencev shoda. Zborovanje je Marko Sim- -n : čič zaključil s Kajuhovim ^ Kraljem Matjažem. Ta pesem n se konča: »Vaš človek bo 2 kmalu svoj tilnik zravnal.« j^ F.K., D.K- rad sest 2ar: j sindikatov' Slovenije ZSSS - PREDSEDNIKU DUŠANU SEKULIČU, ORGANIZATORJEM IM UDELEŽENCEM PROTESTNEGA SHODA V LJUBLJANI, 6. It. 1593. Pridružuj ene se var. v nasprotovanju gospodarskim ir. socialnim razmeram., ki ir.ajo za posledico vse več brezposelnih. V imenu članic Konfederacij e in njihovih članov vas želim uspešen protestni shod. Koper, dne 5.11.1553 Predsedujoči /ČpZIS MazIaIZEN "s y pos IV let < naj] |i p dvo vpr Pot spit trm •hal Pan I vil tleč spl bi; jav je Poi Zn vla koj Ta vat sat tve POSKUS DISCIPLINIRANJA SVOBODNIH SINDIKATOV , Predsednik vlade Janez Drnovšek je prejšnji teden povabil nekatere sindikate na pogovor 0 nezaposlenosti in novih delovnih mestih. Sodelovali so tudi nekateri ministri, visoki uradniki, l, predstavniki delodajalskih organizacij in menedžerjev. Ministri in drugi so skušali sindikaliste g Prepričati, da ni vzroka za črnogledost na zaposlovalnem področju, in da pripravljajo nove načrte. Predsednik vlade je Dušanu Semoliču med drugim povedal, da ne drži ocena o slabi vladi *a dobrih sindikatih. Drnovšek je Semoliču zameril primerjavo proračunskega memoranduma s striptizom slovenske politike. Imeli smo vtis, da je bil pogovor tik pred protestnim zborom ^ svobodnih sindikatov organiziran zaradi ukoritve in discipliniranja sindikatov. sindikatov. Angleži so ravnali drugače in rezultat je znan. Moram izpostaviti tudi visoko ceno kapitala in neustrezno tečajno politiko. Dokler bo socialno partnerstvo le politična floskula in v času, ko nas vlada ignorira in podcenjuje, Janez Drnovšek: »Če povzamem, ste rekli, da je vlada slaba, sindikati pa dobri.« Dušan Semolič: »Proračunski memorandum razgalja prave namene politike. Gre za njen striptiz.« ‘e Pravice brezposelnih oseb Prav zdaj preverjamo, zaradi Pripomb o vprašljivih učinkih | velike porabe denarja, je za | 'jačetek dejal Janez Drnovšek. 1 č)odal je, da sedanji sistem za-1 Varovanja po nekaterih oce-1 r-a'n brezposelnih ne stimulira | Za novo zaposlitev. Delo na 1 ZaPoslovalnem področju je Si °°širneje orisala ministrica 1 ',()žica Puhar. Omenila je tudi spremembo načina merjenja brezposelnosti in uvedbo Mednarodnih norm. Minister Kračun je nezaposlenost ocenil za temeljno družbeno in gospodarsko Vprašanje. Po njegovih podatkih se je padanje proizvodnje v zadnjih mesecih umirilo in v Sloveniji več ne delujejo l vzroki za recesijo. Število brezposelnih pri nas je podobno stanju v sosednjih razvitih deželah, ki imajo podobne probleme. Vlada pripravlja poseben medresorski Projekt zaposlovanja. Dušan Kidrič (vladni svetovalec) je najprej govoril o projekciji enoodstotne rasti družbenega proizvoda v prihodnjem letu. Po tej projekciji bo . brezposelnost decembra letos dosegla 15 odstotkov in to-a l'kšna naj bi bila v prihod-„ njem letu. Slovensko gospodarstvo bo bolj konkurenčno : zaradi zmanjšanja obremeni-j lev, plače naj bi ostale na sedanji ravni. ; Ministrstvo za gospodarski i [azvoj, ki ga vodi Maks Tajni-> kar, se ukvarja zlasti z velikimi podjetji, ki so izgubila . Največ delovnih mest. Tajni-. kar meni, da imajo tudi boljša Podjetja še približno 15 od-. ^totkov preveč zaposlenih. , rudi vsi največji izgubaši i “odo v prihodnjem letu prisi-i heni odpuščati delavce. Novo Zaposlovanje pa je po Tajnikarjevem mnenju oteženo za-radi težav pri spreminjanju . sestave gospodarstva in tudi Zaradi neustrezne sestave za- Poslenih. Milan Vodopivec, ki že pet let dela v svetovni banki, pa je najprej povedal, da je pri nas izobrazba bolj cenjena kot pred leti in da bolj izobraženi lažje najdejo novo delo. Ženskam se v Sloveniji ne godi slabše kot moškim. Težje pa je Neslovencem. Nadomestilo za brezposlenost po Vodopivčevem mnenju preprečuje iskanje nove zaposlitve. Skrajšanje odpovednega roka in pravice do nadomestila je zato zalo koristno. Vodopivec meni, da bi pri nas morali uvajati skrajšani delovni čas in druge ukrepe, poznane v razvitih deželah. Tudi Vodopivec misli, da je pravo zdravilo za nezaposlenost le gospodarska rast. Mednarodne primerjave pa kažejo, da je cena dela v Sloveniji visoka. Plače v Estoniji so za 70 odstotkov, nadomestila za brezposelnost pa celo za 80 odstotkov nižja kot pri nas. Po teh uvodnih izvajanjih je predsednik vlade povedal, da je osrednja dilema višje plače in manj zaposlenih ali obratno. Raven socialnega varstva pa je po predsednikovem mnenju v Sloveniji visoka. Prvi se je oglasil France Tomšič in predsedniku vlade očital, da je kriv za previsoke direktorske plače, ker ni sprejel predloga KNSS za poseben zakon. Drnovšek je pozval k podpisu pobude za zakon o direktorskih plačah. Drnovšek mu je odgovoril, da ne sme pozabiti, da živimo in delamo v mejah strankarske demokracije. Slovenija ima tri neodvisne veje oblasti in vlada sama ne more sankcionirati direktorskih plač. Pravosodna veja oblasti pa je, po Drnovškovem mnenju, mogoče res prepočasna. Podpis zakona je odklonil, češ da ga ni prebral. Dušan Semolič je predsedniku vlade med drugim povedal: »Tega srečanja ne razumem kot pogovora enakopravnih partnerjev. Mislim, da ste ga organizirali zaradi proračunskega memoranduma, ki razgalja prave na- mene politike. Gre za njen striptiz. Dolžnosti države do sociale so določene v ustavi in zakonih in niso odvisne od morale. Proračunski memorandum bi moral nastajati s sodelovanjem sindikatov. Tudi medresorski projekt zaposlovanja ne bo uresničen brez sindikatov. Ohranjanje delovnih mest je cenejše kot odpiranje novih. Veliko podjetij posluje na meji rentabilnosti in bi se lahko rešilo z majhnimi državnimi vložki. Čudi me, da vlada tako počasi reagira na neizvajanje zakona o nevnovčljivih terjatvah naših podjetij v tujini. Nihče v svetu ne dovoljuje popolnega liberalizma, ker uvoz uničuje delovna mesta. Programirani stečaji niso prava metoda, ker na pogoriščih ne nastajajo zdrava podjetja. S podpisom aneksa k splošni KP za gospodarstvo smo sindikati pristali na znižanje cene delovne sile in prispevali k stabilizaciji, drugi pa niso naredili ničesar. Nemci so svoje gospodarstvo dvignili z visoko ceno delovne sile, krepitvijo socialnega partnerstva in priznavanjem niso možni pravi rezultati,« je zaključil Dušan Semolič. Predsednik vlade je Semoličeve besede povzel v ugotovitev, da je potemtakem vlada slaba in sindikati dobri. Zatem je nadaljeval: »S sindikati smo se sestali spomladi in takrat sem dejal, da se bomo dobivali dvakrat letno. Mislim, da je za predsednika vlade to dovolj. Ministri so zadolženi za stalno sodelovanje s sindikati. Tako Puharjeva kot Tajnikar pravita, da redno sodelujete. Ni res, da razmišljamo le o zniževanju plač, pravimo le, da se ne more nadaljevati lanska in letošnja rast realnih plač, ki ne temelji na rezultatih.« Drnovšek je svojo polemiko s Semoličem zaključil z ugotovitvijo, da izraz striptiz politike ni ustrezna primerjava za proračunski memorandum. Besedo je dobil tudi Dagmar Šuster, ki je med drugim povedal, da previsoke plače peščice direktorjev niso naš glavni problem. Tudi Šuster meni, da je problem nezapo- slenosti rešljiv le z večjo gospodarsko rastjo in zmanjševanjem javne porabe. Slovensko gospodarstvo pa se je po Šuster j evem mnenju obnašalo samoohranitveno. Drnovšek se je odzval tudi na te besede. »Pri plačah menedžerjev podjetij v družbeni lasti bi morali najti .pravo mero. V času, ko vlada zahteva od sindikatov vzdržnost pri plačah, je nesprejemljivo, da posamezni direktorji dobivajo ekstremne plače, ki vznemirjajo delavce,« je dejal Janez Drnovšek. Zatem je predsednik vlade Semoliču dovolil pojasniti svoje izvajanje. Predsednik Svobodnih sindikatov se je opravičil za uporabo besede striptiz in dejal, da z njo ni mislil osebno. Drnovšku pa je še enkrat predlagal pogostejša srečanja, saj vedno najde čas tudi za druge zadeve, ki jih pokrivajo tudi samostojna ministrstva. Stanko Goršte iz Eti-Elek-troelementa Zagorje je govoril v imenu menedžerjev. Dejal je, da vlada ni tako slaba, kot se govori, in da zanje postaja celo boljša. Goršte misli, da se plače v prihodnjem letu ne smejo povečevati, javna poraba pa se mora zmanjšati. S sindikati v svojem podjetju se dobro razume in misli, da je z njimi možno socialno partnerstvo. Na njegovo izvajanje se je odzval Albert Vodovnik. Predsedniku vlade je povedal: »Slišal sem, da vlada planira nekaj denarja tudi za obvladovanje socialnih nemirov. Boljše bi bilo, če ta denar takoj preusmeri v socialo. V Mariboru 20 tisoč delavcev na čakanju še ni dobilo denarja. Rekli so mi, da si bodo poiskali drugega predsednika, če jim tega ne bom pomagal rešiti. Socialno partnerstvo ne more biti diktat in tisti, ki predlaga, mora znati tudi poslušati. Že večkrat sem povedal, da se v naših podjetjih krade. Imamo precej menedžerjev, ki bi radi postali največji kapitalisti. Nekateri med njimi nočejo delati, ker čakajo. Največja tragedija bo, če bo zaradi delavskih stisk tekla kri. Ljudje v krizi delajo nerazumne poteze in razjarjene množice niso obvladljive. Ne zamerite nam, če govorimo ostro,« je zaključil Vodovnik. Drnovšek je takoj odgovoril, da v vladi niso govorili o denarju za preprečevanje nemirov. Dodal je, da so problemi zelo težki in da je mogoče govoriti o pravičnosti in poštenosti v sedanjih procesih. Do besede je prišel tudi Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov, ki je govoril zlasti o mafiji, ki poskuša zavladati v Sloveniji. Omenil je nekaj kritičnih primerov iz Maribora in Ptuja. Vladi je predlagal, naj podpre delavsko-menedžerski odkup podjetij. Franci Križanič je vladi priznal zasluge za izboljšanje stanja v gospodarstvu. Svetoval pa ji je mehke namesto močnih potez. Ker bodo decembrske plače visoke, je treba z morebitnimi ukrepi počakati na podatke za januar in februar. Polona Bobnar z ministrstva za delo je govorila o svojih izkušnjah iz časov, ko je v Skladu upravljala podjetja v Podravju. »Imam krvave roke, ker sem devet tisoč ljudi poslala na zavod. Ker tega nisem vzdržala, skušam delati na reformi sistema socialne varnosti. Sindikate bomo povabili, ko bo pripravljen.« Tako Bobnarjeva. Janez Drnovšek se je ob koncu strinjal s predlogom Borisa Mazalina za poseben pogovor o pravnem redu na trgu delovne sile. Sindikate bo že prihodnji mesec povabil na nov pogovor o novih konceptih socialne politike. Drnovšek je na koncu še enkrat izrazil začudenje nad ugotovitvami sindikalistov, da vlada z njimi premalo sodeluje. Franček Kavčič NI VEČ OVIR ZA PANOŽNE KOLEKTIVNE POGODBE Po dogovoru s Svobodnimi sindikati je predsednik Gospodarske zbornice Dagmar Šuster prejšnji teden povabil v zbornično orano predstavnike vseh splošnih združenj in republiških odborov Svobodnih sindikatov. Zdi se, da so razčiščena vsa sporna *a®an3a i11 odstranjene ovire za pravočasen podpis novih pogodb, ki naj bi nadomestile panožne kolektivne pogodbe, ki jim . e_ a veljavnost. Pogajalci z obeh strani pa bodo morali pred novim letom zbližati poglede na nekatere rešitve, ki so drugačne od ^ asne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Upamo, da se bodo lahko dogovorili tudi trgovci, ki so zdaj v pat položaju zaradi m- J*®? av°sti obeh strani. Sindikat bi rad več, kot daje splošna kolektivna pogodba, splošno združenje pa vztraja, da je ta pogodba Da Slmum- Zdi se, da so ta hip najboljši zgled kovinarji, ki so se lotili konstruktivnega popravljanja in dopolnjevanja dosedanje l dn°zne pogodbe, ne pa dograjevanja splošne pogodbe. Piko na i je uvodoma postavil že Dagmar Šuster, ki je Nedvoumno povedal, da so splošno KP podpisali zato, da . i jo spoštovali. Sindikate dejavnosti in splošna združenja le pozval k čimprejšnjemu Podpisu panožnih pogodb. , °va je opozoril tudi na zavlačevanje pri pripravi zagona o kolektivnih pogodbah, ia zakon mora rešiti spoštovanje kolektivnih pogodb in sankcionirati morebitne krši-Ve- Zakon naj bi razjasnil tudi odnose med splošnimi in panožnimi pogodbami. Kljub teoretično drugačnim možnostim pa Šuster meni, da naj bi v Sloveniji še naprej ob splošni imeli tudi panožne KP. Mislim tudi, da plač v prihodnjem letu ne bo treba zadrževati. Strinja se s predlogom za črtanje določb o možnostih 20-odstotnega zniževanja plač. Poudarja pa, da bo odpravljanje teh členov odprlo novo razpravo o višini izhodiščnih plač. Po Šusterjevem mnenju plače zaposlenih v gospodarstvu niso edini in največji problem v Sloveniji. Vlada, ki to trdi in nenehno ponavlja, pa za splošno porabo jemlje veliko več, kot zmore gospodarstvo. Za letošnjo splošno porabo je šlo kar 76 milijard tolarjev več kot lansko leto. Šuster vladi očita tudi pomanjkanje prave volje za sklenitev socialnega pakta. Dušan Semolič se je strinjal s Šusterjevimi ocenami in predlogi in ugotovil, da ni večjih razhajanj. Zlasti se je strinjal z nujnostjo ohranjanja sistema kolektivnih pogodb. Opozoril pa je, da prva verzija zakona o kolektivnih pogodbah ne prinaša rešitev, kot bi jih želeli sindikati. Semolič se je strinjal s Šusterjem, da so možnosti za sklenitev socialnega pakta zelo slabe zaradi odnosa, ki ga kaže vlada. Ta se po njegovem mnenju obnaša kot samozadostna in ni pripravljena spo- štovati interesov delavcev in sindikatov. Na Šusterjevo mnenje o nujnosti znižanja izhodiščnih plač v primeru črtanja 20-odstotnega znižanja se je odzval Alojz Omejc. Zaradi letošnje 20-odstotne inflacije naj izhodiščne plače (kot jih določa tarifna priloga splošne kolektivne pogodbe) ostanejo nespremenjene. Sekretar združenja tekstilne in usnjarske industrije Vili Tomat pa sindikat opozarja, da so razmere slabše kot ob podpisu prvih KP, zato zdaj ni čas za širitev pravic. Tomat je opozoril tudi na višino plač v monopolnih dejavnostih, ki po njegovem mnenju dvigujejo povprečja. Z njegovo ugotovitvijo se je strinjal Brane Mišič in predlagal drugačen način statističnega spremljanja plač. Franc Werner Petek je pogajanje o panožni KP za trgovino označil za pat pozicijo. Do tega je prišlo, ker splošno združenje zavrača vse predloge, ki bi pomenili izboljšanje splošne KP.' Njegov partner iz splošnega združenja Vasja Butina pa je povedal, da obe strani vztrajata pri svojem in zato najbrž škodita sami sebi. Po njegovem mnenju je povečanje plač možno le v povezavi z donosnostjo kapitala. S sindikatom pa se lahko dogovorijo o posebnostih, ki veljajo le za trgovino. Butina je prepričan, da nihče v trgovini ne krši panožne kolektivne pogodbe. V nasprotju s sindikalisti, ki so večinoma mnenja, da je treba 20-od-stotno znižanje plač takoj odpraviti, pa Butina meni, da se temu še ni mogoče izogniti. Podobno mnenje zagovarja tudi funkcionar splošnega združenja kemije in nekovinske industrije Stefan Trajba-rič. Skupni sestanek se je nadaljeval s pogovori med partnerji kolektivnih pogodb dejavnosti. Če sodimo po tem, kar smo slišali na skupnem pogovoru, so glavne ovire za podpis panožnih KP odstranjene, ostalo je le nekaj strokovnih vprašanj. Zdi se, da tako združenja kot sindikati želijo nove panožne kolektivne pogodbe tudi zato, da se vladi več ne bo treba vmešavati v plače. Franček Kavčič ir; 11. novembra 1993 DELAVCI ELEKTROKOVINE ZAHTEVAJO SVOJE PRAVICE Bivši delavci mariborske Elektrokovine, ki so se konec minulega tedna zbrali na zboru pred vhodom v tovarno, so stečajnemu upravitelju postavili zahtevo, naj jim takoj izplača vsaj minimalno plačo za mesec september, ko so še normalno delali. Od Kreditne banke Maribor, ki je večinski lastnik tovarne, terjajo, naj jim pove, kako bo rešila zdrava jedra podjetja, kar so delavcem obljubljali pred uvedbo stečajnega postopka. Zbor sta vodila predsednik in sekretar SKEI za Podravje Branko Medik in Edmund Ozimic. Zbrane sta obvestila, kaj vse je v zadnjih dneh SKEI storil za delavce, ki so z uvedbo stečajnega postopka v Elektrokovini postali brezposelni. Tožilstvu je podal ovadbo proti odgovornim osebam v Elektrokovini zaradi suma, da so preprečevali sanacijo in poskušali s programiranim stečajem izvesti lastninjenje podjetja. Najbolj socialno ogroženim so razdelili za 800 000 tolarjev denarne pomoči, 7 ton krompirja in ve-■ liko zimske obleke in obutve. Predsednica podravskih Svobodnih sindikatov Metka Roksandič je zbranim povedala, da se sindikati borijo za njihove pravice tako po prav-noformalni poti kakor tudi s sindikalnimi pritiski, brez katerih si dandanes delavci žal ne morejo več izboriti svojih zakonitih pravic. Stečajni upravitelj Mirko Žagar pa delavcem doslej še ni izplačal Kje je denar za odplačilo kreditov? ' Član izvršnega odbora sindikata SKEI v mariborski Elektrokovini in bivši delavec te tovarne Ignac Kocuvan je temeljnemu javnemu tožilcu v Mariboru Karlu Rajnišu podal kazensko ovadbo zoper neznano odgovorno osebo Elektrokovine v stečaju zaradi suma zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe ali kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev. 6. St £Š£=MMS? KStž plačilu davkov m prispevkov pa je njegova neto plača znesla skupaj s prevoznimi stroški 59.489 tolarjev. Dejansko pa je Kocuvan dobil izplačanih 38.988 tolarjev, saj so mu, kakor je razvidno s plačilne liste, odtegnili od neto plače različne članarine ter mesečni obrok za odplačilo kredita pri Kreditni banki Maribor v višini 18.528 tolar- jev, Dvajset dni pozneje, natanko 26. oktobra, pa je Kocuvan dobil iz Kreditne banke Maribor, ki je mimogrede povedano tudi večinski lastnik Elektrokovine, obvestilo, da avgustovskega obroka za odplačilo kredita ni poravnal. Banka je od njega terjala naj takoj poravna 18.528 tolarjev. Kocuvan sklepa, da so odgovorni.v Elektrokovini sredstva, ki so jih odtegnili od plače, zadržali in jih uporabili za druge namene. Ker njegov primer ni osamljen, je Kocuvan pri Temeljnem javnem tožilcu zahteval, naj pristojni organi zadevo raziščejo in ukrepajo po zakonu. Sindikalisti v Elektrokovni so izračunali, da so od 1. septembra 1990 leta sprejamali krepko manjše plače, kakor je določeno po kolektivni pogodbi. Elektrokovma naj bi tako po njihovih izračunih skupno dolgovala vsem nto'br™riiliiard° 128 m$Ui°nOV t0larJeV " brBZ ZamUd" niti zajamčenih plač za september, čeprav te po zakonu predstavljajo strošek stečaja prav tako kakor denimo plača stečajnega upravitelja. Kolikšna je, delavci kljub številnim javnim vprašanjem na zboru niso uspeli izvedeti. Po podatkih Vekoslave Krašovec pa Mirko Žagar vodi tudi stečajni postopek v podjetjih Olga Meglič, Evrodisk, TIPP in v še neki manjši mariborski firmi. Na zboru so govorili tudi številni nekdanji delavci Elektrokovine in drugi brezposelni Mariborčani, ki so prišli na zbor. Mirko Hancam je dejal, da je Maribor mesto brez razvojne perspektive in terjal, naj odstopita mariborska županja in predsednik mestne vlade, ki sta v svojem mandatu premalo storila za sanacijo mariborske industrije. Po njegovih besedah v Mariboru že propadajo nižji in srednji sloji, kar ima lahko katastrofalne posledice na nadaljnji družbeni razvoj. Na Ali delavci postajajo sužnji? Protestni zbor nekdanjih delavcev Elektrokovine je to-varniški »plot« razdelil na dva dela. Neposredno pred vhodom v tovarno se je zbralo okoli 500 brezposelnih delavcev, za tovarniško ograjo pa so se prej kot ne skrivali tisti delavci, ki jih je stečajni upravitelj poklical nazaj na delo, da bi dokončali začeto proizvodnjo. Ti delavci so povedali, da so jim grozili z odpustom, če bi se udeležili protestnega zbora pred tovarno. Okoli 700 delavcem, ki še skih plač, saj so tovarno več desetletij gradili s svojimi Delavci na zboru zunaj tovarniške ograje so se zavzeli sls r-dS skladno s slovensko zakonodajo in kolektivno pogodbo, delati včasih tudi od 14 do 16 ur, probleme, ki jih v Mariboru doživljajo brezposelni, so opozorili še številni drugi govorniki. Organizatorji so na zbor povabili tudi predstavnike Kreditne banke Maribor (Andreja Hazabenta in Darka Tolarja), bivšega vodstva Elektrokovine (Slavka Cimermana), republiškega razvojnega sklada (Uroša Koržeta), gospodarske zbornice za Podravje (Vinka Lapuha), stečajni senat, ste- Sklepi zbora delavcev Elektrokovine v stečaju dne 5/11-1993 v Mariboru (pred Elektrokovino) 1. Od stečajnega senata oz. stečajnega upravitelja zahtevamo, P 3. Od bivšega lastnika (Kreditne banke Maribor) zahtevamo pisno informacijo o nadaljni usodi oziroma možni razrešitvi (ohranitvi programskih jeder) Elektrokovine. 4. Od stečajnega senata in predsednice g. Kebričeve zahtevamo, naj se prisilna poravnava izvede še v tem letu. 5. Od vodstva Sklada RS za razvoj in vodstva Elektrokovine zahtevamo celovito pisno informacijo o prodaji avtomobila »CI-TROEN XM«. Na zboru je bila izražena še zahteva, naj odstopita s funkcije predsednica SO Maribor in predsednik IS SO Maribor, zaradi neuspešnega razreševanja gospodarskih problemov v mariborskih podjetjih in slabe socialne politike in zaščite delavcev. čajnega upravitelja (Mirka Žagarja) ter županjo in predsednika mestne vlade Maribora. Nihče od povabljenih se zbora ni udeležil, stečajni senat -in 'Kreditna banka Maribor pa sta poslala pisno pojasnilo. Delavci so bili še prav posebej prizadeti in ogorčeni, da se zbora nista udeležila mariborska županja Magdalena Tovornik in predsednik mestne vlade Anton Rous. Obema, še zlasti županji so očitali, da se pojavlja samo na elitnih sprejemih in raznih pogostitvah ter potuje po Evropi, za propadajoče gospo- PRIROČNIKI ZA SINDIKALNI2 PODJETIJ IN POSAMEZNIKI da k o d< tla t • SPLOSNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič. Cena 950,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU [Dinj koli Zatr Pra\ vlad sPrc bilo dap Pra\ Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, m8le. . delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - vars1'; pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovi Kaž n ja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravl1 Spo pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zaK°' s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE darstvo in delavce pa ne stori nič. Zato so med sklepe zbora zapisali zahtevo, naj občinski parlament oba razreši. Zbora delavcev pa se je udeležil neprofesionalni predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Stanko Holc. Dejal je, da je prišel na lastno pobudo, ne po službeni dolžnosti. Podprl zahteve delavcev in dodal, da republiški razvojni sklad očitno poskuša uničiti mari- Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in krit** evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev P upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavar°vl nju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT S Stane Uhan PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI m Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodi^ osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkre' | predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT S Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE P0.N0VEM Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT • ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU /J PODJETIJ IN SINDIKATI Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovj C nja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Urad" o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja _ _ f K Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alem Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT MGL: ODSTRANITEV DIREKTORJA borsko gospodarstvo. Temu se bo z vsemi sindikalnimi in političnimi sredstvi treba upreti. Tudi neprofesionalni podpredsednik občinske skupščine Janez Gajšek je delavcem dejal, da sindikati ne bi smeli dopustiti nobenega stečaja, dokler za delavce ni pripravljen socialni program. Na izjemno ogorčenje zbranih delavcev pa so naletele Gajškove besede, naj se tudi delavci potrudijo in se poskušajo samozaposliti. Elektrokovinčan Karl Plohl je denimo dejal, da bi za začetek katerekoli dejavnosti moral državi plačati najmanj 8 tisoč mark dajatev, pa nima niti za kruh in mleko. »Kje so sedaj tisti, ki so dipl. ing. Petra Vadnjala, ki je bil sposoben direktor, pred leti poslali v Ljubljano, na čelo • KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM jev i tali 2ije tovi stal Ukv Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KR s komentarjem - Priloge: Sl*1 rriat Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določ* ^ l/nll/.iU6..n;h -to'dnlnAiiav/ ohcano w L-I ^ ^IrfliO kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financiraj0 ■ ■ Zakon o plačah delavci a= L' in V/inl/n proračuna - Tarifni del KR za zdravstvo in socialno skrbstvo - ______r.„„________ , v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kaste1 tern Cena 950 SIT + 5% p. davek £ ; tudi o -J se ’ NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ..... izv. • Sploš. kol. pog.......... izv. • Plačni sistem ..... izv. • Moje pravice na ......... izv. • Kariera kot... ... izv. • Stanov, razmerja ........ izv. • Socialna država... ..... izv. • Delavci in uprav......... izv. • Zdrav, za v... mai kov Pari kot zak Pon Pov vlač Pre Zna kak O tem, da se kolektiv Mestnega gledališča ljubljanskega, njegova sindikalna organizacija in posamezniki z direktorjem Janezom Pretnarjem ne razumejo prav dobro, smo tudi v našem listu že večkrat pisali. Če smo že toliko samokritični in se zavedamo, da zapis v časopisu ne more pomeniti kdo ve kolikšnega vpliva, pa vendarle ne večkratno obravnavanje ravnanj direktorja MGL ne strokovna mnenja pristojnih institucij in organov niso dosegli, da bi Pretnar normalno komuniciral s sodelavci. Pri tem sploh ne gre za to, da bi zanikali njegove pristojnosti, ki jih ima kot direktor, marveč za nemarno gospodarjenje in nerazumljivo ignoranco sveta MGL, sindikata in kolektiva. Očitno je sodu izbilo dno mnenje ministrstva za kulturo o finančnem poslovanju MGL. V tem dokumentu ministrstvo navaja, da je kulturne ustanove redno in sproti obveščalo o predvidenem obsegu denarja za dejavnost in opozarjalo na racionalnost. Finančno poslovanje MGL pa ni bilo usklajeno s finančnimi okviri in pogoji. Tako je kljub lastnemu prihodku MGL že ob polletju izkazalo izgubo v višini 27,820.000 tolarjev. Predsednica sveta MGL je tako sklicala sejo sveta MGL, ki bo kot osrednjo točko obravnavala predlog sklepa o uvedbi disciplinskega postopka zoper direktorja Pretnarja. V gradivu mu očitajo vrsto zlorab pooblastil, malomarnost pri poslovanju, hujše kršitve delovnih obveznosti, ignoriranje pristojnosti sveta MGL in neizpolnjevanje njegovih sklepov, oviranje dela sindikata in še kaj. Morda bi bil direktor uspešen v firmi Teatro, ki je kljub sklepu sveta MGL ni ukinil, morda bi bil uspešen z najemnimi delavci, očitno pa za delo z umetniškim kolektivom, četudi je ta lahko težaven, ni sposoben. I. Ž. Elektrokovine pa pripeljali nesposobneže,« je dejal Plohl in terjal, naj se pred delavci pojavijo tudi vsi tisti mened-žeji, ki so Elektrokovino pripeljali do stečaja. Na koncu so zbrani delavci terjali, naj sodni stečajni senat organizira prisilno poravnavo še v decembru, saj so delavci, ki niso dobivali plač po kolektivni pogodbi, med največjimi upniki Elektrokovine. Če v tednu dni pristojni ne bodo uresničili vsaj poglavitnih zahtev nekdanjih delavcev Elektrokovine bodo ti pritisk stopnjevali. Zbrali se bodo na protestnem shodu v središču Maribora. Tomaž Kšela ..... izv. • Nova del. zakon........ izv. • Kol. pog. za negosp" Srr)( ..... izv. • Zakon o last. |*alt kon Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. p0) Naročeno mi pošljite na naš naslov:. Ulica, poštna št. in kraj:........ Ime in priimek podpisnika:........ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: : in "V 2 vse "} nja, j šli i j troj tret Po izv< žali j Vpi Podpis naročnik I Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »D^‘ sor Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dainjj z 0 tinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (0»' 2a 311-956. 11. novembra 1993 KAŽIPOT || ZASKRBLJENI PROIZVAJALCI »[BREZALKOHOLNIH PIJAČ Ena izmed nič kaj simpatičnih ^ačilnosti naše nove države je, kar naprej nekaj razpredamo 0 davčni politiki, da pravila igre na tem področju nenehno spreminjamo in da z davki nismo nikoli zadovoljni. Navadni zemljani Strjujejo, da so previsoki, tako Pravijo tudi delavci v tovarnah, v|adni ljudje pa pravijo prav nasprotno. Nenehno tuhtajo, kje bi bilo moč še kaj izcediti in še bolj Napolniti vrečo brez dna, ki ji Pravimo državni proračun. aii' Z idejo o davkih na avtomobile arst*1 Zaenkrat ne bo nič. Vsaj tako arovj kaže. Očitno bi to premnoge go-,raVI1 spode z dragimi limuzinami le preveč udarilo po žepu. Bomo imeli pa zato višje davčne stopnje pri drugih stvareh. Brez skrbi, država se ne bo prav ničemur odpovedala. Zaradi naše davčne politike, ki je v prenekaterih primerih zelo skregana z zdravim razumom, prenekatere še kako boli glava. Denimo proizvajalca sadnih sokov in drugih brezalkoholnih pijač. Pravijo, da bodo shirali, če bo šlo tako naprej. Brezalkoholne pijače so namreč obdavčene s 5 do 20-odstotnim davkom, kar velja tudi za alkoholno pijačo, ki ji pravimo pivo. Vino je pri nas obdavčeno kot mineralna voda, to je z 10-odstotnim davkom, žganjice pa z 80-odstot-nim. Glede na vse to ni naključje, da trgovina s pivom cveti, proizvajalci brezalkoholnih pijač pa tonejo. Postali so predragi, zato vse manj prodajo. Ob tem kaosu proizvajalci brezalkoholnih pijač predlagajo spremembe pri prometnih davkih. Pivo naj bi bilo obdavčeno s 30-odstotnim prometnim davkom, likerji in podobne pijače s 40-odstotnim, močne pijače pa z 80-odstotnim prometnim davkom. Na ta način naj bi uskladili sedanja censka neskladja in povečali zanimanje za nakup brezalkoholnih pijač. Ob tem še to: medtem ko je bila povprečna čista plača v gospodarstvu v polletju 40.361 tolarjev in v industriji pijač 49.686 tolarjev, so delavci v industriji osvežilnih pijač zaslužili le po 33.047 tolarjev. A. U. * letošnjim poletjem, ki je že davno za nami, so slovenski turistični "elavc/ lako kar zadovoljni. Ni še bilo vse tako kot v »starih dobrih časih«, vendar je bil obisk gostov precej boljši od lanskega. Spet Prihajajo k nam tujci, še posebno v naša naravna zdravilišča, in vse več Slovencev se odloča za letovanje na domačih tleh. To je vsekakor dobro j-a naš turizem, ne pa tako donosno, kot če bi imeli v gosteh več tujcev, kl prihajajo k nam s »svežim« denarjem. No, da bi le prihodnje leto napravili na tem področju slovenskega gospodarstva znova tak korak, °° '°< smo ga napravili letos. A. U. edi Albanija prehiteva Slovenijo?___________________ . Ko so naši in tuji poznavalci medi-lev nedavno tega v Ljubljani razpravni o prihodnosti slovenske televi-je eden od uglednih gostov ugo-tQvil, da bo slovenska televizija po-s,ala javna televizija takrat, ko se bo Ukvarjala predvsem s problemi in te- očit friarni, ki zanimajo ljudi. Resnica je 3j0: narnreč, da se politika že tako zave? I®da v naš vsakdan, da nepolitičnih stel tem skorajda ni več. Ena od takih nepolitičnih tem je j *udi varstvo potrošnikov, pri katerem s® v zadnjem letu ni skoraj nič premaknilo. Zakon o varstvu potrošni-r 1(07 naj bi le prišel v vladno in nato D Parlamentarno proceduro - po več k°t letu dni, odkar so bile teze za 2akon objavljene v Skupščinskem Poročevalcu. Kakšnih drugih ukre-Pov ali programov, ki bi izhajali iz v|adnih pobud, ni. Inšpektorji imajo za svoje delo Premalo pristojnosti, sredstev in Vnanja, pa tu še vedno ni na obzorju ., kakšnih sprememb. Neformalno ®rno tudi izvedeli, da so se pripravnici zakona o varstvu potrošnikov končno le odločili za urad za varstvo Potrošnikov, da pa so njegova vloga .. 'n pristojnosti še zelo nejasne. v Zvezi potrošnikov bomo uporabili Vse svoje znanje in možnosti vplivala, da bomo v Sloveniji končno pri-j sli do moderne zasnove varstva potrošnikov. Ne verjamemo, da je za to treba vse aktivnosti odložiti na čas P° sprejemu zakona, saj je marsikaj 'Zvedljivo že prej, le prave volje na . Zal°st ni. Ne glede na to pa ugled in , vP"v z.veze potrošnikov počasi, iii a vztrajno raste. Kot ste verjetno zasledili v medijih, J Srn° dobili prvo pravnomočno raz-^ s°dbo vrhovnega sodišča v zvezi igij i obrestmi za Cimosove avtomobile. žal se proizvajalec kljub razsodbi sodišča noče pogoditi, tako da bomo morali denar izterjati z izvršbo. Kaj slaba slika za Cimos, ki svojim kupcem ni voljan izplačati tistega, kar jim zakonito pripada. Propagandne akcije, ki veljajo zelo veliko denarja, so tako bolj pesek v oči. Realnost ima še vedno korenine v ekonomiji distribucije, potrošnik kot kralj pa je marketinški slogan. Drug pomemben uspeh je ustanovitev mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave s sedežem v Ljubljani, kar nam bo v prihodnje omogočalo bolj strokovno in poglobljeno analizo problemov. Pa še drobna zanimivost, ki bo morda prizadela slovensko nečimrnost: potrošniška organizacija v Albaniji ima že 12.000 registriranih članov, ki plačujejo članarino. Resda je ta članarina simbolična, pa tudi pogoji za delo so za naše razmere precej nemogoči, saj razen pisarne in predpotopnega pisalnega stroja nimajo skoraj ničesar. Imajo pa veliko energije in so pripravljeni začeti reševati številne nakopičene probleme potrošnikov. Kaj je narobe z nami Slovenci, da se tako počasi in neradi včlanjujemo v Zvezo potrošnikov? Saj vendar ne bomo dovolili, da bodo v Albaniji boljši od nas? Breda Kutin DEDEK MRAZ IN PIKA NOGAVIČKA Pokličite telefon 061/371-033 in v času, ki ga boste izbrali, bo vaše sindikalne naraščajnike obiskala čarovniška gledališka skupina s PIKO NOGAVIČKO in DEDKOM MRAZOM. Za skromen honorar boste dali svojim najdražjim veliko veselja, sebe pa boste rešili velike decembrske skrbi. Borca sindikalnega turizma Borzno sporočilo številka 44 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/ 326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranske vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Hotel PLANINKA Jezersko, bivanje v dvoposteljnih sobah, skupno 65 ležišč. Cene: nočitev z zajtrkom za dve osebi 4000 tolarjev, polpenzion 2500 tolarjev za osebo, polni penzion 3000 tolarjev za osebo. SILVESTRSKI MENI ZA DOPLAČILO 50 DEM v tolarski protivrednosti. Termini od 20. decembra do 6. marca. 2. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Rogla apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, skupno za 4 osebe. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 5. Pokljuka apartmaji - v času do 23. decembra: za 4 osebe 35 DEM, za 2 osebi 24 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. 6. Rogla - garsonjera za 4 osebe - kuhinja, kopalnica, bivalni prostor - cena 41 DEM v tolarski protivrednosti. Zdravilišča 1. Dobrna - garsonjera za štiri osebe - TWC, bivalni prostor s kuhinjo cena 49 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Čatež - velika hišica za šest oseb, mala za štiri osebe, cena 72 oz. 59 DEM v tolarski protivrednosti. 3. HIŠICA v Čatežu za 4 osebe v času do 21. 11. in od 28. 11. do 26. 12. Cena 39 DEM v tolarski protivrednosti. Morje 1. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 28 DEM. 2. Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.900 SIT na dan. 3. Garsonjera v Novigradu - za pet oseb: bivalna dnevna soba, otroška soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica. Cena 2.400 SIT na dan. PRODAMO Prodamo počitniško hišico v Termah Čatež. Velikost 47m2, leto izgradnje 1989, prostori v dveh etažah: predprostor, kopalnica, bivalni prostor s kuhinjo, dve spalnici. B. SEJEMSKA PONUDBA 1. Miinchen - H in H, sejem o domu in domačih opravilih od 27. 11. do 5. 12., eno ali dvodnevni program, prevoz z avtobusom. ODHOD 28. 11. in 4. 12. Cena 95 oziroma 199 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Las Vegas - COMDEX - največji računalniški sejem na svetu - 15. do 19. novembra - dvanajstdnevni program, odhod 14. novembra, cena 1700 USD v tolarski protivrednosti. ZA SKUPINE NAD 25 OSEB NUDIMO 5% POPUST. OB OGLEDU SEJMOV PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH., POCENIMO ŽIVLJENJE Jalovi pogovori Kaže, da težav in nesporazumov s slovenskimi počitniškimi zmogljivostmi ob hrvaškem morju še zlepa ne bo konec. Zato ne, ker je v medsebojnih pogovorih preveč nestrpnosti in obenem premalo dobre volje za rešitve, ki bi pomagale k bolj prijateljskim odnosom in potrebnemu sodelovanju. S sosedi velja imeti dobre odnose, pa čeprav je treba zanje kdaj pa kdaj tudi popustiti in kaj žrtvovati. Kajpak so počitniški domovi, ki smo jih postavili ob nekdaj našem morju in zanje še kako zategovali svoje pasove, zgodba zase. Najnovejša zasedba slovenskih počitniških zmogljivosti v Istri namreč opozarja na nekakšno brezpravje v sosednji državi, pa tudi na popolno nemoč lastnikov domov. Koliko pa v tem primeru lahko računa Slovenija na učinkovitost naše zunanje politike, na sprejemljiv in kolikor toliko pošten dogovor med obema državama, dobro vemo. Precej resnih nesporazumov je prinesla nova državna meja, pa smo v bistvu še vedno tam, kjer smo bili pred dvema letoma. Glede slovenskih počitniških zmogljivosti, na primer, so težave vse večje. Vsi sicer še kako dobro vemo, da je treba nesrečnim brezdomcem pomagati in jim priskrbeti zatočišče. Pri tem ni razhajanj. Povsem na mestu pa so pomisleki, čemu je treba begunce na vrat na nos in brez soglasja lastnikov namestiti pod tujo streho, če to ni zares nujno potrebno. In v primeru Pinete ni bilo. Velika večina hotelskih zmogljivosti v Istri je namreč od poletja dalje v celoti prostih, da o praznih vojašnicah nekdanje jugoslovanske vojske niti ne govorimo. Slaba volja na tej strani meje torej ni brez osnove. Posebno zato ne, ker se predstavniki sosednje države pogovarjajo z nami s figo v žepu in ker vojne vihre na Balkanu še ni konec. Mogoče, zelo mogoče, bo prav kmalu beguncev v Istri še več. Kdo bo takrat na vrsti? Na zadnjih pogovorih delegacij obeh držav, bili so v Ljubljani, so se gostje opravičili v imenu hrvaške vlade za »proceduralne« napake, do katerih je prišlo v »posebnih okoliščinah«, ko zaradi »izjemne prostorske in časovne stiske« ni bilo mogoče namestiti določenega števila beguncev. Ob tej priložnosti sta se obe strani še dogovorili, da ne bo več naseljevanja v slovenske počitniške domove brez predhodnega soglasja lastnikov. Govor je bil tudi o odškodnini, pa iz te moke spet ni bilo kruha. Še suhe preste ne. Očitno so se nekateri znova pogovarjali s figo v žepu. Pa toliko prostora na istrski obali. V hotelih, vojašnicah... Sicer pa se tudi drugim našim počitniškim zmogljivostim v sosednji državi, ki so formalno še v slovenskih rokah, ne obetajo ravno zavidljivi časi. Hrvaška politika je dokaj nepredvidljiva, pa tudi bolj malo sentimentalna. Počitniška skupnost Krško, na primer, ki je na Cresu in Lošinju v minulih letih zelo veliko prispevala za naložbe v infrastrukturo, je letos samo na račun novih davščin za vikende plačala 450.000 mark. Seveda so morali ta račun poravnati slovenski delavci. C. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške apartmaje v Atomski vasi ali Čateških Toplicah. Prosimo za ponudbe za obdobje do novega leta. \ na Meliki planini od 24. decembra do 2. januarja 1994 3. Počitniške zmogljivosti v zimskošportnih krajih za čas zimskih šolskih počitnic (od 19. 2. do 6. 3. 1994). iiiiuinidujd gusiurn Ainsa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. POSEBNA ATRISOVA PONUDBA * POSEBNA ATRISOVA PONUDBA NOVO LETO V STRUNJANU - cena polnega penziona v dvoposteljnih sobah 45 DEM, apartmaji za 2 osebi 64 DEM, za 3 osebe 83 DEM, za 4 osebe 104 DEM v tolarski protivrednosti. Silvestrski meni ni vključen v ceno. Čas bivanja 28 december 1993 do 2. januar 1994 - najkrajše bivanje je 3 dni. ATRIS je povsod, kjerkoli ste Metod Zalar, direktor borze pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgodi zanimivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod, • piše preprosto, razumljivo in kratko, • daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, • nudi nešteto možnosti za oglaševanje, • je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši 68000 IMovo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 11. novembra 1993 Sindikalna lista Prvi del november 1993 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 2. Kilometrina (od 31. 7. 93 dalje) 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini 5. Regres za prehrano Drugi del SIT 2.500 1.200 900 20,60 24.607 900 5.200 V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem delu objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje junij ’93 do avgust ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od junija do avgusta ’93 znaša 43.591,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 21.796.00 SIT 32.693.00 SIT 43.591.00 SIT 130.773,00 SIT 43.591,00 SIT Vir: podatki Zavoda RS za statistiko KAJ DELAJO lil i skei Sindikat kovinske in elektroindustrije . . v območnih organizacijah Zasavje Mnogovrstne aktivnosti | |t M Hll|| SODBA V IMENU - SINDIKATA! Jt Na Območni organizaciji ZSSS Gorenjske so napravili temeljito analizo petnajstdnevne stavke delavcev Zlita, ki v začetku septembra ni pretresla le tržiške občine, temveč domala vso gorenjsko regijo. Ugotovili so, da je bilo od devetih stavkovnih zahtev rešenih šest, med njimi pa žal tudi ta, da se je agonija podjetja končala z uvedbo stečajnega postopka. Sindikat državnih in družbenih organov Predlog za dopolnitev zakona o delovnih razmerjih Predlagamo, da se čl. 11 navedenega zakona, ki določa pogodbo o zaposlitvi, dopolni z naslednjo vsebino: 1. Pogodbo o zaposlitvi sklenejo vsi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (direktorji) v organizacijah, kjer je večinski družbeni kapital. 2. Plače zaposlenih v podjetjih, kjer je večinski družbeni kapital, zavodih, državnih organih in drugih dejavnostih, ki se financirajo iz proračunov, so javne. Utemeljitev: Javna korist, kot je določena v ustavi Republike Slovenije, nedvomno zahteva kontrolo javnosti in pristojnih državnih organov nad družbenim in državnim premoženjem. Veljavna zakonodaja doslej tega ni dovolj upoštevala, saj so bile omogočene »upravljalsko-lastniške« odločitve brez prave lastniške odgovornosti na področju družbenega in državnega premoženja. Znane so gospodarske in socialne posledice divjega lastninjenja in osebnih okoriščanj. Iz teh razlogov je sprememba zakona v tej smeri nujna. Drago Ščemjavič, sekretar Po izkušnje v Švico SKEI Slovenije, ki je član IMF, in Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Ljubljana (D VIT) se bosta v okviru strokovne ekskurzije D VIT od 17. do 20. novembra v Švici pogovarjala tudi s strokovnjaki državne zavarovalnice za varstvo pri delu (SUVA) v luzemskem kantonu. Seznanili se bomo s humanizacijo dela in varstvom pri delu v Švici, z gospodarskimi obremenitvami podjetij za to področje in s tehničnimi organizacijskimi, zdravstvenimi in izobraževalnimi ukrepi za varno delo. Med ekskurzijo je predviden tudi ogled tovarne kovinske dejavnosti in razgovor s predstavniki švicarske inšpekcije za delo. Zatem bosta SKEI Slovenije in D VIT Ljubljana organizirala seminar o humanizaciji dela, socialni varnosti in varstvu pri delu v tujini. Na njem bo po dogovoru z IMF predaval strokovnjak s tega področja iz Velike Britanije. Vladimir Bizovičar, sekretar V analizi so med drugim s prstom pokazali na krivce - institucije in odgovorne delavce -, ki so »nedvomno soodgovorni« za propad Zlita. To so: S Sklad RS za razvoj - ker ni izpeljal celovite sanacije podjetja (kadrovsko prenovo, likvidnostni položaj, ceno kapitala); odgovoren direktor Uroš Korže; - ker ni izvajal socialnega sporazuma med vodstvom, Skladom in sindikatom iz julija 1993; odgovoren Milan Tili; - ker ni opravljal funkcije upravljalca podjetja Zlit Tržič. Psiho Ameriški triler Psiho je nedvomno eden izmed mejnikov v zgodovini filma. Čeprav posnet v čmo-beli tehniki in z nizkimi stroški, pomeni zmagoslavje filmske pripovedi. Dobršen del filma je »nem«, režiser Alfred Hitchcock namreč »pripoveduje« svojo zgodbo s kamero oziroma z montažo. Slovita sekvenca pod tušem naj lepše ilustrira njegovo virtuoznost. Prizor traja nekaj več kot 40 sekund, Upravni odbor se praktično ni sestajal in ni poglobljeno in odgovorno obravnaval gospodarjenja in poslovanja v podjetju; ni se tudi opredelil do pisnih zahtev sindikata niti ni obravnaval nezaupnice in predloga za razrešitev direktorja Zlita. Odgovorna za to je predsednica UO Bojana Prinčič; • vodstvo podjetja Zlit Tržič - ker ni vodilo politike sodelovanja in angažiranja upravnega odbora za razreševanje strateških problemov, s katerimi se je soočilo podjetje; DE KANAL - DE mojster pa ga je snemal ves dan. Kamero so postavili na približno 70 različnih mest, da so dobili zadostno število raznovrstnih kadrov, iz katerih je potem Hitchcock zmontiral slavno sekvenco. Da se je mojster resnično zavedal moči ka-driranja in montaže, pričata drobna detajla: v sekvenco je vključen tudi upočasnjen posnetek (!), in morilski nož nikoli ne »zabode« telesa, ampak »zabada« pred telo oziroma mimo. Skratka, s filmom Psiho je Alfred Hitchcock še enkrat dokazal, da je mojster filmske pripovedi. In da se je povsem zavedal, da je gledalčeva percepcija odvisna predvsem od tega, kako in ne kaj pokaže... Film Psiho bo na sporedu v nedeljo, 14. t.m. ob 20.35 na TVS 2. - ker sindikatu in delavcem ni dajalo korektnih informacij o dejanskem položaju podjetja, predvsem z vidika produktivnosti, ekonomičnosti in likvidnosti podjetja; - ker se ni kooperativno vključevalo v sanacijo likvidnostnega položaja podjetja in pocenitev kapitala; odgovoren direktor Franc Dobida; • izvršni svet SO Tržič - ker se ni pravočasno odzval na probleme podjetja Zlit Tržič, čeprav mu jih je sindikat kar nekajkrat predstavil; odgovoren predsednik Frančišek Meglič. »Ne glede na vse objektivne probleme in okoliščine, v katerih je poslovalo podjetje Zlit Tržič, pa v Območni organizaciji ZSSS Gorenjske ocenjujemo, da omenjene institucije in odgovorni delavci niso naredili vsega, da bi preprečili socialne nemire in stečaj, zaradi katerega So delavke Zlita med septen sko stavko že slutile, da obeta mrzla zima? (Slika: jan Križnik) je ob kruh 175 delavcev in njit| vih družin,« je zapisano koncu obširne analize, ki jc podpisal predsednik OO Sap' Bartol. D- \ Posledice stečaja bomo čutili tudi mi.. Obveščamo vas, da smo naročnino Delavske enotnosti. Hvala za 'azumevan j e. Lep po zdi iv 1 stečaju in zaradi tega odpoveduje®0! «ss ZSSS - sindikat ItitiiiiiiiiiiiiiiniinmriiiimiiMimiimiiiiiiinniiimnniiiiiiiiiiniifliiiiiiiiiniimBnnMtinniriTTnTiiTiTniTmm---------------------------------—n Ocenjeni življenjski stroški tri-in štiričlanske družine za oktober 199! Po čem smo (ptejživoli? :& OKTOBER 1993 Skupina dobrin iz košarice Tričlar poprečni stroški iška delavska minimalni stroški družina mini. mes. stroški Štiričla poprečni stroški nska delavska minimalni stroški družina mini. mes. stroški Indeks cen življenjskih potrebščin X. 93/IV. 93 Indeks cg - življenjski potrebšM X. 93/JM 1. Hrana 34760,03 27059,59 27059,59 43574,68 33043,09 33043,09 106,50 ioii 2. Pijača 4471,53 1655,21 1655,21 4495,50 1665,49 1665,49 106,20 iooj 3. Kajenje 2442,00 1320,00 1320,00 2442,00 1320,00 1320,00 100,00 _jooj 4. Oblačila 17391,41 10877,75 455,95 21629,19 13548,53 502,88 103,60 iouj 5. Obutev 4202,35 3198,44 0,00 4954,80 3563,25 0,00 109,40 101J 6. Stanovanje 10228,46 7332,48 5258,92 12528,33 8854,80 6344,70 123,60 7. Ogrevanje, razsvetljava 15174,53 10685,70 8804,49 18718,44 12690,85 10431,10 120,00 1jjJ 8. Gospodinjska oprema 10050,74 5300,63 0,00 11876,12 6124,94 0,00 103,90 iooj 9. Higiena, zdravstvena nega 8724,71 7331,06 5385,36 9981,11 8312,09 6338,64 109,60 iot| 10. Izobr., kultura, razvedrilo 17663,94 7380,91 3980,07 20491,22 8527,45 4108,96 116,40 11. Prometna sr. in storitve 22355,66 7453,04 2937,47 27696,01 9987,85 3333,98 107,40 ^JOOj 12. Razni predmeti in storitve 1997,51 1204,68 0,00 2494,84 1360,60 0,00 109,10 1021 13. Drugi izdatki 16304,80 3383,39 2709,07 18038,77 3576,06 2709,07 109,10 102. SKUPAJ (v SIT) 165767,67 94182,89 59566,13 198921,02 112575,01 69797,92 KOMENTAR: V okj 1993 je bil zabeležen ' porast cen življenjskih trebščin. Te so se v oV stopnja rasti X. 93/IV. 93 9,61 9,74 10,57 9,61 9,70 10,57 stopnja rasti X. 93/IX. 93 2,78 3,09 4,19 2,79 3,05 4,22 • Sindikat podjetja ETI - Elektroelement Izlake je organiziral delovni razgovor sindikalnih zaupnikov podjetja in vodstva podjetja, na katerem so v ospredje postavili program lastninskega preoblikovanja podjetja. Na razgovoru sta sodelovala predstavnika republiškega odbora SKEI Vlado Bizovičar in Lidija Jerkič ter predstavniki Območne organizacije Zasavja. To je bila prva tovrstna razprava v Zasavju in koristen kažipot, kako lastniniti podjetje. • Predsednik republiškega odbora Tekstilne in usnjarske industrije Slovenije Alojz Omejc se je skupaj s predstavniki sindikata podjetja in območne organizacije pogovarjal z vodstvom podjetja Deloza Zagorje ob Savi. Poudarek je bil na vprašanjih lastninjenja podjetja, gospodarski in tržni oceni gospodarjenja do konca leta, uresničevanju določil kolektivne pogodbe in pravni zaščiti delavcev. • V Gostinskem podjetju Rudar Trbovlje so se delavci na pobudo sindikata podjetja zbrali na zboru delavcev. Osrednja vprašanja so zadevala neizplačilo zapadlih plač za mesec september, odnose v podjetju, organizacijo in disciplino. S sodelovanjem sekretarja ROS gostinstva in turizma Mihajla Zvera so prisotni sprejeli vrsto operativnih zaključkov. Vodstvo podjetja mora do sredine decembra izdelati in podati ustrezne rešitve. Ciril Urek, sekretar 1. Hrana 21,0 28,7 45,4 21,9 29,4 47,3 2. Pijača 2,7 1,8 2,8 2,3 1,5 2,4 3. Kajenje 1,5 1,4 2,2 1,2 1,2 1,9 4. Oblačila 10,5 11,5 0,8 10,9 12,0 0,7 5. Obutev 2,5 3,4 0,0 2,5 3,2 0,0 6. Stanovanje 6,2 7,8 8,8 6,3 7,9 9,1 7. Ogrevanje, razsvetljava 9,2 11,3 14,8 9,4 11,3 14,9 8. Gospodinjska oprema 6/T 5,6 0,0 6,0 5,4 0,0 9. Higiena, zdravstvena nega 5,3 7,8 9,0 5,0 7,4 9,1 10. Izobr., kultura, razvedrilo 10,7 7,8 6,7 10,3 7,6 5,9 11. Prometna sr. in storitve 13,5 7,9 4,9 13,9 8,9 4,8 12. Razni predmeti in storitve 1,2 1,3 0,0 1,3 1,2 0,0 13. Drugi izdatki 9,8 3,6 4,5 9,1 3,2 3,9 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS V letošnjem letu , razeijl nuarju, še ni bilo toliK^ mesečnega porasta tel1 . Še višji je bil porast dk prodajnih cen v oktobru,J 2,9%. Inflacija je tako 1 po januarju 1993 zope*j segla 2%. Od decr 1992 so drobnopro1 cene tako zrastle že| 19,2% , Vzrok za izredni porabi življenjskih potrebščin f« tobru so zlasti stroški, I zani s stanovanjem, in. energije. V oktobru so t čuni za elektriko višji za1 (zimska tarifa). V po^Z za 77% pa so se 9°°' obratovalni stroški vanj. Porast obratov stroškov stanovanj je b i višji v Ljubljani - ka 200%. Minimalne m05, košarice življenjskih strt so se v enem mesec J dražile za celo več kol4] Vprašanje: Sem državljan BiH in že sedem let delam in živim v Sloveniji. Do sedaj še nisem zaprosil za slovensko državljanstvo. Zanima me, kako ga lahko dobim. Odgovor: Slovensko državljanstvo lahko pridobite na podlagi Naturalizacije. Pri tem morate izpolnjevati pogoje za Pridobitev državljanstva po Zakonu o državljanstvu. Ta v določilu, ki govori o pridobitvi državljanstva na podlagi naturalizacije, določa, da slovensko državljanstvo lahko pridobi oseba, ki prosi Za sprejem, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je dopolnila 18 let, 2. da ima odpust iz dosedanjega državljanstva, ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, 3. da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje, 4. da ima zagotovljeno stanovanje in da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost, 5. da obvlada slovenski jezik v taki meri, da se lahko sporazumeva z okoljem, 6. da ni bila v državi, katere državljan je, ali v Sloveniji obsojena na zaporno kazen, daljšo od enega leta, POZOR, ODPRTI TELEFON! 313-942 7. da ji ni bila izrečena prepoved bivanja v Slove- niji, 8. da njen sprejem v državljanstvo ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države. Kot vidite, če na hitro preletite navedene pogoje, vam manjka eden izmed njih, saj v Sloveniji še ne prebivate 10 let. Tako ne izpolnjujete pogojev za pridobitev državljanstva na podlagi naturalizacije. Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro! Vprašanje: Kot imetnik stanovanjske pravice sem po stanovanjskem zakonu stanovanje odkupil s plačilom v enkratnem znesku. Stanovanje bi sedaj rad prodal. Zanima me, če to lahko storim in ali imam kakšne obveznosti do tistega, ki mi je stanovanje prodal po stanovanjskem zakonu. Odgovor: S tem, ko ste prejšnjemu lastniku v celoti plačali kupnino in z njim sklenili prav-noveljavno pogodbo, ste postali obligacijsko-pravni lastnik stanovanja. Da bi postali njegov stvarni lastnik, je potreben še vpis v zemljiško knjigo. Kljub temu ni nobenih ovir, da kupljeno stanovanje prodate, saj ste svoje obveznosti v celoti poravnali. Opozoriti pa vas moram, da morate pri prodaji plačati dvoodstotni prometni davek od prodajne cene. Plačate ga v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, in sicer pred overitvijo vašega podpisa na sodišču, kot davek na promet nepremičnin. Ker pa niste lastnik nepremičnine, ki jo prodajate, deset let, ste zavezani plačati še davek od dobička iz kapitala; davčna stopnja pa je 20-odstotna. Osnova za davek je razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo v času, ko ste stanovanje pridobili. V vašem primeru je ta razlika verjetno kar velika, saj ste stanovanje kupili pod pogoji, kot jih določa stanovanjski zakon. Opozoriti vas moram še, da boste morali v svoji davčni napovedi za odmero dohodnine ta svoj dobiček tudi napovedati. Upoštevala pa se bo že plačana dajatev v višini 20 odstotkov. Glede na vse navedeno verjetno ne bo odveč še kakšen podrobnejši posvet s strokovnjakom. Janez Kek v samostojn ih sindik atih VIZ Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Vlada krši Zakon o reprezentativnosti sindikatov! Državni zbor RS je 26. 2. 1993 na predlog Vlade RS, ki je povzela zahtevo Neodvisnosti KNSS - vendar ob nasprotovanju vseh drugih sindikatov - sprejel Zakon o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS št. 13 z dne 12. 3. 1993). Zakon v 8., 9. in 10. členu določa pogoje in načine po katerih se določijo reprezentativni sindikati. V zakonu so opredeljene tudi njihove pristojnosti. Kot eden izmed reprezentativnih sindikatov po 9. členu zakona ugotavljamo, da Vlada Republike Slovenije Zakona ne izvaja. Dokaz za to je, da na razgovore in pogajanja ne glede na določila zakona, ki ga je sama predlagala, vabi predstavnike sindikatov, ki si niso pridobili odločbe o reprezentativnosti. S tem nadaljuje staro prakso vodenja dialogov s sindikati, ki v določenih dejavnostih, panogah, poklicih nimajo članstva in zato ne morejo prevzemati nobene odgovornosti za svoje predloge, ravnanja in nastopanja nasproti vladi. Njihovo delovanje je lahko le provokativno. Vlada RS s svojim ravnanjem krši Zakon o reprezentativnosti sindikatov. Prav tako je nekaj sindikatov, ki si doslej niso pridobili reprezentativnosti v dejavnosti (negospodarstva) junija 1993 podpisalo KP za negospodarske dejavnosti RS. Menimo, da nereprezentativni sindikati in njihove zveze ne morejo biti podpisniki te kolektivne pogodbe. Zato predlagam, da se določi krog tistih podpisnikov, ki so v skladu z zakonom izkazali svojo reprezentativnost. V primeru nadaljnjega kršenja Zakona o reprezentativnosti sindikatov RS s strani Vlade RS se bomo obrnili neposredno na Državni zbor RS. Prof. Vladimir Tkalec, glavni tajnik Pergam - konfederacija sindikatov Slovenije Vrednost izhodiščnih osebnih dohodkov za mesec oktober V skladu z 42. in 43. členom Kolektivne pogodbe celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti ter na osnovi Aneksov po sklenjenih pogajanjih o spremembah Kolektivne pogodbe za grafično, časopisno informativno, založniško in knjigotrško dejavnost, ki urejata tudi 51. in 52. člen navedene kolektivne pogodbe, ob upoštevanju določb Tarifne priloge Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, GZS - Združenje za tisk in Konfederacija sindikatov PERGAM, objavljamo vrednojti izhodiščnih osebnih dohodkov za mesec OKTOBER 1993. Izhodiščni bruto osebni dohodki za oktober 93 Tarifni razred celuloz., papir. d. grafična dejavnost časop. inf. založ. dej. i. 46.086 38.026 38.026 n. 52.999 41.829 43.730 m. 59.912 46.772 49.434 IV. 66.825 52.857 55.138 v. 78.346 60.842 64.645 VI. 101.389 70.349 83.658 VII. 119.823 79.855 98.869 VIII. 152.084 110.276 125.487 IX. 175.126 133.092 144.500 Koeficient rasti življ. stroškov 2,1% 0.0% 0,0% Znesek za prehrano med delom po PKP 8.718 5.519 7.968 19 »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE Spoštovani prijatelji, letos smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE. Matej Bor Vanj se vključite tako, da do 31. decembra letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo. V januarju 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 47 nagrajencev. Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. 20 nagrajencev prejme rokovnik-priročnik; 5. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE za 1994 v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE zadnji četrtek v januarju 1994. PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljivi© Icrsjige: Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. Budi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, . Dalmatinova 4. telefon 321-255,110-033, čmumjs! faks 311-956. \2MJ} KO JE mA OBLAST Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Lin E I. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva ilOTII ah. MARTINOVI t m i » li fil ROMAM §> <8 C Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. t tn o 10 e e 'c M g 3 Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo, na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA bodo imeli prihodnje leto 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno. Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT. Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT. Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno! NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo X izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I. izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA II. izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:. 1. Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku 2. Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih 3. Knjige mi pošljite po povzetju 4. EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno. d0 ,ega dne' bodo vk|iučene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ Piše: Franci Križanič M proizvodnje vseptembni Podobno kot julija je tudi letošnjega septembra slovenska industrijska proizvodnja živahno naraščala. Septembra se je povečevala po 7 % letno, v zadnjih treh mesecih (od julija do septembra) pa povprečno po 4 % letno. Na osnovi rasti proizvodnje v letošnjem poletju lahko zaključimo, da se je obdobje upadanja zopet (podobno kot v lanskem poletju) končalo in da si, vsaj glede na proste zmogljivosti, lahko obetamo gospodarsko rast. Pri tem pa je treba dodati pomemben »če«. Če namreč ne bo naša ekonomska politika zopet izgubila živcev in s povečano državno regulativo gospodarsko depresijo še nekoliko poglobila. Upajmo, da so letošnje pomladanske izkušnje zalegle. Septembra letos je bila slovenska industrijska proizvodnja že drugi mesec zapored nad primerljivo lansko ravnijo. Tokrat je bila 1,4 % večja kot lani, medtem ko je bila v vseh prvih devetih mesecih skupaj še slabih 5 % manjša kot pred letom. V primerjavi z največjim v preteklosti doseženim obsegom je bila letošnja septembrska proizvodnja za 34 % manjša (glede na leto 1986), skupna devetmesečna pa za 36 % (glede na leto 1986 ali 1989). Tudi ti odstotki so nekoliko nižji kot v spomladanskih mesecih (kumulativno, t.j. skupni rezultat od začetka leta do danega meseca in glede na najvišjo v preteklosti doseženo primerljivo raven je bil v letošnjem juniju že - 38%). Za razliko od avgusta, ko je bila naša industrijska proizvodnja nad primerljivo lansko zaradi enega delovnega dne več v letošnjem avgustu kot v lanskem, je bila septembra proizvodnja večja kot lani zlasti zaradi letošnje živahne rasti v tem mesecu. V času »panike« in pesimizma med »zamrznitvijo« plač (od februarja do junija letos) je bilo zmanjševanje proizvodnje tako hitro, da je več kot odtehtalo njeno rast v preostalih mesecih. Tako bo v primeru stagnacije slovenska proizvodnja oktobra nekoliko nižja kot pred letom, k negativnemu rezultatu pa bo prispeval tudi en delovni dan manj v oktobru letos kot lani. Čeprav je pri prehodu iz dolgotrajnega upadanja v rast pričakovati nihanje (nič nenavadnega ne bi bilo, če bi septembrski rasti proizvodnje sledilo počasno upadanje v oktobru), se bo naraščanje slovenske industrijske proizvodnje (vsaj v povprečju) verjetno nadaljevalo tudi v naslednjih mesecih. Dobre obete za rast proizvodnje kažeta zlasti aktivna tečajna politika in rast prodaje v trgovini na drobno, medtem ko so sezonske podražitve v jesenskih mesecih povečale skupno inflacijo, z njo pa tudi »veliki« R oziroma obresti (ob septembrski inflaciji so bile revalorizacijske obresti 22 %, ob oktobrski pa skoraj 41 % letno) kar bo do neke mere negativno vplivalo tako na domačo porabo kot na konkurenčnost gospodarstva v tujini in s tem zaviralo rast proizvodnje. Pričakovati je, da bo pozitivni vpliv zniževanja tečaja tolarja in rasti domačega povpraševanja vendarle pretehtal. Na temo »gospodarske razmere v Republiki Sloveniji« objavlja dnevni tisk več alar-matnih kot spodbudnih sporočil. Vendar pa gospodarska podoba Slovenije le ni tako (samo) črna, kot pišejo časopisi. Komentatorji gospodarskega dogajanja pri ocenjevanju gospodarskih tegob ne upoštevajo v zadostni meri, da smo čez noč izgubili »južne trge«, ki so z nižjo produktivnostjo tamkajšnjega prebivalstva Slovencem (slovenskemu gospodarstvu) dajali potuho, da bi se še pravi čas pripravili na konkurenčno tekmo z razvitimi deželami Evrope in sveta. Zamujeno moramo zdaj dohiteti in smo v tej tekmi zato šele tam, kjer smo. Pa vendar nismo povsem na tleh, še zlasti ne če vemo, v kako globoko socialno stisko so zadnja leta zabredle druge republike nekdanje Jugoslavije. Glavni dosežek pri upravljanju gospodarstva, ki krepi samozavest Slovencev, je nedvomno relativna trdnost tolarja. Inflacija je pod nadzorom, devizne rezerve naraščajo. Veliko pa je tudi slabih novic. Brezposelnost dosega že 15 odstotkov in še narašča, nihče pa ne ve, kaj se bo zgodilo, ko bodo ob privatizaciji šla v stečaj številna podjetja. Tudi proizvodnja še naprej upada. Izvozniki, katerih konkurenčnost je bila naravnana na sorazmerno sproščen izvozni režim v nekdanji Jugoslaviji, so zdaj prizadeti zaradi recesije v Evropi, najbolj pa zaradi izgube tradicionalnih jugoslovanskih tržišč, ki so nekdaj vsrkavala kar tretjino slovenskega blaga. Ob vsem tem si je Slovenija v prvi polovici letošnjega leta nakopala še 135 milijonov dolarjev tekočega plačilnega primanjkljaja; vendar pa gospodarski politiki napovedujejo, da bodo prihodki od turizma v drugih dveh četrtletjih letošnjega leta uravnotežili plačilno bilanco. Devizne rezerve, ki zdaj znašajo 1,4 milijarde dolarjev, se tako utegnejo povečati na 1,5 do 1,6 milijarde dolarjev ob koncu letošnjega leta. To pa pomeni, da je Slovenija po vsej verjetnosti edina država v vzhodni Evropi, ki ne potrebuje pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Izognila se je hiperinflaciji, ki je preplavila preostanek nekdanje Jugoslavije in uspela znižati mesečno stopnjo rasti inflacije rasti inflacije na manj kot 2 odstotka NA PAPIRJU DOBRO KAŽE (od 21,5 odstotka, kolikor je je podedovala oktobra 1991, ko se je odločila za izdajo lastne valute). Ob koncu leta 1993 naj bi bila letna inflacijska stopnja le še 25-odstotna, v letu 1994 pa le še 15-od-stotna. Tolar, trenutno vreden 75 nemških mark in nekaj čez, jeti drugih možnosti, na primer razširitve sedanjega sistema vladnih jamstev za izvozna posojila. Mnogi mislijo, da preveč uvažamo. Razcvet uvoza pa ima tudi dobro stran. Carine so bile višje, kot smo pričakovali, in s pomočjo manjših stroškov in učinkovitejšega naša valuta, na katero so vezane številne finančne transakcije, je torej dokaj stabilen. Kljub naraščanju inflacije pa ostajajo obrestne mere »ubijalsko visoke« za podjetja. Do tega prihaja zato, ker banke in druge ustanove kar tekmujejo pri visokih obrestnih merah, s katerimi skušajo poravnavati stroške posojil. Vlada si zato prizadeva spodbuditi banke k večji konkurenčnosti pri posojilih, če pa pri tem ne bo uspela, se bo morala opri- pobiranja davkov naj bi proračunski primanjkljaj znašal samo 15 milijard tolarjev (125 milijonov dolarjev) namesto prvotno načrtovanih 21 milijard (takrat vrednih 200 milijonov dolarjev) oziroma 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Takšno bo tudi izhodišče gospodarjenja v letu 1994, v katerem naj bi primanjkljaj ne znašal več kot 1,1 do 1,6 odstotka BDP. To naj bi dosegli z zmanjševanjem proračunskih izdatkov v naslednjih petih letih - dokler ne bi spet prišlo do presežkov, kot se je to že zgodilo lani. Hkrati pa namerava vlada okrepiti pritisk na posredne davke in olajšati breme zaposlenih z zmanjšanjem zdravstvenega zavarovanja in prispevkov za pokojnine. Kot vemo, namerava vlada del denarja za poračun zbrati tudi z višjimi obdavčitvami različnih oblik premoženja. Vendar: dobri nameni so eno, življenje, praksa pa je drugo-Že res, da je možno »v glo-balu«, na republiški ravni, pridno premetavati številke sem ter tja in uspešno izračunavati »optimalne variante«, a kaj ko življenje vse takšne račune pogosto postavi na glavo. Ko pa ljudje niso le številke ... Nezaposlenim, upokojencem, socialnim podpirancem, pa tudi tistim, ki delajo v podjetjih tik pred stečaji, niso mar »globalni izračuni« in obeti, da bo jutri bolje (ko se bodo ti računi izšli), temveč terjajo več kruha in delo že danes. Zato še enkrat in vedno znova: brez sklenitve dogovora med prizadetimi in avtorji vladnih izračunavanj različnih kombinacij »proizvodnih tvorcev«, kako s skupnimi prizadevanji iz krize in do znosnega življenja (to je brez sklenitve socialnega pakta) v Sloveniji ne bo socialnega miru. V. B- v kršne pošiljajo v podjetja. Ni pa tako hudo narobe, da na obrazcih še vedno beremo, da naj navodila poiščemo v UL SFRJ, in to, da se rubrike v obrazcih niso spremenile zadnjih 15 let; bolj smo lahko zaskrbljeni nad dejstvom, da gre za golo zbiranje podatkov, ki - kot vse kaže - nikomur ne služijo. Tako je v letnem poročilu tudi rubrika ŠTEVILO INOVACIJ in koristnih predlogov, zraven pa, koliko sredstev je podjetje izplačalo za nagrade v preteklem letu. Če bi podatke obravnavali analitično in jih posredovali Gospodarski zbornici ali gospodarskim resorjem vlade, bi hitro ugotovili, da je v kakem podjetju ta dejavnost v nekaj letih povsem ugasnila, s podatkom o prepolovljeni proizvodnji - kar je tudi razvidno iz poročila - pa bi tudi slepec ugotovil, da v firmi nekaj ni v redu. Če pa kaj ni v redu, je treba ukrepati. Ampak kot sem dejal, vse gre še kar po starem, to pa je po volji tistim, ki ribarijo v kalnem... Jože Praprotnik ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO UL RS, leto l.Iv 1/91; it.001 -02/9 M 2/1 J LETNO MR0Č1L0 INDUSTRIJE 1992 j^vooILa.in nomenklaturo v -T. 6/80 AU V MtTUOOLOSKEM Poročilo Izpolnite v 2 Izvodih; enega pošljite do 15.3.1993. Zavodu Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarskl pot 12, p.p. 70, drugega pa obdržite. SFRJ je še kar živa. To dokazujejo tudi v Zavodu Republike Slovenije za statistiko, ki so zamenjali samo glave statističnih obrazcev, tako mesečnih kot letnih poročil industrije, ka- ; Z0TE1 staifMV lepši .bog*”®5® 3Stav\jajo ga- siti de) d'\eL\* sporth z. zaUpnikov sindikatov _ Kako tavnal0l sindikat *aJ _ predstavitev s ^ repU- -SrsSSsts-:--—1 Cena 1.575,00 SIT Možnost napisa na ovitku /nad 50 izv. brezplačno -do 50 izv. doplačilo 96 SIT za izvod/ NAROČILNICA. Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. nepreklicno naročam(o) .....izvod(ov) rokovnika '94. Naročeno nam pošljite na naslov: V primeru predplačila vam priznamo ceno 1.155 SIT Vsa naročila in morebitne informacije dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 313-942, faks 311-956 Ulica, poštna št., kraj:................................................................... Ime in priimek podpisnika:.............................................. Naročeno dne: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. ...... ...................................... 3. Želimo rokovnik po prednaročniški ceni - plačamo predračun Žig (Podpis naročnika) TOLAR ZA VODO Franc Glinšek, član državnega sveta, je predlagal, naj bi izdelali nacionalni program oskrbe z vodo, s tem da bi zagotovili takoimenovani investicijski dinar za vodnogospodarski sistem. Ker takšen program za prihodnje leto še ne bo izdelan, Glinšek predlaga vladi, naj za to leto zagotovi najmanj milijardo tolarjev iz proračuna za izgradnjo vodo-obskrbnih sistemov. Državni svetnik se pri tem predlogu opira na poročila Republiškega štaba za civilno zaščito o posledicah zimsko-spomladanskega in spomla-dansko-poletnega obdobja. Iz njih je razvidno, da je v Sloveniji že celo leto motena oskrba z vodo in da so rezerve pitne vode najmajše v zadnjih letih. Težave povzroča tudi onesnaženost podtalnice z raznimi kemikalijami. Sredi poletja, ko so bile razmere naj hujše, so gasilci prepeljali skoraj 2,7 milijona litrov pitne dnevno vode, od dovažanja vode pa je bilo odvisnih okoli 40000 prebivalcev. Pitna voda pa je ena dolgoročnih in temeljnih potreb ljudi, zato je treba odnos do te vrednote spremeniti. Pred leti, v času samou- pravnih komunalnih intresnih skupnosti, je bila za te potrebe določena prispevna stopnja, odvisna od zmožnosti gospodarstva in potreb, od leta 1990, ukinitve SISov torej, pa se količina denarja za te namene iz leta v leto zmanjšuje- Iznajdljivost in gospodarski moči posamezne občine je prepuščeno, koliko sredstev bo namenila urejanju vodne oskrbe prebivalcev. Proračun republike naj bi sicer zagotavljal sredstva za raziskave virov pitne vode in kredite za izgradnjo vodooskrbnih sistemov po občinah, vendar je bilo tega denarja letos samo še za 66 milijonov tolarjev. Sprejeti zakon o gospodarskih javnih službah pa je vprašanje finansiranja še otežil. Določa namreč, da lahko občine, ki so postale lastnik infrastrukturnih objektov na svoje po' dročje, amortizacijo zanje obračunavajo v skladu z zakonom o računovodstvu tako,da jo zmanjšajo v breme lastnega kapitala. Rezultat, razlaga svetnik Glinšek, je dodatno okrnjeno finansiranje tako vzdrževanja kot naložb v vo-dooskrbne objekte. ) I i P rt n »• i n' n g v n Č' n ! V V i 1< I v 1 \ \ r v F r F F j c F r F v t r s n n d j' g F s F F F c i c : 1 J l 7 1 | C t l 7 7 7 i 7 J j X J ; x j lo- m- ilo va o- ne “ da iti mi ja. 10, ;o. °: ni, ke u- ne na e- n- m, o- so in se eč že no o- v- a- S io ez a) >a 5- »VSI SO VENCI VE JU, SAMO MOJ ZELJEM...« Tako poje znana, zelo lepa Prekmurska narodna pesem, je pa med poznavalci še vedno moč zaznati debato o tem, ali je pravilno “Vsi su venci vejli« ali »bejli«. Mi smo si izbrali prvo inačico, ker se nam zdi, da je premier Janez Drnovšek v tem načinu predstavil gospodarske možnosti Slovenije v prihodnjem letu in na teh možnostih ter pogojih temelječ proračunski memorandum. Kot je Drnovšek minuli torek na zasedanju državnega zbora hvalil vladno gospodarsko politiko in njene, celo v mednarodnih krogih občudovane dosežke (kar je dejal večer pred tem na okrogli mizi na TV), je skorajda prekosil svojega predhodnika Lojzeta Peterleta, ko je le-ta govoril o dosežkih svoje vlade v dvoboju z Janezom Drnovškom za premierski stolček v takratni skupščini lani spomladi. Drnovšek je sicer tudi tokrat govoril v obrambo svojega položaja. Po njem mu strežejo ne le opozicijske stranke, ampak si niti v koaliciji niso edini, ali naj memorandum podpro ali naj zahtevajo za tiste resorje, ki jih pokrivajo ministri iz njihovih vrst, kar največ denarja. Četudi na račun razbitja koalicije, katere trdnost in sicer politična in porabniška strpnost so temeljni pogoji, da bi v prihodnjem letu dosegli cilje, zapisane v memorandumu. Drnovšek obljublja ob izpolnitvi pogojev, ki jih postavlja sam, in ob izpolnitvi nekaterih zunanjih pogojev (zmanjšanje recesije na Zahodu) majhno rast družbenega proizvoda, prvikrat po šestih letih nenehnega upadanja. Toda eden izmed temeljnih po- gojev je porabniška vzdržnost pri plačah zaposlenih, pokojninah upokojenih, socialnih pravicah vzdrževanih. In to, se zdi, je ob sredstvih za obrambo šibka točka memoranduma. Prav vse parlamentarne stranke so »odkrile« malega človeka in so se v parlamentu dosedaj kakor levi borile za »več masla« in »manj topov«, hkrati pa se hudo zavzemale za ohranitev socialnih pravic. Nekatere so imenitno izkoristile protest upokojencev zoper zmanjševanje njihovih pravic. Pri tem pa so se borili tudi zase (poslanci so najbolj beneficiran sloj zaposlenih glede dolžine delovne dobe in marsikateri med njimi bo lahko že v kratkem šel v pokoj,) in gotovo imeli v mislih število simpatizerjev (beri volilcev), ki bi jih stranka glede na politične razmere v vladi IGRALNIŠTVO ALI KDO BO KOGA O tem, da na področju turističnega gospodarstva - ki ima tako v Sloveniji kot tudi marsikje v svetu še neslutene možnosti za razcvet - pri nas še vedno ne vemo, kaj pravzaprav hočemo, Pričata med drugim tudi histerična politična in medijska vojna proti igralništvu. Obe sta plod nepoznavanja temeljev uspešne, to je donosne turistične dejavnosti oziroma ponudbe, ki mora sloneti predvsem na povpraševanju. To je na željah in zahtevah gostov. Če Pa za vse to ni pravega posluha in volje, je bolje, da na turizem pozabimo in preverimo svoje sposobnosti kje drugje. Sicer pa, roko na srce, pri gonji proti slovenskim najbolj donosnim turističnim konjem ne gre le za nepoznavanje doktrine sodobnih turističnih prijemov, temveč še za marsikaj drugega. Tudi: Kdo bo koga. Bo Slovenija postala »kvartopirski eldorado«? se nekateri sprašujejo v medijih pa tudi v parlamentu. Da bi vsaj. Zato Pač, ker prinašajo »kvartopirske hiše« zelo zelo velik čisti devizni Priliv. Tako velikega, da lahko večina drugih »hiš« v Sloveniji, ki se ubadajo s to ali ono proizvodnjo, ° njem le sanjarijo. Pa tudi zato, ker te zavidljive kupe deviz pri nas puščajo predvsem tuji gostje. Teh pa si želimo čim več. Seveda takih s polnimi žepi. Saj si konec koncev že leta in leta želimo, da bi tuji turisti pri nas zapravljali vsaj približno toliko kot v turistično najbolj razvitih državah. In igralnice privabljajo prav tiste ljudi, ki jim je konjiček zapravljanje. Zmrdovanje nad tem, da imajo v nekaterih večjih državah manj igralnic, kot jih imamo v majhni Sloveniji, je brez ščepca soli. Bog jim pomagaj, če ne znajo ali če nočejo denarja. Ga imajo pač dovolj. Sicer pa je večja skrb za sosedovo hišo in njegovo blaginjo kot za svoj lasten dom že zgodba zase. Če se ozremo deset, dvajset let nazaj, ko smo začeli z igralniško dejavnostjo v Sloveniji, in primerjamo takratno našo turistično ponudbo z današnjo, in če vsaj deloma vemo, kaj smo zgradili z »igralniškim« (tujim) denarjem, ostane bolj malo možnosti za sprenevedanje. Turistično dejavnost v Sloveniji še kako potrebujemo. Predvsem pa tiste veje njene dejavnosti, ki prinašajo največ POTOLČENA INFLACIJA Davor Valentinčič, državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, nam je te dni poslal prijazno pojasnilo, kaj pomeni oktobrska visoka stopnja inflacije. Po njegovem je to zgolj posledica podražitve elektrike oziroma uvedbe zimske tarife, ki pa, če smo prav prebrali nadaljevanje sporočila, v naslednjih mesecih sploh ne bo več vplivala na cene. Vlada, ki je ponosna na letošnji dosežek v boju zoper inflacijo - rast inflacije je letos štirikrat nižja kakor lani - trdi, da se tudi v zadnjih dveh letošnjih mesecih cene ne bodo gibale nad letošnjo povprečno 1,5-odstotno mesečno stopnjo, ampak celo pod njo. Valentinčič je sicer zaznal tudi nadpovprečno rast cen nekaterih storitev in izdelkov, ki se oblikujejo prosto (obutve, hrane, oblačil). Toda vse to, kot kaže, na inflacijo ne bo odločilno vplivalo. Upamo, da bo imel Valentinčič tokrat z napovedovanjem gibanja cen bolj srečno roko, kot jo je imel pred približno letom dni, ko je kot minister za energijo napovedoval (ne)podražitev električne energije. B. R. in parlamentu morda v kratkem močno potrebovale. Kajpak ob tem ne trdimo, da se nam je premier s svojim odločnim postavljanjem za močno povečan obseg sredstev za obrambo in zavzemanjem za varčevanje pri plačah in sociali prikupil. Na ponedeljkovi TV okrogli mizi je povedal, da bo skušal graditi razvojne možnosti za gospodarstvo predvsem na račun nižjih plač in zmanjšanih socialnih pravic. Pri tem obljublja, da bodo socialno najbolj šibkim zagotovili socialno varnost. Toda premiki teh slojev prebivalcev bi se lahko podvojili, pa prave socialne varnosti še ne bi imeli, tako mizerne prejemke imajo. Kot so nakazale prve razprave o proračunskem memorandumu, v začetku preteklega tedna, v državnem zboru in še prej ■ v razpravah po komisijah tega zbora, bo »zmagovalec« do konca negotov. Verjetno bodo tudi Drnovškovi venci ta čas postali »ne želj eni« in tudi ne »bejli«, ampak bolj »vejli«. Vsekakor pa bomo najbrže najbolj »vej le vence« imeli mali ljudje. Tudi če se me-morandumski cilji uresničijo. Boris Rugelj PARADNI KONJ SE PREDSTAVI denarja. In dokler ga bodo prinašale, jih velja spodbujatiT*širiti, oplajati z novimi idejami in še bolj kakovostno ponudbo. Pravzaprav gre pri vsem skupaj za najbolj banalno vprašanje: hočemo v Sloveniji turizem ali ga nočemo. Zelo verjetno ga ljudje, ki ne živijo od političnih floskul in zamer, hočejo. In obenem krvavo potrebujejo. Preprosto zato, ker prinaša zaslužek in delovna mesta. Pa ne le tistim, ki se neposredno ukvarjajo s to ali ono turistično dejavnostjo. Tudi ljudem v proizvodnji, kmetijstvu, trgovini..., prav vsem, ki so sposobni in željni kaj vnovčiti. Andrej Ulaga Na Ljubljanskem sejmu se je minuli teden predstavil slovenski paradni konj. Tako je pohištveno industrijo poimenoval minister Rado Bohinc, tik preden je odprl »Ljubljanski pohištveni sejem«, na katerem je razstavljalo 243 proizvajalcev in trgovcev iz 9 evropskih držav. Na sejmu so podelili tudi nagrade najboljšim domačim izdelkom, kar pa ne sme vzbuditi napačnega vtisa o visoki kakovosti izdelkov slovenske pohištvene industrije. Vse je sicer videti zelo lepo in očarljivo - od daleč. Podobnejši ogled pa obiskovalcem, ki so že kdaj natančneje pogledali kak izdelek pohištvene industrije, denimo v sosednjih državah Zahodne Evrope, razkrije drobne, a pomembne razlike v kakovosti in natančnosti izdelave. Da o oblikovalskih dosežkih ne govorimo posebej. Kdor se spominja tarnanja pohištvene industrije dolga leta nazaj, češ da gozdarji ves prvorazredni les prodajajo v tujino, ker ga domača predelava ne more plačati z enako mero, mu ta podatek pač odzvanja v ušesu tudi ob tokratni razstavi pohištva. Da so domači izdelki potemtakem narejeni iz drugorazrednih surovini? Tako se ministrovo poimenovanje te dejavnosti s »paradnim konjem« nanaša na izredno trdoživost pohištvenih tovarn (ki smo jih v preteklih desetletjih gradili približno tako na gosto kot tekstilne tovarne, ne da bi pri tem razmislili, ali bo zanje dovolj lesa) in dolgoletno prizadevanje, da bi prodajale na svetovnem, s konkurenco »nabitem« trgu. In nekatere to počno celo zelo uspešno. B. R. Odmevi na najvišje direktorske plače Pričakujem pisni odziv gospoda Kacina Svoje stališče o plačah direktorjev v zvezi s člankom g. Frančka Kavčiča sem pojasnil v zadnji številki DE. Upam, da je gospod Kacin štel to tudi kot moj odziv, ki ga je pričakoval. Odziv gospoda Kacina v isti številki se mi zdi razumljiv in upravičen. Ne vem pa, zakaj ga je uporabil za širjenje neresnic o meni. 1. (Na žalost) nikoli v življenju (31 let delovne dobe) nisem dobil neto plače, ki bi me uvrstila na »spisek«. Torej so bili moji delodajalci vedno sorazmerno »škrti«. 2. ■ Nikoli nisem bil v službi niti slovenske niti zvezne države - ne na njenem začetku in ne na njenem koncu. 3. Ne poznam načinov (kaj šele zelo dobro), kako se je dalo posameznika ali firmo v preteklosti onemogočiti. Vsaj iz svoje prakse ne. O tem, ko bi se moral po mnenju g. Kacina zaradi njegovega klica razburiti, o tem, kdaj bi moral biti obveščen o članku v DE itd., z gospodom Kacinom pač nimam časa (spet ČAS!) razpravljati, za temo pa tudi ni bistveno. Gospod Kacin pa bo gotovo razumel, da pričakujem njegov odziv, preden se odločim za korake, ki so v takih primerih logični in moralni. Od avtorjev podpisanih tekstov je pač mogoče zahtevati pojasnilo in opravičilo. Dagmar Šuster Malo za šalo, malo... : POTRDILO 0 POŠTENOSTI a, y Ko je dr. Janez Drnovšek videl najnovejšo 'a lestvico popularnih Slovencev, se je resno za-’a mislil. »Dolgo časa sem bil bolj priljubljen kot l' Kučan, sedaj pa me je prehitela že Mateja Svet, e’ čeprav se zima še niti začela ni...« d Drnovšek je sklical svoje fante: »Nekaj bo je treba ukreniti. Medtem, ko so se naše stranke >v v parlamentu pričkale, so nam prefrigani mere nedžerji odnesli v tujino zajeten kupček deti narja. Volilci nam to očitno zamerijo. Nujno ga /- moramo dobiti nazaj, drugače se nam na le-i- stvici popularnih slabo piše... Kaj predlaga :3 notranje ministrstvo?« i' »Mhm, mhm,« je dejal notranji minister Ivan je Bizjak. »Poštenost je stvar morale, morala pa je je stvar vzgoje človeka. Najbolje bi bilo, da bi v šolo za menedžerje na Brdu uvedli verouk. z- Ko bomo menedžerje prevzgojili, bodo sami je; začeli popravljati svoje grehe, saj bodo spoz-:a nuli, da Bog vse vidi in vse ve...« ;o »Mhm, mhm,« je dejal dr. Drnovšek in pov-y prašal: »Kaj pa predlaga ministrstvo za delo?« )- , ”Problem bi lahko rešili tako, kakor rešu- je jemo probleme brezposelnih,« je dejala Jožica )- Puhar. »Predlagam uvedbo aktivne politike a vračanja v tujini naloženih sredstev. Vsakemu a ; menedžerju, ki bi iz tujine nakazal sredstva na a svoj žiro račun v Sloveniji, dajmo iz proračuna 0 i stimulacijo v višini 30 odstotkov vrnjenih sred-:o j štev, vendar pod pogojem, da bo vsa sredstva i- uporabil za odpiranje novih delovnih mest.« »Mhm, mhm,« je dejal dr. Drnovšek. »In kaj 1 meni ministrstvo za obrambo?« Predlagam, da stvar prepustite našemu ministrstvu in da date ustrezna pooblastila fantom iz VOMO. Še letos bodo vsi menedžerji iz tujine sami prinesli denar nazaj v Slovenijo. Če bo treba, tudi več, kot so iznesli. Z udbomafijo se ne da drugače priti na konec...« je povedal Janez Janša. »Mhm, mhm,« je dejal dr. Drnovšek. »Kaj pa meni ministrstvo za varstvo okolja, ki ima že bogate izkušnje z vračanjem denacionaliziranih stanovanj v prave roke ter s črnograditelji?« »Predlagam, da sprejmemo zakon o amnestiji,« je dejal Miha Jazbinšek. »Vse, ki so kradli do 1. novembra 1993, je treba pomilostiti, če se v treh mesecih po sprejemu zakona sami javijo in povedo, koliko so nakradli, in če predhodno plačajo ustrezen depozit. Kdor bo plačal depozit v enkratnem znesku, naj plača 40 odstotkov nakradenega zneska, kdor pa se odloči za 20-letno odplačevanje, naj plača depozit v višini 60 odstotkov nakradene vsote. Ostanek do 100 odstotkov bi solidarno poplačali tisti, ki so se pustili okrasti - podobno kakor stanovalci v denacionaliziranih stanovanjih. Ob plačilu depozita bi vsak dobil potrdilo o poštenosti. Vsem, ki se ne bi sami javili, pa bi zagrozili z dvajsetimi leti ječe, in to na Dobu. »Mhm, mhm,« je dejal dr. Drnovšek. »V ciljih smo usklajeni, v pristopu pa so še majhne razlike. Treba se bo uskladiti v koaliciji - upam, da se ne bomo ponovno skregali...« Miha Ropar PRED IZIDOM - PRED IZIDOM - PRED IZIDOM Pri ČZP enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige ZAKON O SOUPRAVLJANJU S KOMENTARJEM in izvod(ov) brošure DELAVCI IN UPRAVLJANJE. Naročeno pošiljko pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj:... Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne: ............. 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku. Žig (Podpis naročnika) 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. 12 11. novembra 1993 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA t ELEKTROKOVINA DANES IN NIKOLI VEČ Delavci so krompir razgrabili v dveh dneh Ni moje, da analiziram in ocenjujem, zakaj in če sploh je morala Elektrokovina v stečaj, moje pa je, da odločno rečem, da se z delavci, da se z ljudmi tako ne dela! Od 7. oktobra, ko je Elektrokovina šla v stečaj, se je na Območnem sindikatu Podravja zglasilo preko 400 delavcev te, njega dni dobre firme, iščoč pomoč, pravno, materialno. S stečaji imamo v Mariboru, žal, kar preveč izkušenj. A je ta le nekaj posebnega, že zaradi velikega števila delavcev (1.237), predvsem pa velikega števila družin, v katerih sta oba zakonca služila kruh v isti tovarni. Ocenjujejo, da je bilo takih družin okoli 150. Poznamo tudi primer, ko se je družinska tradicija prenesla na družino tako, da je pet članov delalo v Elektrokovini. In zdaj so vsi na cesti. Tako se z ljudmi ne dela. Slišali smo obupane pripovedi ljudi, ki še do danes čakajo na izplačilo opravljenega dela za september do uvedbe stečaja. Ne pozabimo, da je bil stečaj uveden 7. oktobra, delavci pa so dobili plačo le za mesec avgust. Pripovedovali so, kako so bili do konca v negotovosti, v strahu, potem so jih obvestili, da bodo nekaj dni na kolektivnem dopusti. In potem konec. Tovarno so zaprli, delavcev niso več spustili vanjo. Tako se z ljudmi ne dela. Poskusite pri sebi premisliti, kako bi bilo, če bi nepričakovano ostali brez težko pričakovane plače za že opravljeno delo. Mlada ženska je povedala, kako sta z moževo plačo kupila kurivo za zimo, njena plača pa je bila namenjena za vsakodnevne nakupe, za mleko, za kruh. Marsikdo je ostal v hipu brez vsega. Za mnoge se je začel križev pot. V sebi so poteptali ponos in šli prosit. Za golo preživetje. Vsak tolar pomoči bi prišel prav, tudi paket z živili. Ali je to sploh še življenje? Tako se z ljudmi ne dela. Hitro smo se organizirali in dogovorili s centrom za socialno delo, da bi mimo običajnega postopka (da ljudi razbremenimo tekanja od vrat do vrat) zaprosili vsaj za 150 prehrambenih paketov na Rdečem križu. Ko so nam na RK z razumevanjem prisluhnili in pomoč odobrili, sem šla proti naši stavbi neznansko vesela zaradi uspešnega dogovora, nato pa me je prešinila žalost zaradi teh pridnih in poštenih delavcev in mislim, da bi vsaj koga v Mariboru moralo biti sram zaradi bede in stiske naših meščanov. Tako se z ljudmi ne dela! Žal prehrambenih paketov še ni, seznam prejemkov je narejen, ljudje čakajo nanje. Potrebovali pa bi jih še veliko več! Zaradi stopnjevanja stiske je upravni odbor sklada za solidarnostne pomoči odločil, da se članom sindikata brezplačno razdeli 10 ton krompirja. Družina oz. prosilec ga je lahko dobil 90 kg. Krompir je pošel v dveh dneh. Povpraševanje je bilo tolikšno, da je upravni odbor odobril še dodatnih 10 ton, 5 ton pa je pri- speval območni sindikat. Tudi ta količina krompirja je pošla v dveh dneh. Vrednost pomoči je znašala 712.000 tolarjev. Šestindvajsetega oktobra smo 32 delavcem Elektrokovine izplačali 227.000 tolarjev denarne pomoči. Do 4. novembra je prošnje za denarno pomoč vložilo še 130 delavcev Elektrokovine. Število vlog raste. Sindikat Elektrokovine je dal na razpolago 320.000 tolarjev. Iz tega so bile izplačane pomoči 54 prosilcem po 6 in 5 tisoč tolarjev. Za blaženje najnujnejših stisk bi potrebovali vsaj še milijon tolarjev. Tistim delavcem, ki so imeli kredit pri Kreditni banki Maribor (večinski lastnik podjetja), so pri plači obrok za kredit odtegnili, plačilo banki pa ni bilo realizirano. Tako so delavci od KB Maribor dobili obvestilo, da svojih obveznosti iz kreditnega razmerja niso poravnali in naj to storijo takoj. Tako se z delavci ne dela! Največji problem so seveda položnice. Edini prihodek pa marsikomu otroški dodatek. Prav »moja« Jožica mi je povedala, daje od 6.700 tolarjev, kolikor je znašal otroški dodatek, plačala 2.100 tolarjev za stanovanje iz samega strahu, PODALJŠEVANJE POLIC Konec meseca oktobra je minilo leto dni, odkar je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije uvedel prostovoljno zdravstveno zavarovanje. V tem času se je na zavodu dodatno zavarovalo blizu 1.200.000 prebivalcev Slovenije. Skupno število tistih, ki so se odločili prostovoljno zavarovati za'tveganje doplačil za zdravstvene storitve, dokazuje, da si je velika večina (preko 90 odstotkov) vseh zavarovancev v skladu z zakonsko možnostjo zagotovila naj-višjo možno raven zdravstvene varnosti. Ob izteku prvega leta prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja se bodo začele iztekati tudi enoletne zavarovalne pogodbe oz. police, ki so bile sklenjene proti koncu leta 1992: tako tiste, ki so bile sklenjene individualno , kot tudi skupinske. Z enoletnimi policami se je na zavodu ob uvajanju prostovoljnega zavarovanja zavarovalo okrog 90.000 oseb, od tega individualno nekaj manj kot 9.000, na skupinski način pa skupaj z družinskimi policami okrog 81.000 oseb. Vsem, ki so pri ZZZS sklenili individualno prostovoljno zdravstveno zavarovanje za paket PZZ za dobo enega leta, bo torej kmalu potekla zavarovalna polica. Da bi se izognili zamudnim formalnim opravilom na kraju samem in čakanjem v vrsti, so jim na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravili možnost enostavnega in hitrega načina podaljšanja po- ~ lic. Te dni bodo namreč po po- | šti na posebnih obrazcih za- | čeli prejemati pogodbo o po- o daljšanju prostovoljnega za- « varovanja skupaj s kratkim | dopisom. Z njim imetnike in- 55 PREGLED SKLENJENIH POLIC ZA PZZ ZZZS V LETU 1992 SKLENJENE POLICE V LETU 1992 ŠTEVILO POLIC ŠTEVILO ZAVAROVANCEV 1. Individualne police 37.212 37.212 - od tega enoletne 8.885 8.885 2. Družinske police 3.133 8.762 - od tega enoletne 2.315 6.107 3. Skupinske police 11.857 982.320 - od tega enoletne 2.688 75.013 Skupaj polic 52.202 1.028.294 - od tega enoletne 13.888 90.005 dividualnih polic vabijo, naj svojo odločitev oz. podpisane pogodbe čim hitreje pošljejo v priloženih kuvertah na naslov zavoda ali vsaj v osmih dneh od prejema pošte. Na ta način lahko računajo, da bodo od Zavoda pravočasno prejeli izkaznico skupaj s polico, s čimer njihovo zavarovanje ne bo prekinjeno. Dovolj zgodaj pred iztekom enoletne družinske in skupinske police pa bodo s posebnim dopisom povabili tudi sklenitelje takšnih polic, naj pravočasno podaljšajo sklenjeno pogodbo. Na ta način jim bodo zagotovili nadaljevanje prostovoljnega zavarovanja brez prekinitve, ki bi utegnila povzročiti uvedbo karenčnih (čakalnih) dob do začetka veljavnosti zavarovalnega kritja. M. F. BEDA Kaplja na kapljo - uteha... da ji stanovanja ne bi vzeli, zdaj ko ima tako lepo obnovljenega. Tako se z ljudmi ne dela! V lokalnem časopisu zadnje čase s posluhom pišejo o naših ocenah socialne stiske v Mariboru in Podravju in naših prizadevanjih za blažitev le-teh. Bilo je nekaj prijaznih odzivov ha našo prošnjo za kakršnokoli pomoč, bodisi- v denarju, v oblačilih ali gospodinjskih aparatih. Presenečena sem bila, ko je ena od darovalk rekla, da ni vedela, da je tako hudo, da so ljudje v taki stiski. To mi daje misliti. Seveda, ljudje se gibljejo bolj ali manj v krogu sebi enakih po statusu, takšnem ali drugačnem, in ne pridejo v stik z ljudmi, ki so v stiski, ne poznajo jih. Ker jih ne poznajo, mislijo, da revežev, da lačnih V Mariboru ni. Pa še takrat, ko ljudje množično stavkajo in izražajo svoje nezadovoljstvo, jim tisti, ki bi jim morali verjeti in ki imajo moč v rokah, ne verjamejo. Kaj naj potem stori posameznik? Ali naj se uboga mama z otrokom ali dvema postavi sredi trga in začne vpiti ali mimo pripovedovati mimoidočim, da ji pohajajo sile, da nima več moči živeti, da nima denarja? Kdo bi jo slišal, kdo bi ji verjel? Ali naj kdo leže sredi taistega trga in tam umre od lakote, da bodo nekateri verjeli, da se v marsikaterem domu tiho plazi lakota. In po kateri definiciji bomo oce- njevali lakoto? Ali bomo dovolili zdrs na somalsko raven in šele takrat, ko bo kdo res umrl od lakote, priznali, da je lakota tu med. nami. Eden izmed delavcev je vse komentiral s stavkom'-»Čudno, da se narod gor ne postavi.« Če bi se množica ljudi »gor postavila«, bi se še kaj zgodilo, tako pa so delavci umetno razdeljeni na tiste, ki delajo, in one, ki so delo zgubili. Posameznik ne pomeni nič. Slovenci smo tudi značilno avtoagresiven narod-Hlapčevski in servilni do nadrejenih, stiske in napetosti tlačimo vase in jih sproščamo kvečjemu v družinskem krogu. Napetost je razpršena j v mikrookolje, o njej molčimo, \ se je sramujemo, trpimo. Maribor postaja mesto veli-kih nasprotij. Na eni strani neverjetna evforija, sanjo o Evropi, po drugi strani po neverjetna beda, na eni strani vizija nebes in pekla, življenje, ki ga živimo, pa ne zasluži označbe »vice«. Na vidiku ni hitrih in čudežnih rešitev. Preživeli bomo le, če bomo prisluhnili drug drugemu, če bomo verjeli drug drugemu in če bomo drug drugemu pomagali. Naj končam z mislijo Simona Gregorčiča: »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili. Marija Erakovič OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Alkohol in žena leta 1918 Mesečnik Zlata doba ali boljši časi našemu narodu (Glasilo za treznost, dobrodelnost, ljudsko zdravje in sorodne panoge) je v marčni številki leta 1918 na strani 53 objavil članek Alkohol in žena. Ker je še danes zelo aktualen, si ga preberimo: »Društvo abstinentov zdravnikov za nemške pokrajine objavlja sledeče opomine nemškim ženam: • Ne dovolite nikoli svojemu možu, da bi vas objel, kadarkoli pride natrkan ali celo pijan domov. Sodba mnogih zdravnikov se ujema s tem, da so otroci, ki so spočeti v vinjenosti, revčki; slabostni so, božjastni ali celo bebasti od rojstva; večkrat imajo telesne hibe ali pa se rode mrtvi. • Matere naj v blagoslovljenem stanju nikoli ne pijejo alkoholnih pijač. Neresnično je, da bi mati z opojnimi pijačami pospeševala moč in zdravje otrokovo, ki ga nosi pod srcem, neresnično je tudi, da bi si z opojno pijačo olajšala rojstvo otrokovo; opojne pijače ne rede in ne krepe. Popolnoma napačno in krivo je naziranje, da bo vsled opojnih pijač mati ložje in bolj dojila svoje dete; ne pivo ne vino ne pospešujeta te zmožnosti. Resnica pa je, da je vsako uživanje opojnih pijač za časa nosečnosti škodljivo za razvoj deteta. Dete zaostaja v rasti, pride drobno, in slabo na svet ter tako povzroči materi mnogo več truda, zlasti ker je vsled redno uživane alkoholne pijače noseče matere bolj nagnjeno k vsem boleznim. • Varujte se žene opojnih pijač, ko pride vaša ura; opojne ■ pijače ne koristijo to uro prav nič; a vplivajo zelo neugodno na potek rojstva. Večkrat zavlačujejo uro rojstva, kar je nevarno za mater kakor tudi za otroka; prav lahko se pojavi nevaren krvotok. Moč dajejo v teh urah edinole kuhano sadje, sadni šoki, sladkorna voda. • Po rojstvu se zdržite ves teden vsake opojne pijače! One razburjajo porodnico, povzročajo bolečine, so vzrok krvavitvam ter zabranjujejo redno in naravno delovanje notranjih organov, ki so bili prizadeti vsled rojstva. • Varujte se opojnih pijač, dokler dojite svoje dete! Ne verjemite tistim, ki vas nagovarjajo k pijači, češ, vsled pijače imate več mleka; to ni res. Pomnite: iz zaužitega vina ali piva preide vedno nekaj omamljivih snovi v materino mleko; in naj ga bo še tako malo, nežni dojenček je oškodovan že z nekoliko kapljicami. Dojenček je omamljen, dobiva krče, neredno deluje želodček in čreva, ves razvoj deteta zaostaja le premnogokrat. • Otrokom ne dajajte opojnih pijač nikoli. Zelo nevarno je dajati dojenčku v svrho uspavanja piva, vina ali žganja; tudi starejšim otrokom ne dajajte ne medicialnega vina ne krepilnega piva, ki ga priporočajo včasih kričeči inserati po časopisih. Otroški duh in nežno telesce, oboje trpi vsled takih laži-zdravil. Kdor podaje otroku take stvari, je njegov sovražnik. Ne zabite! Čim delj rastejo otroci in se razvijajo brez opojnih strupov, tem zdravejša, močnejša in spretnejša bo, kadar doraste. Ti dobri zdravniški nauki so gotovo tudi slovenskim ženam in materam koristni in potrebni. Žene in matere slovenske, ravnajte se po njih!« Tako Zlata doba leta 1918. Menim, da ta priporočila veljajo še danes. I \ ho\ Rej »iji Pro 1 dol raz he got hai sto za pot dn za ski ok: lav Pr; he Prt zaj So ] -F v ] tal so na je bo Pr vt to za: za od ka čai va: po -2 na F 2 Pre dri lah vla 5 Soc aln spe soc voj G. Izb De ne ko njt za Nat Nj Pri Goj Ulic Ime Rai Ind I BREZPOSELNIM ODŽIRAJO KRUH | \ teh kriznih časih smo navajeni najrazličnejših osupljivih mov. Sredstva, ki jih potre- < » n A: ?°vic. Te dni nas je presenetila vest s področja zaposlovanja: Republiški zavod za zaposlovanje, ki ima enote po vsej Slovenji, je s l. novembrom prenehal sklepati nove obveznosti pri Programih aktivne politike zaposlovanja. Preprosto mu je tttianjkalo denarja. To z denarjem bi v tem obdobju splošne stiske še nekako razumeli, ko po drugi strani Pe bi postajale vse glasnejše govorice, da se denar, ki se Pamensko zbira s prispevno stopnjo za zaposlovanje, troši 2a plače delavcev v propadlih Podjetjih. Tako je bojda šlo te dni 31 milijonov tolarjev samo za plače delavcev v mariborski Metalni. Hkrati pa je °krog 9 tisoč brezposelnih delavcev in invalidov ostalo Praznih rok, saj do konca leta Pe bodo zajeti v nobenega od Programov aktivne politike Zaposlovanja. Socializacija izgub Da ne bo nesporazumov "Prav je, da so denimo delavci v Metalni dobili plače, saj že tako težko živijo. Pa tudi sicer So njihovi mesečni prejemki naravnost beraški. Vendar pa je pri vsem tem le treba reči bobu bob. Gre za socializacijo ^gub, ki jo poznamo že od Prej. Le da smo vse to počeli v tistih časih javno, zdaj pa se to dela na skrivaj, večkrat nezakonito. Prispevna stopnja Za zaposlovanje, ki jo dajemo °d svojih plač, je namreč nekakšna zavarovalna polica za cas brezposelnosti, za pokrivanje zakonskih obveznosti Po zakonu o brezposelnosti " žal pa jo trošijo tudi v druge kamene, ne le za tiste, ki so določeni z zakonom. Pravice, ki se uresničujejo po tem zakonu, bi se morale izvajati tekoče, kar pomeni, da bi morala aktivna politika zaposlovanja potekati nepretrgoma vse leto. Če torej zmanjka denarja, naj ga zmanjka za vladne gasilske ukrepe, ne pa za uresničevanje pravic, ki izvirajo iz zakona - in to samo zato, ker je vlada potrošila preveč denarja. Republiški zavod za zaposlovanje se je v tem času znašel v težavnih likvidnostnih razmerah, ki mu preprečujejo normalno izvajanje progra- buje za svojo dejavnost, se na žalost ne pokrivajo s sredstvi, ki mu jih zagotavlja finančno ministrstvo. Zavodu bo za uresničevanje dejavnosti do konca leta primanjkovalo kar 2,5 milijarde tolarjev. Okleščeni program To se bo boleče poznalo na različnih področjih. Tako je Republiški zavod za zaposlovanje v tem letu načrtoval, da bo preusposobil 12.400 presežnih delavcev. Zaradi pomanjkanja denarja pa bo iz programa preusposabljanja izpadlo 2.800 delavcev in 165 invalidov. Na področju subvencioniranja pripravnikov so v letošnjem načrtu zapisali, da bodo pomagali 11000 pripravnikom, zdaj pa jih bo izpadlo 2.400. 11 • na področju priprave brezposelnih na zaposlitev se do ,i"4“»3„p2q,"ie “"h ~ š553H5=^---s«= djetjih se do konca leta ne sprejema novih vlog; • R°“ca k*8,1,9*3 ne sprejema več novih in vlog za podaljšanje javnih del; • v okviru programa anca leta ustavita oba ” svetovanje za samozaposlovanje8’ ii I JOŽICA PUHAR RAZMIŠLJA 0 ODSTOPU Združena lista socialnih demokratov se zavzema za takšno dopolnilo proračunskega memoranduma, ki bo Predvsem omogočilo dodatna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja. Jožica Puhar, ministrica za delo, '•ružino in socialne zadeve je na tiskovni konferenci Združene liste izjavila, da bo »zelo resno razmislila, če bo j ko še vztrajala na svojem položaju, če omenjeno dopolnilo ne bo sprejeto.« Gre za dopolnilo, ki ga druge tri dne stranke ta hip ne podpirajo. Združena lista poudarja pomen socialnega miru za uspešno soci-alno-tržno ali tudi samo tržno gospodarstvo in meni, da je najboljši socialni program uspešna razvojna politika. Zato vztraja, naj se del sredstev, ki je sedaj predviden za premalo učinkovito sanacijo bank, za nezadostno premišljene naložbe v oboroževanje in ne povsem pripravljene naložbe v avtoceste, premesti na ustrezne po- lt Priročnik za vsakogar, ki ga kakorkoli zadeva privatizacija družbenega kapitala v Sloveniji * Gojko Stanič: MOJE DELNICE Iz vsebine knjige: stavke aktivne industrijske, zaposlovalne in družinske politike. O plačah, je Puharjeva dejala, da smo se v državi kakršna naj bo naša, torej tržno-socialni, odločili, da jih bomo v gospodarskem sektorju regulirali s kolektivnimi pogodbami. To je kajpak zelo trd oreh, saj so pričakovanja vedno večja od možnosti. Zato je ta sistem treba dopolnjevati s socialnim partnerstvom in po možnosti s posebnim sporazumom med socialnimi partnerji, ki ne bo vseboval le politike plač, ampak tudi politiko cen in obvladovanje določenih drugih politik, za katere se bodo socialni partnerji dogovorili. Glede politike zaposlovanja je Puharjeva poudarila, da smo se odločili za aktivno politiko zaposlovanja in izvajanje ukrepov na tržišču dela, ki delujejo ciljno, kratkoročno in neposredno na posameznike in skupine, da se po eni strani njihovo znanje prilagaja povpraševanju in po drugi strani stimulira povpraševanje po delovni sili. Ministrica se je zavzela za racionalizacijo prejemkov do take mere, kot je mogoče glede na okoliščine z zagotavljanjem strpnosti na socialnem področju in finančnih možnostih pokrivanja. Revizija pravic ne more pomeniti, da se bodo te tako skrčile, da bi to potem pomenilo v proračunu bistvene prihranke za kake druge programe. Življenjska raven in raven plač našega prebivalstva namreč ni tako visoka, da bi si lahko privoščili krčenje tistega, ................................................................... kar mnogim pomeni osnovo za I... _ preživetje ali dodatek k temu, da lc3, poštna št., kraj:............................................ pokrivajo svoje življenjske stro- ške. »Lahko pričakujemo raciona- ................................................................... lizacijo socialnih prejemkov, odpravo zlorab, poenotenje določe- izbira pravnoorganizacijske oblike družbe; Lastni in tuji kapital; Delnice; Vrste delnic; Osnovni vložki in poslovni deleži; Part-herstvo - osnova modernega podjetništva; Notranji delničarji kontrolirajo družbo; Delovno razmerje in delničarstvo; Upravljanje delniške družbe; Divja privatizacija; Način zbiranja denarja za managersko-deiavski odkup; Tuji lastniki slovenskih podjetij. Cena knjige 2.500 SIT + 5-odstotni prometni davek: 2.625,00 SIT, Naročite jo lahko tudi pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, telefaks 311-956. Naročilnica Dt ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo ^°|ka Staniča MOJE DELNICE. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov: he in priimek podpisnika;.................................................. nih pristopov, nc vidim pa možno- j^ačun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku. nd- kupcem pošiljamo po povzetju. sti za tako drastično poseganje, da bi nastala velika rezerva sredstev, ki bi jih nato lahko usmerjali nekam drugam,« je rekla Puharjeva. M. F. Na področju priprave delavcev za zaposlitev, s prekvalifikacijami in dodatnim izobraževanjem, so letos načrtovali pomoč 17.500 delavcem, izpadlo pa jih bo 2.500. Na področju samozaposlovanja so želeli pomagati v tem letu 8.300 posameznikom, toda 700 delavcev bo zdaj-ostalo praznih rok, ker je zmanjkalo denarja. V javnih delih je letos dozdaj sodelovalo 5.300 brezposelnih, ki so jih zajeli v 785 programih, do konca leta pa-novih vlog za podaljšanje javnih del ne sprejemajo več. Skratka, če seštejemo vse te različne načrtovane pro- grame, bomo ugotovili, da so letos nameravali v razne oblike aktivnega zaposlovanja vključiti približno 40.000 brezposelnih delavcev. Zdaj pa jih bo skupno devet tisoč izpadlo iz predvidenih programov. Prek 140.000fbrezposelnih Konec letošnjega septembra je bilo v Sloveniji 134.811 brezposelnih, to pa je za četrtino več, kot jih je bilo lani v istem mesecu. To 25-od-stotno povečanje je sicer nižje od lanskega v istem času, kar kaže, da letos brezposelnost ne narašča tako skokovito kot v lanskem letu. Če bo brezposelnost naraščala tako kot v letošnjih devetih mesecih, bo po napovedih Sonje Pirher, pomočnice direktorja Republiškega zavoda za zaposlovanje, ob koncu leta od 140 do 143 tisoč brezposelnih. Pri tem narašča število dolgotrajno brezposelnih delavcev. Do 12 mesecev čaka na novo zaposlitev že več kot polovica brezposelnih, kar 22 odstotkov ali skoraj četrtina pa jih išče zaposlitev že eno leto. Nepopisna je tudi ka- drovska stiska strokovnih delavcev. Leta 1982, ko je bilo v Sloveniji le 20 tisoč brezposelnih, se je na Republiškem zavodu za zaposlovanje ukvarjalo z njimi 470 zaposlenih delavcev, danes, ko je brezposelnih približno sedemkrat več, pa jih je le za malenkost več - to je 501 delavec. Ponavadi je slišati pripombe, da se brezposelnim ne godi tako slabo, saj prejemajo nadomestilo. A denarno nadomestilo za brezposelnost je v septembru dejansko prejemalo le 36.258 ljudi, to je 26 odstotkov vseh brezposelnih, medtem ko je denarno pomoč dobilo 20.291 ljudi. Skratka, prejemke iz naslova zavarovanja za čas brezposelnosti prejema le 42 odstotkov registriranih ljudi brez dela, torej manj kot polovica vseh. Upravičeni niso tisti, ki prvič stopijo na trg dela, pa tisti, ki jim je pravica že ugasnila, in vsi tisti, ki so brezposelni po svoji krivdi. Brezposelnost je v Sloveniji problem številka ena. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja zato ne bi smeli biti odvisni od dobre volje vlade, ampak bi morali biti rezultati skrbno načrtovane politike, ki bi se morala izvajati nemoteno, tako kot predvideva veljavna zakonodaja. V razmislek dajemo naslednje vprašanje: zakaj ne bi tudi denarja, ki se zbira s prispevno stopnjo za zaposlovanje, namenjali v poseben sklad, podobno kot se zbira denar za pokojnine in za zdravstvo. V tem primeru bi bilo jasno razvidno, za kaj se ta denar uporablja - in kam se odteka. Marija Frančeškin FIDES NE ODPOVEDUJE STAVKE Minister za zdravstvo, dr. Božidar Voljč, je na redni zobozdravnike, vendar pa mora biti poklicna pogodba v skladu s kolektivno področno pogodbo za zdravstvo. nhsc ___________ _____ ..-me ..... ek v melu ‘ sicerugodno oeenilHačetek pogajanj, vendlr!t2vke za 1. december niso odpovedali. »Stavko bomo odpovedali le v primeru, če bomo prepričani, da so ovire za sklepanje poklicne kolektivne pogodbe le tehnične, ne pa vsebinske narave,« nam je povedal mag. dr. Andrej šikovec, predsednik Fidesa. Fides se med dragim zavzema, da bi vah^' ^ S° P°^oljne zdravnikov v sosednjih drža- i* kati v pogajanjih ne bodo nasprotovali, ampak se bodo dopolnjevali m skusali cimveč iztržiti v pogajanjih z vlado, vendar ne na škodo posameznih poklicev v zdravstvu. »Ocenjujem, da minister s pogajanji v bistvu skuša odpraviti grožnjo s stavko in računa, da bo vse probleme rešil parlament, ko bo sprejel zakon o pla- ,»—«o na eni strani. Zdravniška zbornica in ministrstvo za zdravstvo kot delodajalec na drugi strani pa vsi trije sindikati s področja zdravstva, ki nastopajo kot deloje-malti. M.F. VLADNA KOALICIJA IZDALA UPOKOJENCE Unionska dvorana v Mariboru je bila konec minulega tedna premajhna, da bi sprejela vse upokojence, ki so prišli na upokojenski protestni zbor. Organizirala sta ga Zveza društev upokojencev v Mariboru in Demokratična stranka upokojencev. Protestirali so proti predlaganemu proračunskemu memorandumu in krčenju pravic upokojencev. Na protestni zbor so upokojenci povabili tudi 17 poslancev državnega zbora s Štajerske, vendar se je vabilu odzval samo Ivan Sisinger. Ta v Mariboru velja za edinega poslanca, ki sc dosledno bori za pravice upokojencev. Predsednik območnega odbora Demokratične stranke upokojencev Emil Tomažič je na zboru dejal, da slovenska vlada očitno namerava za svojo liberalistično politiko žrtvovati pravice upokojencev, brezposelnih in invalidov in vseh socialno ogroženih. To se ne more dobro končati. Znižanje pokojnin in invalidnin ter zvišanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje bo prizadelo vse upokojence. Zato je pozval vse klube seniorjev v vseh strankah, naj se pri svojih strankarskih vodstvih uprejo takšni politiki in dokažejo, da v strankah ne delujejo samo za zbiranje volilnih glasov, ampak da se resnično bojujejo za interese upokojencev, invalidov in brezposelnih. Ivan Kebrič, predsednik Zveze društev upokojencev Maribora, je bil kritičen do poslancev v državnem zboru, ki so si izborili visoke plače in številne druge privilegije (vključno s tem, da gredo lahko v pokoj s 25 leti in si leta še dokupijo), na temeljne pravice upokojencev, invalidov in nasploh delavcev pa pozabljajo. Poslancem je predlagal, naj raje sami sebi ukinejo privilegije, namesto da zmanjšujejo pravice upokojencem. Napovedal je, da se bodo upokojenci za svoje pravice borili z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanislav Hvale je politike opomnil, da upokojenci v Sloveniji tvorijo tretjino volilnega telesa, zato naj jim nihče ne jemlje, kar so si z delom zaslužili. Več kot 600 upokojencev je s protestnega zbora poslalo pismo predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku. V Mariboru so upokojenci doslej zbrali tudi že pet tisoč podpisov proti zmanjševanju njihovih pravic. Tomaž Kšela Podpis naročnika Prostorska stiska že vpliva na kakovost izobraževanja V zadnjih nekaj letih je za srednje šole in visokošolske ustanove v slovenskem središču značilna izredna prostorska stiska. Pomanjkanje prostora brez dvoma že vpliva na kakovost izobraževanja, zlasti drastično pa se ti problemi kažejo v vsakoletni negotovosti glede prostih vpisnih mest na šolah. Če se omejimo samo na srednje šole, je treba poudariti, da predstavljajo dobro četrtino vseh slovenskih srednjih šol in da jih obiskuje 27,7 odstotka vseh slovenskih srednješolcev. Obenem ima okrog dve tretjini učencev stalno bivališče na območju ljubljanskih občin, preostali pa prihajajo iz sosednjih občin in iz oddaljenejših krajev. Kar precej šolskih programov je namreč takih, da jih izvajajo edino v Ljubljani. Na ljubljansko srednjo šolo pride povprečno 942 učencev, kar je petino več od slovenskega povprečja. Povprečen oddelek v Ljubljani ima za 6,7 odstotkov več učencev kot je povprečje v Sloveniji, v oddelkih prvega letnika pa je kar sedem odstotkov več učencev, kot je povprečje v državi. Kar na 11 šolah (vseh je 30) je vpisanih nad 1.000 učencev, od teh imajo štiri celo več kot 1.500 učencev. sO kakovosti dela in odnosih lahko kar sklepamo. Na nedavnem posvetu o prostorski stiski na srednjih šolah in Univerzi v Ljubljani, ki sta ga pripravila ministrstvo za šolstvo in mestni izvršni svet, so povedali, da že sedaj na srednješolskem področju v Ljubljani manjka 28 tisoč kvadratnih metrov prostora (četrtina sedanjih), na Univerzi pa za izvajanje minimalnega programa 20 odstotkov površin. Položaj bo samo slabši, saj se približujejo še številčnejše generacije. Računi kažejo, da bo v šolskem letu 1994/95 vpisana generacija prvošolcev na srednjih šolah v primerjavi s preteklimi leti za 1.500 učencev večja. Podobno bo na visokih in višjih šolah. Tak pritisk ni samo rezultat demografskih gibanj, marveč tudi drugih dejavnikov. Na povečan interes za šolanje in njegovo podaljševanje brez dvoma vplivajo tudi gospodarske razmere, saj zaradi težav pri zaposlovanju mladi nadaljujejo šolanje. Brez dvoma pa se nasploh povečujejo tudi izobrazbene ambicije mladih. V Ljubljani je pomanjkanje šolskega prostora zlasti čutiti na srednjih šolah, ki izvajajo gimnazijski program in nekatere štiriletne programe strokovnega izobraževanja. Mnoge stavbe so tudi neprimerne za izvajanje izobraževalnih programov ali pa so na lokacijah, ki onemogočajo normalno delo in življenje srednje šole. Na splošno pa so bile vse zgrajene za veliko manjše število učencev, nekatere pa sploh nimajo svojih prostorov, marveč gostujejo. Dodajmo še, da vsaka tretja srednja šola v Ljubljani ne more normalno izvajati pouka športne vzgoje in nima ne lastne telovadnice ne ustreznih zunanjih površin ali pa so daleč pod predpisanim standardom. Že navedeni podatki o številu učencev na oddelek pa pričajo tudi, da sedanje učilnice in drugi prostori po kvadraturi niso primerni za sedanje število učencev. V mestu imajo pripravljene predloge za ureditev perečega stanja in zastavljen cilj - v prvi fazi doseči do leta 2.000 vsaj enoinpolizmenski pouk s pridobivanjem novega šolskega prostora. Zgraditi bo treba več novih stavb za srednje šole, obenem pa vsaki srednji šoli zagotoviti primerne prostore za pouk športne vzgoje. Program imajo izdelan, lokacije menda niso problem, tudi poslanska pobuda v državnem zboru za namensko zbiranje sredstev za izobraževanje ima lepe možnosti uresničitve. Zavedajoč se tega, da brez novogradenj ne bo šlo, pa se vendarle lahko trpko vprašamo, kako je mogoče, da smo se tako zlahka odrekli prostorov nekdanje JLA, ki so kratko in malo postali last obrambnega ministrstva, to pa po mili volji mešetari z njimi, jih prodaja ali daje za lepe denarje v najem, si gradi svoj »pentagon«, šolstvo ali kultura (kot je razvidno iz problema »Metelkova«) pa životarita v utesnjenih prostorih ali sploh brez njih. Igor Žitnik Časi vse bolj tržno gnile kulture Kljub vsemu, kar zadnje dni živimo, se velja vrniti k snovanju kulturniške zakonodaje. Avtorji v oceni stanja lepo ugotavljajo, da so založbe, kinematografi in še kdo že ubežali izpod odeje kulture. Video dejavnost pa kljub ustreznim zakonskim rešitvam, opredeljena je kot del knjižničarstva, množično v kulturo nikoli niti vstopila ni. Že bežen pogled tako pove, da ostaja izven kulture tisto, kar opredeljujemo kot množično kulturo. K doslej navedenim dejavnostim pa lahko mirno pripišemo še televizijo in radio, ki se zgolj v statistiki, ko ta ugotavlja kulturno potrošnjo državljanov, vodi v okviru kulture, drugače pa samostojno. Pa lepo po vrsti: Zasebništvo na področju založništva oznanja drzne spremembe, je pa vprašanje, ali si bo ta organizacija uspela pridobiti tudi koncesijo za pripravo in tisk številnih državnih obrazcev. Za to je namreč potreben javni razpis, ki pa ga menda še ni bilo. Tam kjer gre za izdajanje literature in revijalni tisk, pa zasebništvo dejansko dograjuje institut samozaložbe, čeprav bi verjetno knjige, ki izidejo po tej poti z obilno državno podporo, lahko izšle tudi v samozaložbi in bi bile kot neprofitne ljudem nekoliko bolj dostopne. V tej smeri velja razmisliti o skupnosti ali zadrugi avtorjev, še posebej, ker nekaj podobnega Društvo slovenskih pisateljev dejansko že počne, vendar v relativno skromnem obsegu in morda rahlo elitno. Za tisto, kar stopa na pot uveljavljenega umetniškega življenja, pa institucionalne založbe tudi, v času drznih sprememb ne kažejo obetavnega zaupanja. Raje se ukvarjajo z zagotovljenim dohodkom, kot je pač to iz izkušenj moč predvidevati, in drzne spremembe sem niso prinesle kaj posebej novega. Tudi zato, ker država knjigi glede na dolgoročne programe namenja zgolj tretjino predvidenih sredstev. Domača filmska proizvodnja je v likvidaciji in se o njej samo teoretično razpravlja. V voz umetniškega snovanja jo že lep čas nihče ne zmore vpreči. Na vso srečo likvidacija Vesna filma nima enakih posledic, saj je predvsem po zaslugi tujih distribucijskih hiš, ki pa so vse praviloma tudi producentske, zlsti ameriška filmska produkcija našim ljubiteljem hitro dostopna. Razmere pa vendar kažejo, da je v razvitih državah prišlo do spoja med produkcijo in distribucijo, ali povedano preprosto - producenti sami skrbe za prodajo svojega filma. Pri nas je to po krajšem obdobju nazadovanja okrepilo pozicijo kinematografov kot prikazovalcev. Na nastajanje umetniškega filma pa razmere niso kaj prida vplivale. Očitno pa bodo domači filmarji morali prevzeti tudi skrb za prodajo in razpečevanje lastnega dela in njegovih dosežkov, če želimo biti po tej plati del razvitega sveta in se na civilizacijski način vključiti tudi v urejanje vprašanj videoprodukcije in vide-odistribucije, kjer še vedno velja zakon divjine. Pred širjenjem zasebne pobude ni ostala imuna niti televizija, ki je zagotovo največji producent in prikazovalec umetniških in kulturnih programov. Žal ji je uspelo v čase postsocializma stopiti predvsem kot politični medij, ki največkrat prav nekulturno prikazuje bedo slovenske politike in politikantstva. Iz te zanke pa ne more zlesti, ker si jo je namesto kulture prigrabila v imenu poti v Evropo politika. V Evropi ostajajo kulturni programi radia in televizije absolutno nepolitični. To, kar gledamo in poslušamo pri nas, pa je poskus oblasti, da si glede na trenutno razmerje politične moči podredi tudi ustvarjalne kulturne medije. Na vse to niti ministrstvo niti novopredvideni svet za kulturo Slovenije ne bosta imela bistvenega vpliva. Početje teh množičnih medijev je podrejeno pravilom trga in samo ta bo izbiral, potrjeval in zavračal. Država lahko tukaj nastopi le s svojimi neprofitnimi institucijami ali si zagotovi vpliv s tem, da za dobršen del tega početja uveljavi princip koncesije. Zaenkrat pa se stvari ne razvijajo v tej smeri, temveč precej bolj v položaj, ko množični mediji množično jemljejo umetnosti in kulturi njeno individualnost, kulturna politika pa ne krepi principa svobode samo-ustvarjanja in samoposredo-vanja ali samozalaganja. Tako je ustavna pravica svobode umetniškega ustvarjanja bolj kot kdajkoli poprej ukleščena v primež^ zakonov tržnega preživetja. Če v kratkem času ne bo prišlo do konstruktivne vladne in s tem državne kulturne politike, nas bo kulturniška samonikla poslovnost, utirjena v manipulacijo trga, pripeljala na rob kulturnih evropskih narodov. Kajti to, kar se ta trenutek dogaja, ni nič drugega kot groba kultumoumetniška prvobitna akumulacija, za katero poteka neizprosen boj, ustvarjalci pa so običajno opazovalci ali predmet tega boja. Kulturna ustvarjalnost je vedno znala občutljivo odre-agirati na sedanjost in opozarjati na iz njenih napak prihajajočo grobo nekulturno prihodnost. Tako sem vse bolj prepričan, da je vse bližje dan, ko se bodo kulturniki znova zbrali pred Cankarjevim domom ali v njem in sebi in svetu povedali, da je čas krizantem mimo in ne želijo biti niti orodje in poligon politike. Kot tudi ne krutega neobvladanega prvobitnega tržnega kapitalizma, ki bo iz njih delal poslušne siromake. Milan Bratec Otvoritev 11. slovenskega knjižnega sejma_________ V torek so v Ljubljani odprli 1. slovenski knjižni sejem, tako po številu razstavljalcev kot razstavni površini doslej največji pregled knjižne bere. Na sejmu razstavlja okoli 60 založnikov iz Slovenije in zamejstva, spremlja pa ga tudi rekordno število različnih prireditev. Predsednik Kučan, ki je otvoril prireditev, je med drugim opozoril, da družba od knjige v obliki davkov jemlje petkrat več, kot knjigi vrne z različnimi subvencijami. Združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije je še pred začetkom sejma podelilo nagrado »Najlepša Zakaj ravno njej Sedela je na obronku gozda in nemo gledala predse. Ni videla porumenelega listja, ni čutila topline poslednjih sončnih žarkov. Jokala je. In z njo je jokalo njeno iztrošeno srce. Nikogar nima, da bi se mu naslonila na rame, nikogar, da bi jo objel in ji rekel, da jo ima rad. Zakaj še živeti? Solze so drsele po licu in kapljale na njene sklenjene roke. Štiri otroke ima, pa je vseeno sama. Osamljena je, kot je osamljena njena notranjost. Življenje pa teče dalje. Rodila se je in mora živeti, čeravno si želi umreti. Ko si sam, ko je duša bolna, si zaželiš topline, vsaj besede nekoga... Tilka je že mlada odšla od doma. Njena življenjska pot je vse do danes pretresljiva. Sin si je vzel življenje, ko mu je bilo dvanajst let. Dve leti kasneje mož. In prav na obronku tega gozda je sedela in jokala. Zakaj? Zakaj prav njej? Vse je dala od sebe, da je bila dobra mati in žena, pa je usoda vendarle hotela drugače. Zakaj se življenje poigrava ravno z njo? Vprašuje se, kaj je storila, kaj so njene napake, da je ne mara niti bog. Odgovora ni. Le boleče misli in pretresljiv jok. Hčere so se omožile in odšle od doma. Le redkokdaj jo katera obišče. Ni časa. Vsaka živi svoje življenje. Njihova mati pa je sama. Njene sopotnice so iz dneva v dan le vroče solze, solze žalosti in obupa. Lani ji je ob hudi nevihti v hišo udarila strela. Rekli so, da je bila napaka v električni napeljavi. Kdo pa bi jo bil popravil? Hiša in hlev sta pogorela do temeljev. Nemočni smo opazovali ogenj, ki je požiral to, kar je ustvarila z velikim trudom in odrekanjem. Gasilci so prišli takoj, a leseno ostrešje in cimprane stene so pogoltnili ognjeni zublji. Živali so rešili, drugega ni ostalo ničesar. Zakaj ravno meni, zakaj, je še vpraševala Tilka. Potem je bila le tema. Odrešujoča tema. Od šoka so jo odpeljali v bolnišnico. Pa je vendarle morala sprejeti tudi »božji udarec«. Tilka ne najde več veselja, ne najde utehe za svoje globoke rane. Njena duša je mrtva. Ničesar več nima, za kar bi se še trudila in ustvarjala. Ob pomoči krajanov je spet zgradila nov dom. Dom, ki pa je prazen, brez topline, brez sreče. Kaj storiti? Kako pomagati Tilki? Ljudje, ki jo poznajo, le skimavajo z glavo. Nikogar več ne mara. Zaprla se je med svoje štiri zidove, od koder pa ni rešitve. Nikamor več ne gre. Ljudi se izogiba, kot da se jih boji, boji nadaljnjega zla... Le kdaj pa kdaj se povzpne na obronek gozda, gozda njene usode. Strašno mi je težko, ko razmišljam o njej. Tilka živi, vendar to ni življenje! Življenje je ljubiti in biti ljubljen. Tega Tilka ne bo nikoli več občutila. Vedno je verjela v boga, danes ne več. Ždaj se zateka le k solzam grenkobe, solzam, ki ne morejo izprati tega prekletega življenja. Breda IH PRIHAJA CAS OBDAROVANJA! KAJ PODARITI? Miklavži, dedki Mrazi, sindikalne podružnice podjetniki! Ce podarite knjigo 1001 ŠALA ZA MLADE, se ne morete zmotiti, saj je najlepše darilo za vsakogar; take knjige doslej v Sloveniji še ni bilo. Humorist EVGEN JURIČ je sestavil izjemno lepo in vsebinsko bogato knjigo, ki ima 192 strani in 24 celostranskih karikatur, pripravila pa jih je češka slikarka Vlasta Švejdova. Evgen Jurič pravi, da bi bilo lepo, če bi knjiga 1001 šala za mlade - od 7 do 77 let prišla v vsako slovensko hišo, ki bi z njo obogatela, saj je smeh naše največje bogastvo. To je knjiga, ki bo dolga leta lahko razveseljevala staro in mlado. NAROČAM.............izvodov knjige 1001 ŠALA ZA MLADE Cena 2500 tolarjev, ob večjih naročilih popust. Knjige vam bomo dostavili osebno ali po pošti, lahko jih naročite po telefonu ali po telefaksu 061 268 511. IME IN PRIIMEK: NASLOV (s poštno številko): Naročilnica zavezuje kupca in založbo, pošljite jo na naslov: EVGEN JURIČ, d.o.o., KOLAJBOVA 29, 61000 LJUBLJANA slovenska knjiga«. Nagrada pomeni priznanje oblikovalcem, ilustratorjem in založnikom. Letošnja žirija se je odločila predlagati tri enakovredne nagrade. Med knjigami s proznega področja je prejela za zbirko romanov XX. stoletje, ki izhaja pri Cankarjevi založbi, nagrado oblikovalka Darja Spanring Marčina. Za Andersenovega Grdega račka, ki je izšla pri Mladinski knjigi, je bila nagrajena ilustratorka in oblikovalka Marlenka Stupica. Za bibliofilsko izdajo Brižinskih spomenikov, izšel je pri Slovenski knjigi, je prejel nagrado oblikovalec Lucijan Bratuš. ro < to to to 3 \ 11. novembra 1993 RAVBARKOMANDA SL £ ,ko k^er/c Če a€ J___Th?C,'/Li^ KOMISIJ SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENI E ZA VOLITVE. IMENOVANJA IN AOMI ISTRATIVNE ZADEVE IKUPStlUA P.EPU3U:.i SLOVE .Ut | Prejeto: 2 6 -11- iaaz I j Številka j 1 Povezav* J • ESA: I AS: | Podpisa S_/ L 0_ V_A'~_/i"/’ C"/) i? l^'U- V-J7 stanuje ___________ zaposle SLOVE" J f£ZS£^C.^ _ S £■£' 'JE zo v