Studenci pri Mariboru. Prisrčno zalivalo je Izreklo pred kratkim predstojniStvo cerkve sv. Jožefa v Studencih za blage prispevke v svrbo popravila cerkve od znotraj. Toda, pridi, dragi čitatelj teb vrstic in poglej to cerkev ludi od zunaj in rakel boš: Sv. Jožef, patron katoliške Cerkve, pač zasluži, da se njeiiovo svetišče v Studencih tudi od zunaj popravi. Razdrapano je zidovje na mnogib krajih. Ree, nujno potrebno je, da se popravi vsa zunanjost cerkve. Nekdaj so Mariborčani in tudi iz okolice kaj radi romali k sv. Jožefu. Bomo mar sedaj pozabili nanj? Obiščite še sedaj to svetišče in pomagajte po svojih močeh, da se bo moglo isto popolnoma popraviti in osnažiti. Pomagajmo oo. kapucinom in studenškim delavcem, da bodo mogli o.editi svojo cerkev. Delavstvo je revno in — sami ne morejo. Za vsak najmanjii dar: Bog plačai! Kd.r more Dcslati kaj _v denarju, naj pošlje na naslov: Predstojništvo cerkve ev. Jožefa v Studencih pri Mariboru. Št. Potor pri Maiiboru. Prosvetno društvo je pričelo z delovanjem. V kratkem se bo vršil občni zbor in ob tej priliki si bomo določill program za nadaljnje delo. Knjižnica bo odprta aapet vsako nedeljo dn pra^nik po poznl službi božji in pa po večeirnicah. V nedeljo, 11. avgusta poromamo k Materi božji na Sv. gore. Vožnja tja in nazaj v&lja 40 Din. Odho-d zjutraj ob 5, vrnitev ob 20.30. Nazaj gredoč obiščemo Rogaško Slatino in za kratek čas se ustavimo tudi v Sloven&ki Bistrici. Vurberg. Veseli sm. vladnih sprememb, zelo veseli. V prejšnjib letih se je nabralo med našim ljudstvoin mnogo upravičen&ga nezadovoljstva. JNSsarski demokrati in kmetijci so živa nesreča za naš narod. — Hudo so trpeli naši kraji letos radi 6uše. Otave ne bo mnogo in kruha malo. Nekateri že žanjejo koruzno slamo. Polna pa so jabolka in vinograd obeta lepo trgatev. Bog nas obvaruj šibe ledu, in da dobimo izvoz tega pridelka s pošteno ceno, pa S8 bo naš kmet že prebil skoz to leto. Razbor pri Slovenjgradcu. Ob krasnem vramenu smo obhajali dan sv. Jakoba na gori S**a Uršule. Navzočih je bilo šest duhovnikov. Na predvečer so bile pete litanije na čast Materi božji, katere je opravil g. župnik S. Kotnik iz Podgorja. Potem se je razvila lepa rimska pro-. cesija po cerkvi in nato 6 svečkami zunaj cerkve po hribu, kjer se je po&tavil 7m visok evharistični križ, ki je viden v širno daljavo. Na eni strani je pomenljiv napis, na drugi pa keiih s hostijo in s sv. imenom. Blagoslovil ga je domači g. župnik Anton Oblak, ki je v prisrčnem govoru obrazložil pomen sv. križa. Križ je prav lepo izdelal sin cerkvenega ključarja Pavel Pačnik. K tej slavnosti je vabil g. župan Ivan Areh občiruski odbor, ki se je slavnoeti tudi udeležil. Tako pomenljive prireditve sa na tej gori nihče ne spominja. Pri tej priliki je neki svobodomiselni turist pokazal svojo napredno oliko. Ko je šla o priliki blagoslovitve evharističnega križa procesija iz cerkve na hrib med molitvijo sv. rožnega venca, je ta človek norčeval se iz obredov ter med procesijo kadil cigarete. Zahvaliti se ima samo oliki naših mož in fantov, da mu niso izbili cigarete iz n.°govih našopirjenih ustnic. Ako se nekateri turistični olikanci ne znajo med vršenjem bogosiužnih obredov vesti kakor je treba olikanemu človeku, naj bi se vsaj vrata planiske koče zapiia, da bi se ne tr&balo našemu ljudstvu zgražati nad surovostjo takih naprednjakov. Jarenina. V tukajšnjib krajib je tako huda suša, da kaj takega niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Krompir, koruza, fižol in pomladanski posevki sploh se kar sušijo ter ne bodo dali nobenega pridelka. Tudi ozimina je radi pomladaijiskega mraza in suše slabo obrodila.^ Travniki, posebno v hribovitih legah, so popolnoma ožgani; vode primanjkuje povsod; iz drevja izpada listje in tisto malo sadja, kolikor ga je mraz pustil; vinograde radi vroCln. napada oidij. Kako naj kmet plaŁa davke fn vse druge obvezno3ti, kje naj vzame za obleko, za so), milo, petrolej itd.? Ubogi kmet! Sv. Benedikt v Sloveaskih goricah, Romarjl na Sladko goro pridsjo v nedeljo, 11. avgusta k rani elužbi božji in nato odidejo v proceslji. Pridite v velikem številu! Sv. Trije kralji v Slovenskih goricah. Pia_ nik Vnebovzetja Matere božje bomo slovesno obhajali v naši romarski cerkvi. V predvečer bo ob 6 pridiga in večernice, v mraku rimska procesija, na praznik sam ob 5 sv. maša ter rana in pozna služba božja. Romarji iz Medži, murja, Prekmurja in iz Sl.venekib goric, na veselo svidenje! Stoperce. Na hribu nasproti farni cerkvi je postavil Ignac Vrabič st. krasno kapelico v čast Lurški Mariji v zahvalo za uslišane prošnje v volikih etiekah. Kapelica je dolga 5m, široka 3.80 m, vi-soka s stolpom 10 m. V kapelici je oltar, nad oltarjem votlina z 1 m visoklm kiponi Brezmr.fležne, ki ga je napravil neki umetnik v Zagrebu. Vsa zidarska deia je dzvršil bratranec Ignac Kidrič, vsa mizarska dela pa brat Karel Vrabič. Dne 28. juilja ob 16 je bila slovesna biagoslovitev kapelice, ki jo je izvršil domači g. župnik Alojz Pichler. Po blagoslovitvi kipa Brezmadežne se je začel pomikati sprevod iz farne cerkve, Marijina družba v belih oblekah je nosila kip. Ob done&ih strelih in zvonenju zvonov, med molitvami, petjem in sviranjem cerkv.nih pesmi je procesija dospela do kapelice, ki jo je g. župnik blagoslovil. V nagovoru je g. župnik imenoval kapelico Stoper_ki Lurd. Z lepimi besedami je pozdravila Brezmadežno petletna vnukinja Citika Ko-pše. Kapelica je javna ter se sme letno š-tirikrat opraviti v njej sv. maša. Sv. Križ na Murskem polju. Društvo Jeruzalemskega o-sla je imelo eno prejšnjih nedelj evoj občni zbor. Ugotovilo ee je, da štatistika izJ_a/zuje sedaj poletr mnogo več članov ko pozimi. Glede članov se omonia, da so stari mnogo bolj vztrajni in da jih je več ko miadih. Natančna statistika se ne more voditi glede vseh članov. Rednih elanov je okoli G0 pri starih, pri mladih pa menda okrog 15—20. Za društveno glasilo se more smatrati »Domovina«. Poročalo se je tudi, koliko gulažev in kislih juh se je pojedlo med mašo, med pridigo pa še vee. V političnem oziru je ugotovljeno, da eo se vsi člani udeležili zadnjih volitev v narodno skupščino. Z izvoljenim poelanc.m pa niso zadovoljni. Se jim pač povrača to, kar so pri prejšnjih občinskih volitvah sami storili drugim. Vse na svetu se maBčuje. Hujša kazen pa šele pride. Sv. Križ prl Ljutomeru. Naša križovska fara je te dni doživela lepo in zelo pomenljivo slavje. Žeignanje na nedeljo po godu sv. Ane (»anijsko nedeljo«) smo letos še posatmo slovesno obhajali iz važnih razlogov. Naš domači veleč. g. župnik in dekan Josip W e i x 1 bo namreč na to nedeljo obhajali 35 letnioo lupnikovanja na čelu prelepe križovske fare, ki je (baš pod njihovim vodstvom postala močna na duhovno-verskem polju, pa tudi v ,vseh ozirih zaživela novo življenje. Obhajali pa smo tudi te dni ob.nem 351etni_o mašništva mnogoč. prelata in prorektorja elovenskc univerze v Ljubljani g. dr. Matije Slaviča, ki je gotovo tudi zaslužil, da se ga je naša fara epomnila ob tem njegovem pomenljivem jubileju, eaj je naš rojak iz Bučečovec in znan kot raslužen mož in visok cerkveni dostojanstvenik širom naše domovine. — Na predvečer anijske nedelje so jubilantoma pred domačim Župniščem farani priredili podoknioo, ki je foila živ dokaz, kako naša fara ceni svoje velike in zaslužne može, predvsem pa še duhovnike. Pomenljivo je nagovoril oba jubilanta preč. g. Juran.vič, naš križevski rojak, kl je primerno in erčno čestital obema k jubileju, župljane pa vzpodbujal k še večji Ijubezni do svojih dušnib pastirjev. Za njim so le govorili in čeetitali obema domači g. župan Skuhala, g. Štuhec Alojz, cerkveni ključar, ki Je spregovoril in čestital v imenu faranov v eeld toplih in lepih besedah, za tem pa še g. Btubec Jakob", načelnik gasilske župe, ki je še J>rav posebej poudarjal saaluge in delo mno|fo& g. prelata dr. Slaviča za nas Slovence |j>lofi. Vm.s pa je donela mila elovenska pe- sem našega domačega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom preč. g. kaplana Ašiča, ki je na prisotne napravila mogočen vtis. Pa tudi primerne godbe ni manjkalo. Iz Ljutomera so namreč prihiteli na pomoč še godci, 20 po številu, in s tem je bilo vse elavje lepše in slovesnejše. Oba gg. jubilanta sta se v prisrčnih b&sedah zahvaljevala za udano pozornost faranov in bodrila svojce, da se obeh te dni spominjajo v molitvi. i— Naslednjega dne, v nedeljo, smo pa v do^mjaei cerkvi obhajali cerkvene sloveenosti tako 4l°vesno, kot že dolgo ne. Prav slovesna je jj>ila rana sv. maša veleč. g. dr. Slaviča, ki je imel nato še sam pridigo. Pozno ev. opravilo je enako ob š-tevilni asistenci gg. duhovnikov in rojakov križevske fare opravil mnogoč. g. dekan Josip Weixl. — Za vse farane eo bile io zelo lepe in Bogu posvočene ure. Sladka gora. Naši vinski, prej radi suše že porumeneli griči so po zadnjem d&žju zopet vzeleneli. Skrbno eo obdelani, trte tako obložene z grozdjem, kakor že deeetletja ne. Če nas Bog tudi še vnaprej obvaruje vremen&kih nezgod, bo v jesoni toliko sladke kapljice, da bo manjkalo po&ode, ker tudi eadje lepo kaže. To bogastvo iprirode pogledati in obenem k Materi božji na Sladko goro poromati bo gotovo poželel vsakdo, ki količkaj more. V dneh 12. do 15. avgusta bodo gotovo oživeli ti griči, z vseh etrani se bodo bližali romarji z molitvijo in pesmijo na ustnih, s pobožnostjo v srcih. V ponedeljek, 12. avgusta bo že prilika za sv. spoved, zvečer ob 6 pa prva pozdravna pridiga. V torek zgo-daj zjutrnj spovedovanje, ob 5 se začnejo sv. maše, ob G pridiga in peta sv. maša, ob 10 prav tako in popoldne zopet pridiga. V sredo ob C zadnja pridiga in že se bodo romarji poslavljali od naše cerkve. Sv. Jeilert nad Lsškim. Za prepotrebno Antonovo (Slomšekovo) cerkev v Gornji Rečici so do 1. julija darovali v dinarjih: Lavrina Lovro 50, na svatbi Golouh-Petek 1530, L. J. 1000, Šergan Nikolaj in Helena 2500, Šergan Nikolaj nabranih 6000, Blan Anton 500, Blan Helena 500, Železnj-k Barbara 175, Golouh Jožef 000, isti nabranih 250, pogrebci Fermeta Franca 300, Ferme Franc 1500, Babič Alojzij 1150, neimenovan 7000, neimenovan 4000, Slomšekov častivec 4330, Napret Barbara 100, Košič Veronika 200, Holcman Vinko 100. — Stavbišče s hišo na njem je daroval Golouh Matija, p. d Sadovšak. Sosedje in drugi Rečičani &o dali lomili, streljali in vozili kamenje, žgali in gasili apno, zravnali zemljišče, vse brezplačno Tudi vodovod je speljan do stavbišča, Najbolj se trudi za novo svetišče posestnik in ključar župnijske cerkve Šergan Nikolaj. Pripravljalni odbor se priporoča še za nadaljne prispevke, da mu bo mogoče čimprej začeti z delom po nedavno objavljenem načrtu Pleonikove šole. Cekovne položnice: Hranilnica in posojilnica Laško, številka 11738. Dobrovce pri Mariboru. V Dobrovcah pr: Mariboru se bo na praznik Vnebovzetja Marije device, 15. avgusta vršilo letno proščenje v cerkvici, ki je bila slovesno blagoslovljena lansko leto, 4. oktobra. Izvršila se bo tudi blagoslovitev velikega križa v cerkvici. Sveta maša e pridigo ob pol desetib. Št. Janž na Dravskem polfu. V nedeljo, dne 28. julija so ee po vsej naši fari vršile prošnje procesije za dež. Vsa fara, mlado in staro, se je zbrala k pobožni molitvi za potreben dež. Ko se je pobožnost v župni cerkvi končala, pa je agitator povabil vse vernike na igro o jezJčnem dohtarju. Društvo, ki si lasti prvenstvo vsaj v Št. Janžu, je lepo izrabilo priliko, ko je bilo v bližini zbranih mnogo ljudi. Prireditev pač ni bila v skladu s cerkveno do- ložnostjo, temveč se dozdeva, da je &lo najbrž bolj za druge namene, kaior za »ljudsko prosveto«. Ljutomer. Pri kopanju je v deroči Muri pTeeklo soboto utonil abituriejnt ljubljanska gimnazije g. Alfonz Žižek, doma iz Ljutomera. Z žrtvami je s prav dobrim uspebom končal osem gimnazij, morda bi na jesen vstopil v. bogoslovje. Bil je Jdealen, priden in miren ant, z velikinu življenjskimi načrti. Pa ]e zabrbtna Mura zahtevala njagovo mlado življenje. Blizu Mote se j« s svojimi tovariši kopal v Muri. Ni bil izvr.sten plavač. Najbirž ]e zaišel v vrtinec, ki ga je potegnil v globino. Danes, ko to poročamo, njegovega trupla še niso našli. Vest o nesrečni smrti priljubljenega dijaa je v vsem okraju vzbudila veliko sočutje z Žižkovo družino. Blag mu spomin! — Sicer smo pa v na_i župniji letos prav zdravi. Tako malo mrličev, kakor jih imamo letoe, že dolo nismo imeli. Dos&daj je v naši farl umrlo samo par ljudi, pa je minilo že čez pol leta, dočim siruo imeli navadno na leto okoli 90 mrlioev. — Gospa Seršenova je pretekli teden obhajala 701etnico svojega življenja. Bog jo ohrani še nadalje v zdravju in moti, vsem v radost in veselje! — 15. in 18. avgueta ee vršijo na Cvenu pri Ljutomeru jubilejne konj-: ke dirke, za katere vlada letoa posebno zanimanje, ker Kolo jahačev in vozačev obhaja letos svojo GOletnico. Razpisane eo velike nagrade. Istočasno se vrši v Ljutomeru premovanje konj in razstava ameirikanskih dirkačev. — Staro Prosvetno druStvo je zopet dovoljeno. Ker pa smo si medtem uetanovili novo Ljudsko čitalnico, bomo imeli sedaj kar dve društvi. Ljudska čitalnica bo poslovala kot knjižnica in čitalnica v Katoliškem domu, vss ostalo prosvetno delo pa bomo vršili zopet pod naslovom Prosvetno društvo. Saj že veste, da b&mo 8. septembra slovesno praznovali d8setletnico Katoliškega doma? O tem pa poročamo na drugem mestu. — To nedeljo naredi naša Marijina družba izlet. k Sv. Tomažu, seveda, ako bo lepo vr&me. Čez kačje grabe in Žerovince bo šla naša pot. Kdor hoče, se nam lahko pridruži. Tomažovčani, na sviden*j! Sv. Eiiž na Murskem polju. Ob priliki dvojnega jubileja g. župnika Weixla je g. prelat dr. M. SlaviS daroval domaei cerkvi zelo lep mašni kelih, ki je izdelan v Ljubljani po načrtih g. arhitekta Vurnika. Tudi sledeče dejstvo je za našo faro zelo zanimivo, obenem pa tudi veselo: kar štirje novi študentje, sami bivši ministranti, se odpravljajo na klasično gimnaz.ijo v MaTibor. Sprejemni izpit so že z uspebom položili. Proeili eo tudi že za sprejem v kneizdškof. dijaško semenišče v Mariboru. Bog daj, da bi rastli v modrosti in v vednosti v čast Bogu in v blagor našega ljudstva. — »Bralno društvo« je zopet vzpostavljeno in že deluje. Urejena knjižnica že posluje ob nedeljali in praznikib. Fantje in dekleta: pridružite se našim vrstam! Za 25. avgust že pripravljamo zelo lepo igro »Moč zvestobe«, na kar že eedaj naše prijatelje mladine in lepih iger opozarjamo! Sladka gora. Razveselili smo &e majnika, ko emo dobili nov vozni red in brali med po^ stajama Ponikva—Poljčane tudi ime Sladka gora. Rekli smo, kako prav bo prišlo to postijališče tudi romarjem, ki bi imeli od tam do cerkve samo dobre pol ure ob lepib nasadih vinske trte. Žal, postajaliSče še do danes ni otvorjeno in tudi ob romanju se vlak tam ne ustavi. Celo z imenom Sladka gora, ki ga je prvotno izbrala banska in železniška uprava, nekateri niso bili zadovoljni in so proti njemu protestirali. Baje jim je uspelo, čeiprav; je y vseh voznih redib Dostajališče imenovn.-. no Sladka gora. Banska uprava je odločila,, naj se postajališče imenuje po najbližjera večjem kraju, ki je na zemljevidu; to pa je ravno Sladka gora. To ime je bolj znano kakor pa Upoglav in innogo več ljudi bi prišlo v zapu.čeno Sladko goro, .6 bi postajališče obdržalo to ime. Pred meseci je bil bo] radi imena »Majstrovo«. Tudi <to ime ni primerno, ampak edino Sladka gora. Upamo, da bodo oblaeti to upoiM.eva.8 in 'bo ostalo itne, ki so ga prvotno določile. Frankolovo. Anino nedeljo smo prav lepo obhajali; imeli smo v svoji eredi našega ro)aka g. Gregorja Flis, euperiorja pri Sv. Jolefu nad Celjem, ki nam je opravll ob 10 sv. op-a-.ilo. Kakor vesel oddib pomladi emo spreJeli ob spremembi vlade vest, da je g. dr. Korošec v vladi. Želeti bi bilo, da bi se res začelo drugo življenje. Prosvetoo draštvo Slom8ek bo treba poživiti. Imamo ]ep društveni dom, tamburice tudi, knjižnico tudl, samo živIj-etnja je treba. Zdražimo svoje moči v to plemenito svrbo! Veo mla*dino vabimo: Pridite v prosvetno dru&tvo kot člani, ne bo va::_ žal! Clm lepša vam bo mladost, tem lepši bo tudi poznejši epomin.