34. stew. V CELJU, sobota, 1, maja 1920, Poštnina plačana v gotovini. LETO II. Ishaja vaak tai*«k, öttrtek in «oboto. - C«aa i Za celo leto 80 K, in pol leta 40 kron, za čctrt Iela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Potamcma •t+vllka «tan« I krono« Na pismene naročbe brez pošiljatvt denarja •• n« moremo oziratl. Naročniki na] pošiljajo naročnino po poštnl nakaznici. Reklamacije glcde lista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. UraMfttvo In upravnlft»» se nahaja v Zvernl tjskarni v Cemi Strassniajerjewa ulloatt.9, Oglasi se računajo po porabljenem prostoru ln sicer: za navadne oglase po 80 v od 1 mmt za poslana, na- gnanila občnih zborov, naznanila o smrtl, zalivate itd. K1-20 od 1 mm, u reklamne nollce med tekstom B K od vrste, Mali oglasi (največ 4vrste) 19 Km Pri večkratnih objavah poputt. Rokopi%] te ne vračajo. Telefon It 66. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. SDH 0DG0V0RNI UREDNIK VEKO8LAV 8PINDLER. Nekaj besed za I. maj. Celje, 1. maja. Kako daleč more tudi najtreznej- šega človeka zavesti fanatizem za u- veljavljenje gotove smeri, nam kaže odlomek iz govora te dni v Beogradu aretiranega srbskega komunističnega voditelja dr. Topaloviča na kongresu soc. dem. stranke v Vojvodini. Dr. To- palovič je ob tej priliki med drugim izjavil: »Vsak kilometer železniSke proge, vsaka novozgrajena tovarna, vsak e- konomski napredek pomeni jačenje protirevolucije in mi tega jačenja ne smemo dovoliti. Mi moramo gledati, da za dalj časa ne pride do konsoli- dacije tega sicer rednega stanja. Naš pokret mora biti v stalnem gibanju, da vzdržimo polilično napetost in ve- žemo na ta način naše čete na notran- jost države tcr jih oslabimo na de- markacijski liniji. Skrbeti moramo, da dovedemo državo do nemogočnosti, da zadovolji delavske zahteve, ker nam bo le tako mogoče vzdržati in polen- cirati nezadovoljstvo delavskih mas, koje bomo rabili v slučaju protirevolu- cijonarne akcije proti madžarski revo- luciji v trenutku, ko pride do spopada med našimi četami in madžarsko re- volucijonarno vojsko. Naša dolžnost je jasna. če tudi ie ni pogojev, da pre- vzamemo politično oblast v svoje roke, zato ne smemo ostati mirni, ampak moramo storiti vse korake, da zasi- guramo zmago revolucijonarne vojs-e. Zavedamo se, kaj bi potem nastopilo. Naša ozemlja bi bila okupirana po italijanski vojski, ki bi prišla, da vz- postavi železnični promet, ki je antanti nujnp potreben. Jugoslavia bi bila raztrgana. Toda, sodrugi, tudi ruski socijalisti so ?.a ljubo mednarodnemu socijalizmu riskirali svojo državo, pa moramo to storiti tudi mi. Gotovo je, da bi narod bil odločno proti temu, če bi prišle madžarske Čete, pa to za- hteva interes mednarodnega socijalizma. V državljanski vojni, ki bi potem na- stala, bi naša narodnost propala, bi bila masaksirana, ali zir.agal bi komu- nizem. Mi smo tu predstavitelji komu- nizma, in ne predstavitelji nacije. Mar Rusi niso žrtvovali svoje nacije na ljubo socijalizmu? Ali je naša dolžnost drugačna nego ona, kateri so se Rusi tako sijajno odzvali?« Takšno miSljenje se je širilo s strani brezvestnih hujskačev med ne- zavedno maso in s takimi idejami se je pripravljala revclucija za vzpostavitev sovjetske republike, ki je imela nasto- piti ba5 minole dni in ki je tako ža- lostno ponesrečila. Upamo, da pride po dogodkih zadnjih dni streznenje, streznenje tudi med tiste komuniste, ki so si na tajnih sestankih že raz- delili šarže za slučaj sovjetske vlade. Prvi maj —¦ delavski praznik! Velike so bile vsako leto priprave za .ta socijalistični praznik. Pa že prihajajo iz raznih dežel glasovi, da socijalisti sami pričenjajo drugače pojmovati po- men praznovanja 1. maja. Tudi v nji- hovih vrstah se množe glasovi, da je v delu, da je v zvišanju produkcije pot iz danainje svetovne krize. Na Čeho- slovaškem se je med delavstvom vršilo že cele tedne veliko gibanje za to, naj se na dan 1, maja dela in naj se za- služek tega dne daruje za invalide, vdove in sirote ter za podpornesklade dobrodelnih ustanov. Iz Berlina prihaja vest, da je nemška narodna skupSčina zavrgla predlog, naj se prvi maj pro- glasi kot zakoniti praznik. V sovjetski Rusiji pa je izšel naravnost ukaz vlade, da mora delavstvo poceli Rusiji 1. maja vsaj 6 ur delati v občekoristne nam.ne. Kako so se odločili naši jugoslo- venski socijalisti, ne vemo. Vemo le to, da se je tudi v časopisju te stranke iz delavskih vrst pojavilo mnogo gla- sov, naj S2 1. maj ne praznuje, ampak naj gre delavstvo na delo in naj žrt- vuje zaslužek tega dne v dobrodelne namene, bodisi za preostale Ijubljan- skih žrtve, bodisi za invalide itd. Vse to kaže, da tudi med našo jugosloven- sko delavstvo prihaja streznenje iz re- volučne mrzlice in da prihaja spo- znanje, v čem leži spas in napredek naroda in države. Kaže pa tudi, da v našem delavstvu vkljub neštetim sla- bim vplivom vojne in nje posledic ni zamrl smisel za veličino dela, smisel za človekoljubje in za praktično so- cijalno udejstvovanje vsakega posa- meznika. Iz Hrvatske prihajajo glasovi, da hočejo tarn na vladi sedeči krogi s teroriem zatreti socijaiistično gibanje. Ne bomo se spuSčali v teoretiziranje, ali je to piwnerno ali ne. Zgodovina uči, da se idej ni nikdar s silo zatrio. Da treba nastopiri proti strankarsko- političnim izrodkom, proti komunistič- nemu terorju in pro:i protidržavni agi- taciji 7. vsemi sredstvi, je jasno. Kar se pa danes godi po lirvatskem, to presega te meje in se bo na deželi sami še maščevalo. Zdi se človeku, kakor da ljudje pri hrvatski vladi ri- vajo glavo v pesek, samo da bi ne videli težkih socijalnih problemov, ki pretresajo svet in tudi našo državo. Zdi se, da ne razumejo, da se naš na- cijonalni problem ureditve države rfe more rešiti, če se obenem ne reši tudi socijalno vprašanje. Preko kmečkega gibanja za agrarno reformo in preko Strajkov, ki gredo za izboljšanjem so- cijalnega položaja, ne more danes nihše več. V Sirokih masah danes ni in ne more biti nacijonalnih pokretov, ampak samo socijaini, ekonomski. Z gesli o centralizmu, federalizmu in podobnimi ne bomo umirili širokih narodnih slo- jev, ne bomo utišali njih žeje po so- cijaini pravičnosti. Nacijonalna osvo- boditev brez socijalne za široke mase ne pomeni osvoboditve. Kaj ima kmet od Jugoslovenstva, če nima zemlje? Kaj ima od Jugoslavije, če naj mu bo v njej §e dalje ravno tako slabo nego mu je bilo prej? Kaj naj bo za delavca »narodna država«, če ne pomeni zanj špremembo socijalnih, ekonomskih raz- mer? Ali naj bo ravno v kmetu ali delavcu narodni cut tako močaii, da stalno nadvlada vse druge občutke in težnje? Ali je mar v meščanskih kro- gih nacijonalni cut tako globoko raz- vit, da bi bil silnejši od težnje, si iz- bolišati gmotni položaj? Ne, nasprotno vidimo, da je takozvani meSčan dosti- krat pripravljen celo državo goljufati v svojo korist. In kmet in delavec naj bosta dru- gačna! Zadovoljita se naj z nacijonal- nim osvobojenjem, ne da bi se za nju v socijalnem in ekonomskem pogledu kaj na bolje spremenilo! Dajte kmetu dovolj zemlje, delavcu pokažite z de- janjem, da je naša narodna država zgrajena na temeljih socijalne pravič- nesti, in videli boste, kako se bo bu- dil v njih nacijonalni cut, kako se bo budila ljubezen za našo lepo, narodno, vucijalno pravično jugoslovensko drža- vo. Ne tiščimo glave v pesek, ne za- pirajmo si oči pred krvavo in živo re- snico vsakdanjega življenja, ne bojimo se resnice! Bod^mo z besedo in deja- ni«m glasniki socijalnega osvobejenja §irokih narodnih mas, le tako bomo spravili v sklad interese vseh stanov v korist narodne države. In potem smemo tudi upati, da bomo slavili 1. maj čez leto dni v sre- Čnej5ih, lepših razmerah. V. S. Pclitične vesfi. Vladni bojkot v parlamentu. Na seji narodnega predstavništva dne 28. aprila izjavil je min. predsednik Pro- tic, da bo vztrajal tudi naprej v svoji obstrukcijski taktiki, da hočeta on in vlada prihraniti domovini nečastne pri- zore, ki so se odigravali v zadniem času v narodnem predstavni5tvu ter izpodkopavali ugled države na znotraj in zunaj. Zato Je kraljevska vlada sklenila, da se ne bo več udeleževa- !a sej narodnega predstavništva, dokler opozidja ne spremenl svoje taktlke. (Ko to pišemo, je pa bil men- da Protič sam tisti, ki je svojo takti- ko ponesel seboj domov brez — svi- denja! Op. ur.) Prihodnja seja je do- ločena na 3. maja t). Preki sod za zločince proti državl. Beograd 26. aprila. Na predlog ministrstva za notranje posle je mini- strski svet sklenil uvesti postopanje po prekem sodu zoper veleizdajo in zločine proti državi po § 85 kazen- skega zakona. Našl delegatl z mlrovne konference na potu v Beograd. Ljubljana 29. aprila. Danes so do- speli v Ljubljano z ekspresnim vla- kom delegati mirovne konference dr. Trumbič, Žolger in dr. Rybar ter na- daljevali potovanje v Beograd. Našl mirovnl dele^ati v Zagrebu. — Dr. TrumbJčeva Izjava. Zagreb, 29. aprila. Danes opoldne so prispeli na zagrebški kolodvor na svojem potovanju v Beograd naši de- legati na mirovni konferenci, zunanji minister dr. Trumbič, dr. RybaF in taj- nik dr. Pavlovič. Na kolodvoru jih je pozdravil prisrčno ban dr. Laginja, ki se je z dr. TrumbiČem v vlaku dolgo pogovarjal. Delegat dr. Žolger se je odpeljal v Maribor, da obišče tarn svo- jo obitelj. Dr. VesniČ se odpelje iutri iz Pariza v Beograd. V pogovoru je dr. Trumbič izjavil, da je konserenca v San Remu hoteia rešiti jadransko vprašanje na svoj račin, kar pa se je naSim delegatom vkljub temu, da niso bili v San Remu, posrečilo pravočasno preprečiti. Vesti, ki jih trosijo i.alijan- ski listi, da so naše meje 2e določe- ne, so popolnoma neresnične. Naši de- legati potujejo v Beograd, da dobijo pri vladi in kroni daljna navodila gle- de zadržanja ter da se pogovorijo gle- de zimanje politike. Dr. TrumbiC se je informiral pri časnikarjih o stanju stav- ke in je bil posebno zadovoljen, da so vesti italijanskih llstov, ki govorijo o velikih nemirih in velikem krvolitju ter o političnih bojih v Zagrebu, ne- resmČne. Tajnik delegacije dr. Pavlo- vič je izjavil, da se staliSČe na mirov- ni konferenci ne sme presojati preveč pesimistično. Delegacija se bo mudila v Beogradu le nekaj dni, da se po- svetuje z vlado in dobi nadaljne in- V1NK0 V. GABERC: Rdeči maj. »Prmojduš, na havplaci bojo gavge!« (Geslo bodoč- nosti.) Čestokrat se je že dcgodilo v zgo- dovir.i, da veliki možje niti slutili niso, da postane kaka njihova v kritičnem trenotku izrečena beseda — krilatica, ki bode begala od kraja pa do konca sveta, polneč praznoto misli in impo- nujoč celim rodovom. Ko je bil veliki idealist in počet- nik socijalizma vrgel med svet klic: »Proletarci vseh dežel, združite se!« si je pač morda mislil, da pridejo nekoč za njim koristolovci in nepoStenjaki, ki bodo slepili bedni delavski svet z blestečimi frazami, ni pa gotovo ne verjel, da se kedaj posreči pozi dikta- torja ali gesti goljufa zmešati treznim ljudem možgano in reveže zlorabiti za izključno svoje sebične namene. Že do vojne se je bil v ustih ne- katerih teoretikov nauk socijalizma tako spridil, da je postal pravcata so- krvica, a tekom vojne so začeli ža- lostni praktiki svojo propagando dej- stva. Dočim je baje pred dvajset leti nekje v Švici ali Ameriki izhajal nem- Ski pisan list z geslom: »Wir färben stark, wir färben gut, wir färben mit Tyrannenblut«, so anarhisti najnove- jega kova pod praporom boljševiškega komunizma zrušili mogočno Rusijo v razvaline, jo zavili v plamen in jo po- sipali s pepelom iastnih domov. Dočim so se torej doslej eksaltirani posame- zniki borili proti »tiraniji«, ki se niti ne da natanko objektivno defini- rati kot pojem, je sedaj pričel boj vsakega proti vsem. Nastopila je zme- | da, ki grozi upropastiti svet. Propaga- tor ne ve, kak je program njegovemu stremljenju, vršitelji teh bolnih idej pa hodijo vsak v svoji smeri brez cest in ciljev. Nikdo ne ve, kje mu je obstati, nikdo morda ne pluti, da mu bo konec v brezdanjem prepadu. Živimo v Žalostnih časih, ko ie prišla človeška zver z veiige, ko nikdo ne priznava avtoritete, ko gradimo ol- tarje prokletemu egoizmu; silimo v dobo apokalipse, ko davi oče lastnega otroka, ko ubija sin svojo mater; le- zemo v oni strašni Čas, ko bodemo z desnico križali se, z levico pa segali sosedu v žep. Ne bode dolgo, pa bo- demo z eno roko prisegaü zvestobo in ljubezen, z drugo pa iskali bodala, da se iznebimo onega, ki mu velja laž- njiva sitna prisega. Gi'->e poštenje, iskrene besede ni, morala umira kakor za plotom slep garjav pes. Ljudstvo se je prevzelo, ves narod živi v megalomaniji lastnega »jaz« in ono malo treznih poštenjakov, ki priporočajo zmernost v uživanju in napor v delu, da obnovimo dorn in dvignemo blagostanje v obče zadovolj- stvo, vse ono je boren kvas, ki ne nakipne testa radi skvarjene mok«. Treba novega zrnja in nove mletve in — novega kvasa. Vojna je ubila Cut za pravičnost, razdjala je smisel za poštenje. Bogatin guli in odira siromaka, revež krade, tat ropa, ropar mori. Vsak opravlja svoj novi posel, a vse to delo je ne- gativno. Odvaditi se ga nikdo ne mara, ker nima volje in — ker ni oblasti, ki bi ga prisilila kakorkoli. In vendar ni sredstva, ki bi bilo preslabo, priva- diti ljudi poštenju in pozitivnosti. Avtoriteta mora zopet zadobiti moči. Priboriti pa morajo državni ideji in socijaini pravičnosti moč oni samo- zvanci, ki vladajo in se igrajo z na- šim čolničem v vrtincu. Mislim, da iim bode proti škodljivcem in razdiralcem dovoljeno vsako sredstvo z ozirom na vzvišenost cilja. Za mehkužnost in cincavost sedaj ni časa! Dogodili so se v Celju slučpji, da je zaslepljena množica, podjarjena od demagoSkih obetov brezvestnih ego- istov, šla pred sedež oblasti — de- monstrirat za »mučenike«. Uverjen pa sem, da Še pride čas, ko bodo vsi ti izpregledali in mučenike častihlepnosti in samogoltnosti preklinjali. V nedeljo sem stal po obedu na balkonu, razmišljajoč, kako je mogoč pod božjim solncem tolik hlad. Izza vogla sem čul roten je in preklinjanje; bližalo se je osem do deset nahujska- nih delavcev. Niti eden ni izgledal ka- kor tat ali razbojnik. Bili so videti po- šteni ljudje, a sfanatizirani. Že so bili mimo, kar se eden obrne, skrči roko v pest in mi — Skricu — zagrozi škripaje z zobmi: »Prmojduš, na hav- placi bojo gavgel« Da ne bi začelo leteti kamenje na mirnega gledalca na balkonu, ki je le slučajno stal tarn in se ni niti nasmeh- nil niti posmehni), sem se umaknii. RazmiŠljal sem, zakaj groze nesnane- mu »Škri<:u«, ki je vse svoje življenje sovražil surovo nasilstvo, krivico in hinavstvo in bi bil med srečnimi sre- Čen, če bi priJla na svet ljubezen do bližnjega in vera v odrešenje in upanje na boljše case. DoSel sem do zaključka, da je kr- vava krilatica »Prmojduš, na havplaci bojo gavge« izraz in vsebina dobe, ki jo nazivamo — rdeči maj . . . Stran 2. »NOVA DOBA« Štev. 54. formacije in instrukcije ter odpotuje potem zopet nazaj v Pariz. Pogovor med Scialoio, NUtijom In dr. Trumbičern. Lyon 28. aprila. Iz San Rema se doznava, da sta imela Scialoia in Nitti z dr. Trumbičem, ki se vrača iz Pari- za v Beograd, daljši pogovor, ki se je nadaljeval na vožnji do jezera Lago Maggiore. Razveijavljenl mandati komunističnlli občinskih odbornikov v Zagiebu. Zagreb 29. aprila. Danes je vlada izročila poverjeniku za mesto Zagreb naredbo, s katero se razveljavljajo mandati dvajsetih komunističnih sve- tovalcev ter mandat dr. HinkoviCa in socijalista Bukšega, ker so položili ti svetovalci prisego s pridržkom, kar pa je po zakonu nedopustno. Naredba iz- vaja nadalje, da je izvolitev Sv. Deli- ča za župana mesta Zagreba neveljav- na, ker je bil njegov mandat razve- Ijavljen. Radi tega pozivlje vlada po- verjenika, da skliče takoj novo sejo mestnega sveta v svrho izvolitve no- vega župana in podžupana. Na mesto razveljavljenih mandatov naj stopijo zastopniki istih strank po vrsti, kakor so vpisani v listah. Prepovedano praznovanje 1. maja v Zagreba. Zagreb, 29. aprila. Red^rstveno poveljništvo za mesto Zagreb je izda- lo proglas, s katerim se prepoveduje praznovanje dne 1. maja kot običaj- nega praznika delavstva. Istotako se prepoveduje praznovanje dne 30. apri- la kot spomendneva hrvatskih narod- nih mučenikov Petra Zrinjskega in Frana Trankopana. Oba dneva je sma- trati kot navadna delavnika, ob kate- rih se bo povsod delalo. Kdor bi za- prl trgovino, se bo kaznova! s tern, da se mu bo odvzela koncesija. Ob- enem je izdana stroga prepoved to- čenja alkohola in sestajanja v gručah, kakor tudi vsa zborpvanja in name- njeni obhodi. Poveljstvo opozarja, da se bo, v slučaju, da bi se vršile vkljub prepovedi kakoršnesibodi demonstraci- je, rabilo brez vse^a daljnega svarjenja orožje! Dr. Renner gre — v Beograd. »Slovenec« pi5e : «Reichspost« poroča iz Beograda preko Danaja, da poseti dr. Renner baje prve dni rrrdja Beo- grad. Na povratku hoče priti tudi v Zagreb in Ljubljano. Zakaj je italijanska delegacija odpotovala iz Madjarske? Budimpešta, 29. aprila. V da- našiiji seji narodne skupSčine je inter- peliral poslanec Scigray (kršč.-narodna stranke) ministrskega predsednika radi vzroka nenadnega odpotovanja itali- janske delegacijc iz Madjarske. Mini- strski predsednik je odgovoril, da mu je italnatiskj vrhovni komisai sporočil, da viada med italijanskimi socijalnimi desnokrati silno vznemirjenje, ker Ma- džari ravnajo nasilno z zaprtimi komu- nisti, jih trpinčijo in jim dajejo neza- riostno obleko in premalo hrane, da z eno besedo ravnajo Ž njimi barbarsko. Pri obisku italijanskih delejratov v ta- borisčih, nadaljuje ministrske predsed- nik. so se internirani komunisti pri- tožili radi nezadostne hrane in obleke, kar so si Italijani zapisali. Kakor se fe uradno dognaio, so vse pritožbe komunistov neopravičene. Italijani so tolažili internirane komuniste, da bo kmalu bolje in da bodo kmalu osvo- bojeni. ttaiijani so v dunajskem listu »Arbeiterzeitung« objaviü članek, v ka- terem pozdravljajo itaiijanski socijalni demokrati trpeče komuniste in člane 3. internacijonale in jim obljubljajo, da ae bodo zanje zbirali darovi. (Ogorčenje in klicanje v zbornici). Ministrski pred- •iednik je na to izjavil, da vlada ni do- volila uadaljnega obiska pri interniranih in da bo preprečila, da se madžarska gostotjubnost izkorišča v svrho huj- sklanja prati tnadžar»ki vladL (Sledilo je bu'rno r-dobravanie po vsej zbornici.) Nittl je zadovoljen! Rim, 29. aprila. (BressŽično). Itaii- janski ministrski predsednik Nitti je h- javii, da je s potekom konserence vSan Remu zadovoljen in da je imela ista za JtaJijo lepe uspelie. Dosegel ie na kon- ferencij Ca sta Anglija in Francija do- voliii Itaiiji isključno pravico eksplo- atacije v obsednih pokrajinah Male Azijc. Ugodilo se je tudi zahtevi Italije, da cme eksploatirati pnsmogovnik pri tterakiej'. V jadranskem vprašanju je Nitti rtra^G volje ugodü želji Jugoslavije, da se r«?ši zadeva Čimprej potom r.e- posrednili pogajanj. Rusija noLe ofenzive proti Polj- skl. Sovjetska ruska vlada izjavlja, da so vse poljske vesti o pripravah k ofenzivi na Poljsko fronto izmišljene in brez podlage. Sovjetska vlada prekinlla pogajanja s Flnsko. Moskva, 29.apr. Mirovna pogajanja s Finsko so se prekinila, ker je Finska stavila nesprejemljivo zahtevo za neu- tralizacijo petrograjske gubernije. To zahtevo je stavila Finska baje po na- vodilih Francoske. Mirovno stanje Amerike z Nemčljo In Avstrljo. Pariz, 29. aprila. Iz New-Yorka se poroča, da je senator Knox v se- natnem odseku stavil nov zakonski predlog mesto resolucije representa- cijskt zbornice glede proglasitve mirov- nega stanja z Nemčijo. V tern predlogu se proglaša tudi vojno stanje zAvstrijo za končano. V odseku so glasovali de- mokrati proti temu predlogu. ŽeleznlČarska stavka v Parlzu. P a r i z, 29. aprila. Državna železni- čarska organizacija je sklenila na svoji seji z 28 proti 24 glasom, da vstopi dne 30. aprila ob polnoči v stavko. Wilson predložl senatu znova mirov- no pogodbo z NemČijo. Pariz 28. aprila. Washingtonski listi prinašajo vest, da bo Wilson se- natni zbornici znova predložil mirov- no pogodbo v odobritev s pridržki glede gospodarskih in trgovinskih od- nošajev z Nemčijo. Prehrana Berlins In Hamburga ogrožena. Berlin 28. aprila. Plovci na Labi in Wesli so stopili v splošno stavko. Vsled tega je ogrožen dovoz živil in preskrba Veleberlina, kakor tudi Ham- burga. 90 mlHjard zlatih mark! Kakor poročajo iz Pariza, bo naloženo Nem- čiji plačilo 90 milijard zlatih mark, plačljivih v 30 obrokih po 3 milijarde na leto. Anglija je predlagala 50 mili- jard, Millerand pa ni popustil. Volltve na Danskem. V poslan- sko zbornico jo bilo izvoljenih 48 li- beralcev (4 pridobili), 47 socijalistov (4 pridobili), 28 konservativcev (7 pri- dobili), 17 radikalcev (5 izgubili), pri- dobityena stranka 4 (pridobila 3); svo- bodni socijalni demokrati, neodvisna desnica in neodvisni radikalci so zgu- bili po en mandat." Turk! ostanejo v Carlgradu. Lyon 28. aprila. Iz San Rema se poroča, da je vrhovni svet sklenil, da ostanejo Turki v Carigradu, da se pa uvedejo za manjšine dalekosežne po- trebne garancije. Turška mirovna delegadja je za 10. maja pozvana v Pariz. Stavka. Konec železnlčarske stavke. Celje, 30. aprila. Včeraj je bil pro- glašen konec železničarske stavke. Vsi železničarji so nastopili delo in — ker so vpoklicani k orožni vaji — so bili zapriseženi. Upati je, da bo že danes vzpostavljen normalni promet. Železničarjf v Mariboru. Maribor 30. aprila. Tudi tu se je prijavil do danes v deio velik del že- lezničarjev. Izostali pa so doslej še vsi nemSkonacijonalni in od enakih ele- mentov nahujskani železničarji.' Posle- dice bodo nosili sami. Lov na stavkujoče železnlčarje. Zagreb, 29. apr. Weraj se je nn- redila po mestu racija na stavknjoče železničarje, ki se niso prijavili v službo. Prijetih je bilo okrog 100 železhičar- jev, katere so izročili mestnemu po- veljstvu. Komunlsil v Ko^evju. Dne 27. aprila, je prišlo v Kočevje vojaStvo, da vzdrži rned tamkoisnjim delavstvom red. Komunisti so imeli razpostavljen'» straže, ki so avizirale prihod vojaštva. Stavkarski odbor je ob prihodu vojakov dal znak s sireno, na kar so rudarji poskrili orozje ter se or;Tanizir; li v te- te, oborož>one s ko)i. Dines 28. aprila se je stavka nacJa!ieva.ta. PrtL-ivalstvo, ki jo državi 7.vesto, je biio vesc!o pri- hoda vojaštva in se je pomirilo. Vo- jaStvo je nastopilo jjioti bolj^eviSko- naklonjenim KoČevaijcm z vso potr^bno odločnostjo, kar je t^m odIrupil3 \so korajžo. Sedaj vinda rnir in red. IZ K0R0TANA. Ženski shod v Velikovcu se je vršil dne 18. aprila v velikem slogu. Po službi božji bil je sprevod po me- stu, katerega se je udeležilo veliko število žensk v narodnih nošah, pre- pevajoč slovenske narodne pesmi. Ude- ležencev je bilo okrog 2500. VrSili so se govori, v katerih so podžigale go- vornice in govorniki ljudstvo v narod- nem čutu. Potetn se je vrSilo zboro- vanje zveze ženskih društev in obed. Popoldne sta bili dve gledaliSki pred- stavi in konečno se je sklenila rezo- lucija 32 ženskih društev glede bliža- jočega se ljudskega glasovanja, na ka- terem so Ženske izjavile, da ne marajo imeti več stikov z dednimi nemSkimi tlačitelji ter so edinole za združitev s svojimi srčnimi sastrami v Jugoslaviji, prisegajo, da bodo posvetile plebiscitu vse svoje sile, da se priklopi sloven- ski koroški del Jugoslaviji in rotijo ves slovenski in jugoslovanski svet, posebno merodajne oblasti od Beogra- da do Ljubljane, da jih v tern zgodo- vinskern trenutku podpira z vsemi sredstvi v boju za domovino ravno ta- ko, kakor stoji vsa Avstrija za nem- škimi glasovalci. MARiBORSKE NOVICE. Požar. V Spodnjem Radvanju pri Mariboru js nastal v sredo, dne 21. aprila t. I. na dosedaj neznan način ogenj, ki je vpepelil goepodarsko po- slopje Ivana Rottner z vso krmo in vsemi gospodarskimi stroji vred. Rad- vanjski, mariborski in pekrski požarni brambi se je posrečilo rešiti tik gore- čega gospodarskega poslopja stoj«Čo hišo. Skoda je precejšnja. K mariborski podružnlci Jugosl. Matlce je pristopilo doslej nad 500 članov; med njimi je omeniti posebno gg. častnike 45. peš, puk., ki so pri- stopili polnoštevilno in razven tega vplačali 1000 dinarjev; dalje člani voj- ne realke 139 po številu (častniki, go- jenci in podčastniki). Posamezni mar- Ijivi člani so nabrali številne nove Cla- ne. — Upamo, da bodo Celjani vzeli ta uspeh tudi sebi ža vzgled! Otroški koncert priredi dne 2. maja tl. ob^lS. popoldne profesor Dru- zovič s svojo privatno pevsko šolo za otroke v veliki dvorani Narodnega doma. Proizvajal se bo obširen spored, med drugim otroška simfonija (Rom- berg) za glasovir, godalo na lok in otroška godala, pesmi za otroški zbor, samospevi in kvarteti na goslih. Javne shode prepovedalo je 0- krajno glavarstvo v Mariboru v obči- nah župnij Sv, Martin, Tinje, Sv. Ven- česl (vse na Pohorju) ter Slov. Bistrica in Makole, ker se vedno bolj širi kužna bolezen črnc koze. GEÜSKE NOVICE General Malster se je 29. tm. mn- dil kratek čas v Celju. V mest'ietn g^edališou se I, maj«4 (sobota) zvečer ob ?• uri ponavlja — prl znižanih cenah — Cankarjeva drama „K^alj na B&- tajnovi". Dramatlčna Sola v mestnem gle- dališču. Zglasitev vsak delavnik zvečer od pol 8. ure naprej v mestnem gleda- lišču. Za mestno gledallšče. Naše g!e- dališče pogreSa različnih potrebSčin, ki so zazadovoljivo inscenacijo neobhodno potrebne, in ki jih je treba za vsako predstavo posebej iskati na posodo v trgovinah in pri privatnikih. To seveda delovanje gtedaliSča zelo otežuje. O- bračamo se torej tern potom na vse Ijubitelje našega gledališča, ki bi mo- gli v tem oziru gledaliSČu koristiti s tem, da mu darujejo po možnosti vse takšne stvari, kiiihlahkopogreSajo. Za oder je ir.arsikaj še čisto vporabno, kar se v življenju ne more več rabiti, ker je doti<*na stvar od bliŽine že preslaba, a izgleda navadno na odru \?. dalja^6 in v oderski razsvetliavi ne le do^ela. ne- pokvarjena, temveč največkrat celo čtsio r.ova. Kdor ima torej kaj tak.-jmli stvari, ki jih ie izranžiral in rr.u aela.io v stanovanju in na podstreSju na^oto, naj'ih priiJivi na dopisir-c. ravnatcjstvu, da «• Hpravijo v gledališče. Sevcda se s hvalcZnostio sprejmejo tudi č.sio ue- oporečene stvari, It b? tin kdo hotel -iarovati. •— Prav pride vse! Da na- Stf-jfmo same nekatcre stvari: po- hiStveni kosi (etagere, kadilne muico, pcdslavki, posamezni stoli, miiie, fotolji itd.) druga stanovanjska oprava (mizni prti, zastorji, svetilke, ure, slike itd.), knjige, namizni telefoni, pisalni stroji, različna posoda, orodje itd. itd. Upamo, da se občinstvo odzove v velikem šte- vilu temu pozivu! Ravnateljstvo mest- nega gledališča. Izlet na Mrzlico (1119 m) priredi — samo pri ugodnem vremenu — celjski odsek sav. podružnice Slov. plan, društva v nedeljo, dne 2. maja. Odhod ob 6 uri zjutraj iz Oriž. Provijant je vzeti sefroj. Koncert Rohr. Umetnik- pianist, profesor Rohr bo 12. tm. zvečer v mali dvorani hotela Union priredil klavirski koncert, na kar muzikalne kroge v Celju opozarjamo. Cudne vrste ščurkl so bivši celj- ski policaji Zinntauer, Mahr, Antschar in Michelak. Kadar se pripravljajo kaki dogodki, ki so naperjeni proti državi, vedno j]h najdete v važnih pogovorih bodisi na kolodvoru ali kje drugje na ulicah. Ko pa sapa te dogodke odpihne, pa se zopet poskrijejo . . . Razdelitev šarž, Hudobni jeziki trosijo po Celju vesti, da so si komu- nistični voditelji za slučaj sovjetske republike razdelili že tudi šarže za Celje. Evo: cinkarniški pisar Martinčič bi bil glavar, cinkarniški delavec Germadnik okoliški župan, pek Koren celjski župan, pismonoša Filipič poštni višji upravitelj, železničar Orozel postajenačelnik \.td. »Novo Dobo« bi ustavili, urednika Špin- dlerja obesili na prvi kandelaber, »Cil- lier Zeitung« bi bilo uradno sovjetsko glasilo itd. Pa to — kakor rečeno — pripovedujejo samo hudobni jeziki. Komomi večer, ki sa priredijo koncertna pevka ga prof. Druzovičeva, virtuoz na gosli g. Šlais, soloplesalec g. Pečnik in mali plesalki sestri Božica in Zlatica Markač, se bo vrSil končno- veljavno v pondeljek dne 3. maja ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu je mnogo izrednih in zanimivih točk. Predprodaja vstop- nic pri gej. Deisinger, GregorčiČeva ul. 3 in na dan predstave zvečer pri bla- gajni. Kino Gaberje. V soboto 1., ne- deljo 2. in pondeljek 3. maja se pred- stavlja prezanimiva in izvanredno efektna dramska atrakcija v 5 velikih dejanjih ,,Dwa sveta' . V glavni vlogi slavni Harri Waiden. Policijski oddelek v CjIju zasle- duje nekega Madžara Arpada Weiss, ki je osumljen tihotapstva z valuto v Prek- murju. Kdor bi znal 0 tihotapcu kaj povedati, naj to javi drž. poiicijskemu oddelku »pri Zamorcu« na Ljubljanski cesti. Poškodbe v vestnem vrtu Straža je prijela neko Zontič M'arijo radi po- škodovanja nasadov v mestnem vrtu- Treba bi bilo take nepridiprave prav občutno kaznovati posebno v svarilo drugim e-nakim elementom. 1 Iz bolnice ušla je neka Angela D , katero je policija pred tednom radi spolne bolezni prijela in oddaia v javno bolnico v svrho zdravljenja. Slovensko glsdališče v Ceiju. Pretečeno sredo, dne 28 tm. je otvo- rilo dramatično društvo novo sezono s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi ter pri razprodanem gledališču doseglo najlepši uspeh. V naslovni viogi je na- stopil prvič novi ravnatelj'gosp. Milan Skrbinšek, ki ga ima marsikdo v naj- lepSem spominu 2e iz Ljubljane inTrsta. Snov drame je vzeta iz vsakdanjega življenja. Cankarieva tehnika v drami zahteva od občinstva mnogo razmišlje- vanja in dostikrat ne navaja vzroka dejanja. Režija mor& marsikaj oživiti, česar p«i čitanju drame niti ne obiu- timo. G. SkrbinSek je že pri prvi pred- stavi pokaza!, kaj hoče ustvanti, kaj tudi napraviti is naših marljjvih in dobrih diletantov. Jako primerna in okusna scenerija, brezhibni nastopi, živahno igranje v skupinah ter izborne rnaske, vse to nam kaže velik napre- dek od prej. Kantor, nekak nadčlovek, ki pogazi in potlači vs^, kar mu za- pira pot do cilja, kaže vendar v ro- tovih momentih svojo slabost, nj^govl ^rehi ga potlačijo. G. Skrbinfiek, ki je umetnik v karakternih vlogah, nam je mojs&rs'co podal zlcsti varijacijo Kan- toijeve notranjosti. Momentano pod- le*2 strahovom, a se zopet ojunači. Vrhnrec j^ dosegla nje^ova igra v P'i^.or.1. med Maksom in Krncem, dasl ?e ta jiitgestiia vslsd Kan»orjeve krepke naravc v dra--ni sam? precfij noverjetna. Mojstersi'o je pa oznailena atmosfera Stev 53. »NOVA DOBA« Stran3. v Kantorjevi hiši po ženi Hani (gdč. Marija Jurmanova), po hčerki Prancki (gdč. Dragica Mirnikova) in sorodnici Nini (gdč. Vorbachova). Vse brez izje- me so bile popolnoma na svojem mestu. Z nesrečno Nino, ki se ji vsled lju- bezni zljubi življenje, a mora iti v klo- šter, je simpatiziral pač vsakdo, a na Francko, ki ljubi takisto brez upa, se opira v momentih slabosti celo kore- njak Kantor. Župnik, ki ga oriše Can- kar v svoji drami, je vzet popolnoma iz življenja in nas nehote spominja na naše politične boje. Pogodil ga je g. PrekorSek tako izvrstno, da bi ga tudi v drugih vlogah radi še večkrat videli na odru. Postopača Maksa, v Cankar- jevih delih sploh priljubljeno osebo, je igral g. MejanSek, abs. tehnika in po- sestnika Bernota g. Plahuta. Globoki kontrast med obema, ki se najdeta edinole v ljubezni do Francke, a se vsled tega smrtno sovražita, je prišel z dobro igro do popolne veljave. G. Mejanšek odkriva mnogo sposobnosti za ljubimske vloge. Nekdanji Stacunar, po Kantorievi krivdi sedaj berač Krnec je imel dobrega interpretorja v gosp. Percu. ki je izvrsten ravno v karak- ternih vlogbh. Lužarica (gdč. Hana Mir- nikova) je igrala tako naravno, da je gledalec sočustvoval z njeno nesrečno rodbino in proklinjal ž njo vred Kan- torjevo hišo. Prizor, v katerem nasto- pata sodnik in adjunkt, je . v drami pr.^cej nenaraven, tern težje tudi igranje. G. LipovŠek in g. Ferlež sta se potru- dila ustvariti tipe, s katerimi hoče pi- satelj ožigosati ravno ta stan. Oba malčka (Salmič ml. in BenČan ml.), Kantorjeva sina, sta bila Ijubka; Fran,- celj je prav dobro posnemal svojega očeta. Prijetno iznenadila je tudi toč- nost, s katero se je začelo igrati, in upajmo, da bo prihajalo občinstvo od- slej pravočasno k predstavam. Kdor ne išče smeha v vsaki najnedolžnejši gesti, je gotovo-vžival in se poglobil v glo- boko zasnovano ciramo, od tistih pa, ki tega niso zrnožni, prosirno v bodo- če več obzirnosti. Igra se ponovi v so- boto pri znižanih cenah in naj nikdo ne zamudi pr-üke, si jo ogledati. —vlj— ŠPO1RT. Tenls-Igralkam In igrafcem v vednost Cetjski športni klub name- raval jo urediti tenis-igrišči1 v celjskem mestnem vrtu. Z obžalovanjem smo zvedeli, da se bode moralo najbrže to mise! opustiti in to — radi pomanj- kanja sredstev. Kot smo se informirali, znaSa tozadevni proračun cca. 17.000 kron. Ni za današnje razmere ta svota previsoka, vendar pa športni klub, ki se nahaja Seie v razvoju, ne razpolaga z daleka s takiini sredstvi. Obžalovanja- vredno bi bilo, če bi pokazaü celjski sloji za tenis-Sport tako malo zanimanja, da bi se ta misel — radi pomanjkanja sredstev — res morala opustiti. Po- glejmo drug-a jugoslovanska mesta: Ljubljano, Maribor in osobito Zagreb. Temkaj podpira občinstvo športne Či- nitelje vsestransko, zasleduje delovanje športnih klubov z največjim zaniman- jem. Pri nas. opažamo po veliki večini ravno nasprotno. Zgan.ite se vendar, Celjani, pokažite, da ne zaostajate za drugimi mesti! Upamo, da ne ostane ta klic brez odmeva in, da pokaže ob- činstvo svoie umevanje in cut za Sport. Opozarjarno cer.. obiinstvo, na današnji čSanek pod rubriko »Sport«. Tenis-Šport Ureditev tenis-igrišča v Celju se do danes še vedno ni mogla izvršiti in to vsled pomanjkanja de- narnih sredslev. ProraCun za najpotreb- nejšadelaznaSa cca. 17.000 kron, ska- tero vsoto pa na5 mladi klub žalibog za enkratSe ne razpolaga, ker znaSajo tudi stro5k'\ za ureditov drugih igrišč ter za nabavo raznih Sportnih potreb- M.in ogrornno veiiko. Vsi do danes iz* dani pozivi na celjsko občinstvo so °stali skoraj povsem brezuspeSni ter so tudi prijave čianov za ta odsek ne- Ziiatne. Ker je že skrajni čas, da se odloči, če sa bode mogio z ureditvijo tenis-igriš?a spiohzapočeti, seobračamo 5e er-krats pozivom na celjsko občinstvo ter proximo, da nas gmotno podpira, ker iicer ostane mesto Celje brez te- nis-igriščia. — Prijave članov spreje- mata Rosp. J. Fer!e2, Celje, Narodni dom in gosp. J. Pogačar, podružnica <-.{•-bljrask« kreditne banke, kjer se biagovoiijo tudi vsi denarni prispevki j*roč;ci. Vsak denarni prispevek se bode ¦kP\!f*no s^)reie^ Tenis-odsek Športni Lahka atletika. V najkrajšem času se prične na äportnem prostoru »Celj- skega športnega kluba, Celje« z gojit- vijo lahke atletike pod vodstvorn gosp. Benčana star, in gosp. Kapusa. V po- štev pridejo zlasti olimpijske igre, kot metanje diska. kopja, kroglje, nadalje tek i. t. d. Vsi oni gospodje, ki se na- meravajo udeležiti teh vaj, ter do danes še niso prijavili svojega pristopa šport- nemu klubu, se pozivajo, da store to čimpreje. Prijave sprejema iz prijazno- sti gosp. Kapus, Celje, Glavni trg. DNEVNF NOVICE. Vodja zdravilläca v TopolŠici. Imenovan je za vodjo zdravilišča v To- polšici pri ŠoStanju dr. Oton Haus, sin bivšega avstroogrskega admirala Hausa. Zanimalo nas bi, all ztia ta novo- imenovani vodja tudi slovenski? Dr. Pegan — zagovornlk »Schul- verelna«. Iz Laškega poroča »Jugosla- vija«, da je kakor znano prodal se- kvester z dovoljenjem vlade Sulferajn- sko šolo laSki trški občini. Proti to- zadevnemu prepisnemu sklepu vložil je Schulverein po dr. Peganu pritožbo na celjsko okrožno sodišče, kjer pa je seveda sijajno pogorel. — Trebalo bi vendar z dr. Peganom že enkrat javno obračunati. Kaj pa odvetniška zbor- nica!? Velika železniška komisija v Beo gradu. Ministerski svet je sklenil že lansko leto na predlog železniškega ministra, da se prične sistematično pro- učevanje najvažnejših železniških prog, katere je treba zgraditi v našern kra- Ijestvu in proučevanje zboljšanja na- 5ega železnižkega prometa vob^e. V ta nariien se je sestavila v Beogradu ve- lika železniška komisija pri železniš- kem ministrstvu. Člani te komisije so financijeri, inženirji, ekonomi, trgovci, industrijalci, oficirji in zastopniki kme- tijskih organizacij. Prva seja te komi- sije se vrSi v pondeljek dne 3. maja t. I. v Beogradu. Zadružno Zvezo v Celju kot eno izmed slovenskih za- družnih organizacij bode stalno zastopal v tej za povzdigo našega narodnega gospodarstva prevazni komisiji njen podpredsednik, narodni zastopnik g. dr. Vekoslav Kukovec. PoroČH se je 26. aprila poštni u- radnik g. Tone Jvnik v Radgoni z gdč. Milko Gajšekovo iz Radgone. Bilo srečno. Razglas. Gosp. V. Radojevic, 2011 Ventura Aven. Tresno, Cal. v Severni Ameriki je izgubil v vojni dva svoja sina Gojka in Jova. Jovo je bil zava- rovan za Življenje na 10.000 dolarjev; padel je v francoskih Argonih kot vo- jak anieriSke armade. Svoto življenske zavarovalnine je inienovani oče določil v dobrodelne nametie na ta način, da se podpira redno mesečno petero jugo- slovanskih sirot dečkov, ki jirn je oče padel kot legUonar v boju za jugo- slovansko svobodo. Eden izmed teh petih sirot naj bo po želji ustanovnika slovenskega pokolenja. izbor je pove- r;i rektoratu Ijubljanskega vseučilišča, ki se s tern obrača na občinstvo s prošnjo. da se rnu v čim kraj§em Času naznani ime in naslov sina (po mož- nosti Se mladega, ker bo ustanova trajala 20 let) kakega padlega slovenskega legiionarja. Re- ktorat vseučlišča krqiiestva Srbov Hr- vatov in Siovcncev v Ljubljana. 24. apr. 1920. Rektor: Plemelj." Zakaj se pa na nas jezite? Kleri- kalci se vedno jeze in zabavljajo, če jih kot stranko inienujemo s pravim imenom t.j. klerikalce. Brcajo in branijo se z vsemi štirimi, Če3 da niso kleri- kalci. Dne 22. aprila pa je mariborski »SIov. Gospodar«, torej njihovo glasilo, prinesel iz Plan ine dopis o županu; v tern dopisu čitanio': »Ker je bil po- prej na videz nekako katoliškega pre- pričanja, je prišcl kot tak po mi lost» naSih kledkalcev v ob- činski odbor . ..«Brez komentarjal Na Slcveriskem so samo še ko- munlstl. Pod Urn naslovorn pi5e »Do- movina«: Glasilo zagrebSkih komunistov »Nova istina« prinaSa o tnariborskem shodu socijalistov zarumivo poročilo in pove tudi Ftvari, ki |ih je »Nanr^j« v svojem poročilu o tem shodu izpustil. »Nova lstina« pi§e, da se je dosegel v Mariboru med kormmisti in socijalisti popoin sporazum. Oba dela socijuiistov se spojita brez ograde, oba tvorita eno stranko in sprejmeta ist a načela, isto taktiko, kt je bila začrtana na beo- grajskem kongresu komunistov. Scci- jalno-demokratska stranka v Sloveniji preneha biti samostojna stranka in pri- stopi oficijelno komunistični centralni organizaciji v Beogradu. Po sklepih mariborskega shoda bi imel tudi »Na- prej« postati glasilo komunistov. Poljskl znanstvenlkl v VarSavi. V Vršavi se je vršil dne 7. t. m. Stiri- dnevni kongres poljskih znanstvenikov vdvorani tamošnjega vseučiliSča. Zbralo se je nad 500 znanstvenikov iz vse poljske zemlje. Vsa vseučiliSča in učni zavodi so posiali svoje zastopnike na ta kongres. Vprašanje premogovnlka v Pe- Čuhu je stalo — kakor poročajo ve- sti iz Pariza — za nas prej mnogo ugodneiše, kakor danes. Ker je sedaj odloCeno, da Pečuh ne pripade Jugo- slaviji, trudila se je prejšnja beograjska vlada, da zasigura vsaj eksploataciio rudnika za 5 prihodnjih let. Po teh določilih bi prevzela naSa država upra- vo premogovnika in bi tako prišlo 60% proizvoda nam v prid. Sedaj se je pa to vprašanje odstopilo repara- cijski komisiji, katera bo določila vi- šino odstotka za našo državo. Prošnja. Jožef Beli iz Zgor. Hu- dinje pri Celju je služil kot kanonir pri celovškem polku 37, bil v Rusiji ujet 28. avg. 1914 ter poslan v Sibinjo, odkoder je pisal zadnjič nov. 1918. Ce bi kdo kaj vedel o njem natančnejega, se prosi, naj porofa na: Katarino Beli, Zgor. Hudinja St. 24 p. Celje. Kako so spreje.li nemške trgovce v Parlzu in Londonu? Nemški listi poročajo, kako sovražno so bili spre- jeti nem§ki trgovci vParizu in Londonu, ko so iskali zopetnih trgovskih stik s Francijo in Anglijo. V Parizu ni nikdo hotel dati tern trgovcem prenočiSča, tako da so morali potniki prenočevati v kavarnah. V Londonu pa še govoriti niso hoteli z Nemci ter so jim ob vsaki priliki kazali slike nemSkihgrozodejstev izza vojne, tako da so Nemci morali oditi. DOPISI. Ljubno. Na velikonočni pondeljek so imeli socijalni demokrati v gostilni PodpeCana javen shod, ki je bil mno- gobrojno obiskan. Govoril je eden so- cijalni demokrat iz Celja in eden iz Maribora. Na zadnje je še govoril bivši Žendarm Podpečan sam in javno na- padel g. Šerbela, češ da je on bil doma, ko je moral Podpečan služiti vojake. Ko je prifrčal kamen na okno govor- nika, je ta hitro utihnil. Tisti Podpečan, ki je kot bivši žendarm znan nem- Škutar, kateri je pri nas ustanovil društvo veterancev in vpelja! nemški komando, hoče zdaj biti narodnjak. Poznamo take ptičke in jim niČ ne verjamemo, dokler dejanjske ne po- kažejo narodnega mišljenja. Gornjigrad. Dne 14. tm. je imela »Aprovizacijska zveza uradnikov in učiteijev« svoj občni zbor po običajnem dnevnem redu. KoneCno se je sklenilo, da se ista razpusti in se je takoj o- snovala zadruga »Samopomr.Č« za okraj Gornjigrad. Na občnem zboru se je izrekla zahvala vodji politične eks- poziture g. LipovŠeku in veletrgovcu g. Rud. Pevcu v Mozirjuza naklonjenost, katero sta izkazala Aprovizacijski zvezi. Gornjigrad. Družba sv. Mohorja je pred enim mescem izdala svoj ko- ledar za I. 1920, katerega pa nagi udje še niso prejeli, ker naš novi poverjenik g. Župnik Novak nočc poslati po knjige na Ljubno. Ali bomo morali do konca leta čakati na letoSnjj koledar? Pošt- nino mora jo itak plačati udje, torej župnikova skopost pri tern ne bode nič prizadeta. Naj še opomnimo, tia je novi poverjenik letos nabral komaj 59 udov, lahko bi jih pa še enkrat toliko, ako bi se hotel za to brigati. Družbo sv. Mohorja opozarjamo na to okolnost, da bode vedela, zakaj je pri nas tako padlo število udov. ¦ Iz Gornjeradgonskeßa okraja poroča »Siov. Narod«, da ie v obüv.i Orchovci dr. Brejčeva deželna vlada postavila za gerenta Martina Hamlerja, ki je bil vedno desna roka .renegata Wratschka in je 1.1918 Sel kot za stopnik gornjeradgonskih nemSkuiarjev 7, Onijjom vred na Dunaj k cesarju tti't Slovence. Zanimivo, kakSne ljudi postavlja klerikalna vlada ou meji na čelo občin. Mord? pa še pokli^e Orniga nazaj v Ptnj In Jahorn^ga v Celje ?t Črešnjevec. Umri je tu, zadet od srčne kapi, upokojen ž^lozničar in po- sestnik Karl Sorgak. Bil je vedno r.a- roden, značajen in blag mož. Da ga je liubil vsakdo, je pokazal pogreb danes 27. apr. Ob odprtem grobu preljubega očeta, dobrega nam prijatelja, pa se je porosilo marsikatero oko, sosebno ko je omedlela njegova hčerka. Za njim žaluiejo neutolažljiva žena, hčerki in ves Črešnjevec. Bodi mu zemljicalahka! Gornja Poljskava. (Zahvala.) Go- spod Franc Srebot, posestnik Rotenhofa v Gaberniku, je za nabavo učil tukaj- šnjim ubogim äolarjem daroval 400 K, za kteri velikodušni dar se mu tern potom izreka iskrena zahvala. Šolsko vodstvo Gornja Poljskava. RAZNE VESTI. Obtožba proti generalu Fournier- ju radi kapUulacije trdnjave Mau- beuge. V Parizu se je pričela obrav- nava proti generalu Foumierju in Ville, polkovniku Chärpierre, poveljniku Mag- nene in Verdux terkapetanom Ronaurdt, Sauliere in Anchard, kot odgovornim faktorjem, ker so base avgusta 1914 brez nujnih vzrokov zapustili svoja mesta in s tern povzročili kapitulacijo trdnjave Maubeuge, katero so Nemci zavzeli. Obravnava bo trajala partednov ter bo ponekod izvrSena tajno. Baden-glavno mesto NižjeavstHJ- ske? Po poročilih ČTU je v občin- skem svetu mesta Baden pri Dunaju bil stavljen predlog, da se za slutaj, da bi bil Dunaj izločen iz nižjeavstrij- kega ozemlja, proglasi Baden za glav- no mesto Nižjeavstrijske. Slovenec—župan v Amerikl. V mestu Keewatin v severni Minesotti je zopet izvoljen za župana Slovenec Ju- rij Matekovič. Pod njegovim župano- vanjem se je mesto zelo povzdignilo. Zadnja poročila. Dr. VesniČ sestavi novi kabinet. Pariz, 29. apr. Kakor se poroča, je dobil dr. Vesnič naročilo, da sestavi novi kabinet. Dr. Vesnič je ta nalog sprejel. Stavka končana. Beograd, 29. apr. Glavni stakovni odbor »Saveza« je sklenil, da se danes 29. aprila ob 19. uri konča stavka in da stopi delavstvo zopet v polnem ob- segu v delo. Delegati v Beogradu. Beograd, 29. apr. Danes opoldne so dospeli naši delegati na mirovni konferenci dr. Trumbič in dr. Rybar s tajnikom v Beograd. Jutri pričakujejo prihod dr. Vesniča. 1. maj v Italijl. Ljubljana, 30. apr. Ker italijanski železničarji praznujejo 1. maj, odpade- jo vlaki v Italijo od 1. maja 6 ure zju- traj dp 2. maja 6. ure zjutraj. Mirovna konferenca. Lyon, 30. apr. Prihodnja seja mi- rovne konference se bo vršila dne 23. maja v Parizu. Poslano. V predzadnji številki »Nove dobe« objavlja g. profesor Mravljak, članek o zbirki za dijaško kuhinjo v Celju, v katerem očita, da ni celjsko trgovstvo nič prispevalo in tudi omeni, da samo z obljubo ni nič pomagano. V pojasnilo tega ponovno poročam, da je celjski gremij trgovcev sklenil, se ne mesečno, temveč za celo leto 1920 z enkratnim zneskom odkupiti in sicer posebno iz razlogov, ker so razne osebe po gostilnah in kavarnah za- bavljale čez trgovstvo brez izjeme, da so sami vojni dobifkarji, navijalci cen in edini povzročitelji draginje itd., v slučaju kakšne potrebe za darila oz. prispevke pa je bila prva njih pot z zahtevo na trgovca, češ\ naj da in da. Tudi različna druStva, brez narodnega. izohraževalnega ali kakšnega drugega važnega pomena, so si za prispevke kar roke pri kljuki podajala in se po- samezni član zaradi raznih groženj in zamer ni mogpl odreči Pri sklepanju za odkupnino se je vrinila formalna napaka, katera pa je sedaj že odpravljena, zaradi katere se je zbirka ntkaj ?.aiv. Da se pa omogoči starejšim nad 24 let starim kovačem, doseči pra- vico do samostojnega* izvrševanja pod- kovske obrti, se dovoljuje za prehodno dobo, toda sanio v tekočem letii 1920, Se trikraten rok za skusnje iz pod- kovstva za one kovaške pomočnike ali kovaške mojstre, ki so starejSi ka- kor 24 let, Četudi se niso udeleževali podkovskega tečaja. Vendar pa je k preizkušnji pripustiti kovače, ki so starejši kakor 26 let, le tedaj, če so si najmanj 14 dni s praktiCnim vež- banjem na kaki podkovsk. sol« .zpo- polnili znanje in tamkaj tudi dobili tcoretičen pouk o podkovstvu, za ko- vače med 24. in 26 letom pa se do- loča 3Ü-dnevno vežbanje na podkovski Soli. Te skuSnje se bodo vršile na drž. podkovski Soli v Ljubljani koncem junija, septembra in decembra. Vsi oni nad 24 let stari kovači, ki žele na- praviti skušnjo na drž. podkovski Soli v Ljubljani, se pozivljajo, da vpošljejo najkasneje do 20. maja 1.1. vodstvu drž. podkovske sole v Ljubljani svoje prijave, ki naj jim prilože rojstni in krstni list ter učno spričevalo, da se jim določi dan vstopa v praktično vežbanje. Vodstvo državne podkovske Sole v Ljubljani. O zgodovini sladkorja. Dandanes pač skoraj vsak človek pozna prevažno potrebo sladkorja kot živila. Malokdo pa ve, da so Kitajci 2e poznali sladkor pred 2000 leti. Portugalci so prinosli v srednjem veku, za časa svoiih po- morskih voženj, sladkor v svojo do- movino, kjer so pač spoznali njegovo živilsko lastnost, vendar je ljudstvo trdilo, da ga delaio indijski čarodeji. Šele Marco ^Polo je prebivalstvo pre- pričal, da je to le bajka ter ob enem tudi od leta 1271 do 1295 svetu po- kazal izdelovanje sladkorja in prvotno tvarino za dobavo istega. Potem se je sladkor razširil po Arabiji in od tam polagoma po celem svetu. Gospodarska politic a Čehoslo- vaške. Čehoslovaška je dobila v Ameriki proti nizkim obrestim bom- baževine za 6 miljard. Plačala bo s tem, davrne polovico izdelanega blaga. Sama se je s tem preskrbela za celo leto z obleko, razven tega pa zaposlila vse tovarne z delom. To bombaževino je dobila radi tega, ker je vrnila repu- blika neko posojilo tri mesece pred rokom in si s tem pridobila kredit. Dve novl banki v Zagrebu V Zagrebu se osnujeta Ameriško jugo- slovanska banka s kapitalom 10 mi- Ijonov dolarjev in švičarsko-jugoslo- vanska banka s 3 miljoni Svičarskih frankov. Dober pripomoček k ozdra- vljenju valutnih razmer na našem tr- 2iSču. Za kmetljsko solo prl Vel. Ne- delji. Na shodu JDS v Ormožu dne 18. tm. so zborovalci zahtevali tudi, da se predpriprave za krnetijsko šolo pri Veliki Nedelji takoj pričnejo, da se sola na vsak način more otvoriti že to jesen. Dobava smodnika. Urad za po- speševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večj© množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika. Po železnici se bo odpoSiljalo najmanj po 100 kg vsake vrste. Manjše mno- žine se bodo oddajale v uradu, Dunaj- ska c. 22. Reflektanti naj priglasijo svoje potrebSčine najkasneje do 5. maja t. l. Zvišanje zlate doklade za place vanje carlne. Olasom brzojavke c. 5t. 27 627 generalne carinske direkcije v Beogradu je določil finančni minister na podlagi čl. 2. zakona o splošni ca- rinski tarifi, da se od l. maja 1920 računa sto zlatih dinarjev za dvesto srebrnih dinarjev torej osemsto SHS krön. Dosedaj se je piačevaio za sto zlatih dinarjev 560 krön in se na pod- lagi gornje btzojavke zviša doklada za 43% na 800 krön. Hmeljarji! Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je dne 17. aprila 1920. štev. 2721 poslalo hmelj. druStvu sledeči dopis : »Po po- ročilih, ki so došla tukaj5,ijemu od- delku, sklepajo razni inozetnski agenti že sedaj s producenti pogodbe za pred prodajo hmelja. Hmelj. društvo sevabi, da opozori svoje Clane in tudi druge hmeljarje, da je povsod veliko pomanj- kanje hmelja in se ni bati glede od- daje pridelka, tudi ako bo v splošnem dobra letina. Cene, ki se sedaj po- nujajo, se zdijo prodajalcem visoke z ozirom na cene na domačem trgii, vendar pa nikakor ne odgovarjajo ce- nam svetovnega trga, ako se cene pre- računijo po kurzu dotičnih valut.« Hrneljarji! Upoštevajte dani Varn svet in javite vsak siučaj predprodaje vod- stvu Hmelj. društva za Slovenijo s sedežem v Zalcu. Žalec, dne 28./4. 1920. Koliko živlla ima Rusija za Evropo na razpolago? Posebni po- ročevalec lista »Daily Express« v Moskvi je vprašal ruskega ministra prehrane, koliko zivil bi Ruska zamogla dati Evropi. Minister mu je odgovoril, da razpolaga Rusija tačas z 6,450.000 tonami 2ita, 40.000 tonami surovega masla, 240 000 tonami mesa in 2 in pol m'iljoni jajec, katere bi mogla od- dati Evropi. Dobava je odvisna od možnosti prevoza. Sadjarsko razstavo v cast pet- stoletnice ustanovitve mesta Tabor (na ČeŠkem) priredi deželna centralnazveza čeških sadjarjev za okrožje Tabor od 10. do 30. sept. t. 1. Razstava naj poda sliko vrtnarsko-sadjarske industrije na južnem Češkem. Gori navedena zveza poziva z ozirom na omogočenje trgov- skih zvez češke sadjarske industrije tudi z našo državc, naj bi se tudi pod- jetja iz Jugoslavije v majhnem obsegu udeležila s svojimi produkti razstave. Razstava bo obsegala öoddelkov: 1) sa- djarstvo in vinarstvo, 2.) vrtnarstvo, 3) povrtnina in semenstvo, 4) industrija, 5) strokovno šolstvo, literatura itd., 6) strokovne organizacije in slične kor- poracije. Podrobne informacije daje ali Generaini konzulat čehoslov. republike v Beogradu, Krunska ul. 7 (res. ing Maly), ali pa Vybor I. jihočeskč zahradnicko- ovocnafske vystavy v Tyboie. »Narodna obutev«. »Jugoslavia« piše: Na Francoskem se izdeluje »na- rodna obutev« (Chaussure nationale) po enotnem tipu in prodaja po cenah, ki jih je doloČilo trgovinsko ministrstvo. MoSki čevlji stanejo CO frankov, ženski visoki 50 frankov, ženski Solnji 47 fran- kov, čevlji za decke 52 frankov, za deklice 46 in 42 frankov, čevlji za otroke po 32 frankov. Čehoslovaški davek na premo- ženje. Češka narodna skupščina je spre- jela brez debate zakonski načrt, ki do- loča davek na premoženje. Ta davek je progresiven in sledeče odmerjen; do 200.000 krön 3%, do 800.000 krön 5%) do premoženja 3 miljonov 9%, do 8 miijonov 13°/0, do 15 miljonov 17%, do 23 miljonov 19%, če/. 23 mi- ljonov pa 20%. Obdačenec mora pla- čati 15 odstotkov davka takoj v goto- vini, ostanek pa v Sestih obrokih. Kdor plača celi davek takoj, dobi 10% po- pusta. Obrtno pravo. Knjigo »Obrtno pravo in delavsko zavarovanje« (spisa! doktor Bogomil Senekovič) ima Občevlovensko obrtno društvo v Celju še v zalogi. Knjiga je pisana atrokovnjaSko in je tvarina ta- ko izvrstno razpredeljena, da nemoremo nikomur, ki se za obrtno pravo zanima, dovolj priporočati, da si knjigo nabavi. Predvsem velja naS poziv obrtnikom in obrtniškim organizacijam, ki si naj na- ročijo za svoje člane po več iztisov. Delo bo pa tudi vsakemu juristu prav dobro služilo. Cena izvodu je 10 K; prišteti bo le še poStnina za naročnike, katerim je treba knjigo poslati po pošti. Cena se plača po poStni položnici. Go- spodom, ki so knjigo že naročili se ista poSlje te dni, ker je napovedana večja pošiljatev. Prosveta. »Planlnskl vestnlk« začne zopet izhajati, ako se oglasi 2.000 naročni- kov. Zaključna štev. za 1.1914 stane 5 K, naročnina za celo leto znaša 40 krön. Clane SPD opozarjamo, naj se vsak, kdor želi prejemati zanimiv »Pla- ninski vestnik«, naroči naravnost pri Osrednjem odboru »Slovenskega Pla- ninskega DruStva« v Ljubljani. Dr. Stefan Sagadin : Naš sada- šnji ustavni pcložaj. Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov IV. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. V dobi, ko se pri- pravljamo za volitev v konstituanto, ki naj končnoveljavno uredi našo dr- žavo. je največje važnosti, da vemo, kako je pravno prišlo do ustanovitve Jugoslavije, kakšna je njena dosedanja začasna ustava in uprava, pa tudi kak- §na vprašanja bo morala reSevati kon- stituanta. Vsa ta vprašanja mora po- znati vsak jugoslovanski politik, jurist, pa tudi vsak inteligent sploh. Dr. Sa- gadin, načelnik v ministerstvu za kon- stituanto, nas z vsemi temi vprašanji in dejstvi seznanja na način, ki ie na eni strani znanstveno utemeljen, na drugi pa razumljiv in zanimiv za vsa- kega lajika. Najprej govori o zgodo- vini in pravnem značaju ujedinjenja, potem o pravnem značaju naše države in njenem ustavnem položaju, o prav- nem postopanju v državi po ujedinjenju, o današnji organizaciji uprave, o ra- cionalnih osnovah za začasno ureditev naSe upravne organizacije in o glavnih problemih konstituante. V dodatku ob- javlja pisatelj 5e krfsko deklaracijo, Ženevski pakt in pariško resolucijo. Brošura je pisana v lahko razumljivi srbo-hrvaščini. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. OTON ŽUPANČIČ: Slovenshi jezih in glcdališue. (Priobčuje Milan Skibinšek.) (Dalje.) Eden tistih predmetov, ki vede do trme, da si človek hote in vede za- tiska oči in ušesa in ne mara ne videti ne sliSati dokaza in besede, je blago- glasje. S tem sem se doteknil strune, na katero brenka ----- oh toliko rok, toliko rok. Težko je govoriti o tem. Kdo se more tukaj postaviti za mero- dajnega sodnika, da nam razloži pravdo oblagoglasjuali neblagoglasju? In kiUM*-?* 369 26-22 Hočete dlolbpo ist poceni Kupiü? Najzanesljfvelša ura je Sultner-jeva ura! N'ikelnasta, jeklena, srebrna ali zlata ura, ysaka Vas bo zadovoljila! Tudi verižicc, prstane in uhane, vsakovrstne darovc, in potrebščine, kakor: Škarje, nože, priprave za britje, šibiČnjake, diamante za rezanje stekla, doze za smodke in cigarete, zapestnice i. t. d. Vse dobro in poceni najdetc v ceniku od: ,600,5 ,o H. Suttniir, Ljubljana St. 983 POSOJILNICA U CELJU USTANOV.LETA 1880 MARfiniil nflM RES.FOND 500.000 K 5PREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga 00000 DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 126 24-9 STANJEHRANILNIHVLOG ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦»¦¦•na. NAD 24)000.000 KR0N •..•••