DOMŽALE, 22. APRILA 1994 • ŠT. 4, LETNIK 32 GLASILO OBČINE DOMŽALE Kaj lahko naredimo za demokracijo? Pogovarjajte se z otroci! VIDA PETROVČIČ na pogovoru v Dobu. V SLAMNIKU PREBERITE Politika med srcem in razumom Moja prijateljica mi je samo nekaj dni po »velikem« ljubljanskem antiko-rupcijskim zborovanjem ob najinem prvem srečanju skoraj neslišno zašepetala: »Veš, da ima Lojze Peterle ljubico?« Začudeno sem jo pogledal, kajti nikakor nisem mogel verjeti, da sem prav slišal njene besede. »In krščanski demokrati so po tvojem mnenju pošteni,« je sledil še prijateljičin »logično« sklepajoči očitek, kot da sem jaz kriv za njeno sodbo, o kateri je bila videti trdno prepričana. Kar preveč naglo sem ji čustveno in hkrati zafrkljivo odvrnil: »Saj je večinoma v zraku. Kaj je morda stevardesa?« Kadar se namreč pogovarjava o »politiki«, se ponavadi po nepotrebnem sprič-kava, zato sem pogovor brž preusmeril v mirne vode. O njenih »strogih zaupnih« besedah pa sem začel razmišljati... Naj postane moja osebna izpoved zgleden primer, ko o tako »resnih stvareh, kot je politika, spregovori srce. Ko začne o politiki govoriti srce, razum - vsaj prvi hip - obnemi. Na Slovenskem se je po »padcu« Janeza Janše v javnosti razlilo morje tiskarskega črnila, v časopisnih rubrikah, namenjenih bralcem, se je moledovalo, prosilo, grozilo, rotilo, obupano spraševalo in skorajda jokalo, po televiziji se je vrstilo veliko »tragičnih« in »apokaliptičnih« podob, mnogi radijski glasovi so bili presunljivo čustveno vznemirljivi, žalostni... Čustva, koliko čustev, le čustvena vznesenost! Psihologija množice pa pravi: miselno učinkovitost v množici najbolj zavira čustvena vznemirjenost. Kot gobe po dežju so pri nas »zrastli« ljudski govorniki, ne samo politiki, še pesniki, pisatelji, filmski in gledališki igralci so se spremenili v politične govorce pod masko umetniške besede. Celo »objektivni« novinarji so povzdignili k »nedostopnemu« vrhu svoj glas. Ze je zapisano: »Pretiravati, trditi, ponavljati in nikoli ne poskušati česarkoli predstaviti z razumskim razlaganjem, to je najpomembnejši način argumentiranja ljudskih govornikov.« Tudi to že nekje lahko preberemo: »Največji učinek ima propaganda, ki trka na vrata čustev. Veliko propagandno vlogo imajo govorice.« Ne morem se znebiti močnega vtisa, da Slovenci najhitreje in radi nasedemo govoricam. V starih časih so jim rekli babje čenče. Govorice o pomembnih ljudeh pa sploh rade padejo na rodovitno prst, kajne? Sprašujem sebe in vas: Ali se z velikimi idejami, močnim čustvenim zanosom in s političnimi strastmi zmore na hitro reševati od vsepovsod in od ne vem kdaj nakopičene, težave celotne slovenske družbe? Ali nismo podoben »revolucionarni« recept že izkušali na svoji koži? Ali niso tako počeli že razni »kučani« v ne tako davnih časih? Všeč mi je tale misel nepokvarjene, zdrave kmečke pameti: »Pamet v roke!« Smem misel še enkrat napisati in nekaj dodati? »Pamet v roke, Slovenec in Slovenka!« Politiki vseh barv, vseh mogočih nalepk, storite to prvi, kajti le zgledi vlečejo, besede samo mičejo. Ne jutri, morda bo jutri že prepozno. Zdaj je napočil vaš trenutek! Oh, mar niso morda moje misli preveč čustveno obarvane? Prijateljica jih bo najbrž začutila, zakaj predvsem njej so bile namenjene. BOGDAN OSOLIN Slovesnost ob 50. letnici smrti jezikoslovca dr. Antona Breznika pri njegovem spomeniku v Ihanu 26. marca dopoldne, narodne noše, ihanski cerkveni pevski zbor in Boris Kopitar med pozdravnim govorom (slika Zg0raj) M A V • Nadaljevanje na strani 5 Breznikova slovesnost v Ihanu Častni gostje na slovesnosti ob 50-letnici, ko je strmoglavil ameriški bombnik LIBERATOR B-24 pri Sv. Trojici od leve: predsednik IS Občine Domžale mag. Tomaž Štebe, major ameriških zračnih sil Robert N. Hutchingsjr, polkovnik Usar, vodja pisarne za vojaško sodelovanje z Republiko Slovenijo Steven K. Ellsvvorth, namestnik ameriškega veleposlanika v Republiki Sloveniji gospoda Henderson gospa Marjeta Demšar, zadaj Dragica Križaj, pri mikrofonu Dane Anžlin in Stane Stražar med poslušanjem ameriške himne. Nikoli več vojne Takšen naslov je Športno rekreativno društvo Konfin - Sveta Trojica dalo prireditvi, ki jo je ob 50-letnici strmoglav-Ijenja ameriškega bojnega letala LIBERATOR B-24 priredilo na velikonočni ponedeljek, 4. aprila letos. Slovesnost se je začela ob desetih dopoldne v cerkvi pri Sv. Trojici. Med številnimi udeleženci, nabralo se jih je vsaj za dve cerkvi, so bili tudi odlični gostje iz ameriškega veleposlaništva v Sloveniji. Iz lepo oblikovane zloženke z bogato vsebino povzemamo, da je bila maša ob somaševanju gospodov dr. Bogdana Dolenca in arhidiakona dr. Ivana Mer-laka darovana za vse žrtve druge svetovne vojne. S tem smo se po pol stoletja prvič javno spomnili tudi zamolča- nih žrtev revolucije na tem območju, ki počivajo v grobovih po okoliških gozdovih. V pridigi je med drugim dejal, da je te tako pomembne besede NIKOLI VEČ VOJNE, ki so jih organizatorji izbrali za polstoletni spomin na drugo svetovno vojno, prvi izrekel papež Pavel VI. (1963-1978) v Združenih narodih. Po bogoslužju v cerkvi so ljudje skupaj z gosti v dolgi procesiji odšli na nekaj sto metrov oddaljen Martinovčev Zavrh. Tu se je okrog pol dvanajste začel drugi del slovesnosti. Najprej smo poslušali zvoke ameriške himne, slovensko pa je zapel oktet Tosama. (Nadaljevanje na str. 2) Pomlad v Domžalah -razstava obrti in podjetništva Franc Gorše: Domžale jutri -urejeno kulturno mesto Novo upanje za srčne bolnike Zbiranje lastninskih certifikatov v LB- banki Domžale d.d. Razpored tehničnih pregledov kmetijskih traktorjev OB DRŽAVNIH PRAZNIKIH OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE mag. Ervin-Anton SCHVVARZBARTL, dipl. inž. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA mag. Tomaž ŠTEBE, dipl. inž. ČASOPISNI SVET in UREDNIŠKI ODBOR Glasila Slamnik POLITIČNE STRANKE OBČINE DOMŽALE OBČINA DOMŽALE Sekretariat za notranje zadeve OBVESTILO Občane obveščamo, da bo od 16. maja do 30. junija 1994, organizirana zamenjava vozniških dovoljenj (rok zamenjave 25. 6. 1994) vsak delovni dan, v naslednjih uradnih urah: od ponedeljka do petka: od 8. do 19. ure, ob sobotah: od 8. do 13. ure Prosimo in pozivamo občane, da zaradi predvidenega povečanja števila strank, z zamenjavo pohitijo. (Več na strani 19.) SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE NAPREDEK TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI /lamnik Domžale Miroslav Kmet, iz ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ki je največ sodeloval z odborom za postavitev spomenika, (slika levo) Spominske slovesnosti ob 50-letnici, ko je strmoglavil ameriški bombnik, se je 4. aprila letos udeležilo več kot tisoč ljudi. Veliko jih je tudi od daleč prišlo peš k Sv. Trojici. Nad spomenikom sta viseli ameriška in slovenska zastava. Pod slovensko zastavo je akademski kipar Tone Demšar, ki je kip izdelal in je tudi član Športno rekreativnega društva Konflin Sv. Trojica, (slika desno). -1 M;i Spomenik žrtvam posadke v ameriškem bombniku, ki je strmoglavilo na cvetno nedeljo, 2. aprila 1994 v Rebri pod Martinovčevim Zavrhom pri Sv. Trojici. Na levi strani je akademski kipar Tone Demšar z ziljsko, gorenjsko in ljubljansko narodno nošo, obe najbližji sta njegovi sestri, na desni sta člana ameriškega veleposlaništva v Sloveniji. Nikoli več vojne (nadaljevanje s prve strani) V imenu društva - organizatorja prireditve, je goste in udeležence pozdravil Dane Anžlin. V kulturnem delu programa sta nastopila domačin pesnik Dane Zaje z recitacijami svojih pesmi in dramski igralec Janez Škof, ki jih je pel ob spremljavi harmonike. Posebej je treba omeniti Zajčeve pesmi, saj so se lepo ujemale z naslovom prireditve NIKOLI VEČ VOJNE. V skladu z mislijo NIKOLI VEČ VOJNE sta nekaj recitacij podali Dragica Križaj in Marjeta Demšar. Ta je program prireditve tudi pripravila in jo vodila. Na povabilo društva Konflin - Sveta Trojica je na osnovi številnih zapisov in pričevanj strmoglavljenje ameriškega bombnika B-24 in posadke v njem orisal Stane Stražar, ki je po lanskoletni spominski prireditvi predlagal, naj bi na tem prostoru bodočim rodovom v opomin zabetonirali večji kos razbitega letala. Dejal je: »Od tistih hudih časov druge svetovne vojne, ko je čez naše kraje vsak dan podnevi in ponoči letelo na stotine in stotine bojnih zavezniških, ameriških in angleških bombnikov, nas loči že pol stoletja. Letala so sredi dopoldneva letala proti severu, od koder so se včasih slišale tudi močne eksplozije. Okrog ene pa so se letala vračala proti jugu. Preštevali smo jih in se spraševali, kdaj bodo prinesla konec vojne. Eskadrilje težkih bombnikov so navadno spremljala in varovala hitra letala, rekli smo jim angleški lovci. Večkrat smo bili tudi priče bojev letal v zraku, ko so nemški lovci napadali zavezniška letala. Tako je bilo tudi na cvetno nedeljo, 2. aprila 1944. Nemški lovci so za nadaljnji polet proti Nemčiji onesposobili bombnik LIBERATO B-24. Iz poškodovanega bombnika sta blizu Litije odskočila dva člana posadke, po drugem nepreverjenem poročilu pa naj bi nekje nad Štan-garskimi hribi čez Savo odskočila še dva člana posadke. Oba člana posadke, ki sta odskočila nad Litijo, sta prišla v roke Nemcem. Ko so ju Nemci potem peš vodili skozi Litijo, sta bila vesela in sta smeje se z rokami pozdravljala domačine. Bombnik pa sta še naprej napadala in obstreljevala dva hitra črna nemška lovca. Ko sta ga nekje nad Dolskim še enkrat zadela, se je iz njega začel valiti črn dim. Nekaj trenutkov za tem se je letalo v zraku vnelo in tu v Rebri pod Martinovčevim Zavrhom pri Sveti Trojici skupaj s preostalo posadko strmoglavilo. Nihče od posadke katastrofe ni preživel. Trupel v velikem požaru, gorelo je tri dni, ni bilo mogoče identificirati in ne ugotoviti, koliko članov posadke je v nesreči umrlo.« Na strmoglavljenje letala LIBERATOR B-24 in žrtve mladih ameriških letalcev v njem je s svojim domiselnim spomenikom opozoril akademski kipar Tone Demšar, ki je tudi član društva Konfin. Gospod Henderson, namestnik ameriškega veleposlanika v Republiki Sloveniji, se je v govoru pred odkritjem spomenika spomnil mladih Američanov, ki so v vojni z Nemci 2. aprila 1944 okrog 11. ure dopoldne tu pri Sveti Trojici skupaj z bombnikom LIBERATOR B-24 strmoglavili in končali mlada življenja. Pesnik Dane Zaje in gledališki igralec Janez Škof na slovesnosti pri Sv. Trojici. O spomeniku je kipar Demšar zapisal: »Dramatičen padec letala pred petdesetimi leti in še danes viden polkrožen krater udarca, je napravil name močan vtis in izziv na obeležje tega dogodka. Osnovna ideja je geometrijski lik trikotne oblike, ki ponazarja trup in rep letala. V pokončnem delu se v maso tega telesa zajeda negativna oblika, katera .spominja na odtis ali rano, dobljeno pri padcu. V spodnjem delu se trikotna vertikalna kompozicija v mehkem, linijskem loku razširi in spusti v bazo podstavka. Podstavek kot najnižji del kompozicije opisuje krog in obenem predstavlja zlitje zgornje trde oblike v spodnjo mehko obliko. Podstavek tako postane del skulpture in ima svojo največjo dramatično sporočilnost. Kompozicija je obrnjena v smer poslednjega leta.« Tako kipar o sporočilnosti svojega dela. Govornik pa je ob pogledu na spomenik nadaljeval: »Zareza na letalu je hkrati tudi odprta rana na drevesu slovenskega naroda, ki mu jo je prav tako pred pol stoletja zadala revolucija. Vse okrog je posejanih polno grobov naših poštenih ljudi, ki jim razen tega, da so bili pokončni in zavedni Slovenci, in da najbrž z ideologijo komunizma niso sogla- šali, nihče ne more ničesar očitati. Ker so bili pošteni in razsodni, bi morda revoluciji lahko kdaj škodovali, zato so morali umreti. Svoje razmišljanje ob tem spomeniku in na zamolčane žrtve naj končam s primerom nekega starčka, ki ni vedel za revolucijo, vedel pa je, da so njegovi otroci lačni. Prišel je prosit hrane v te kraje. Prijeli so ga vedevejevci in skrbni oče ni nikoli več videl svojih otrok. Domačin pesnik Dane Zaje, ki je danes med nami, je na spravi na množičnem grobišču v Kočevju prebral svojo pesem Ozka jama. Domačini veste, kje je Ozka jama, nekateri veste tudi za zločine, ki jih je pesnik tako pretresljivo opisal. Vse okrog, da ne rečem na vsakem koraku, je polno znanih in neznanih grobov revolucije, ki bodo za zmeraj ostala brez imen žrtev, tako kot je ta spomenik brez imen Američanov, ki so tu končali svoja mlada življenja. Naj ta spomenik tu pod vrhom Svete Trojice spominja na vse žrtve druge svetovne vojne, katerih imena niso nikjer zapisana. Pridružujem se organizatorju, Športno rekreacijskemu društvu Konifin - Sveta Trojica, ki je današnjo spominsko slovesnost poimenovalo NIKOLI VEČ VOJNE. Dodal pa bi IN NE REVOLUCIJE!« Spomenik ob kraterju strmoglavljenoga letala je po govoru v spomin na mlade Američane odkril namestnik ameriškega veleposlanika v Republiki Sloveniji gospod Henderson. Pozneje mi je na vabilo za spomin zapisal tole sporočilo: »Srečala sva se na vrhu Martinovčevega hriba, kjer je leta 1944 sedem mladih Američanov našlo smrt. Bili so daleč od svojih družin in daleč od doma. Toda družine in domovi, ki jih imajo v Sloveniji, se jih spoštljivo spominjajo, zato se vam zahvaljujem. Hederson, 4. aprila 1994.« Kulturni program je nadaljeval oktet Tosama pod vodstvom Avgusta Potočnika, končali pa so ga pevci s Svete Trojice in Beli cvet iz Beričevega, ki so skupaj zapeli Naj zavlada mir. Udeleženci, tudi tisti, ki so na družabno prireditev prišli popoldne, so si v šotoru ogledali ostanke razbitega letala LIBERATOR B-24, ki jih še hranijo domačini. S. s. DRŽAVNI ZBOR JE SPREJEL Referendumska območja za nove občine Čeprav večina Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, ki ga je na podlagi 8. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, št. 5/94) sprejel Državni zbor, najbrž že pozna, bo za marsikoga morda še vedno novica, za vse nas pa dobrodošlo branje in razmišljanje o naši občini jutri. Na osnovi izvedenih ZBOROV OBČANOV za določitev referendumskih območij za ustanovitev novih občin, o katerih ste lahko prebrali v prejšnji številki časopisa, in na osnovi poročila, ki ga je Državnemu zboru skupaj z vsemi zapisniki posredoval predsednik Skupščine občine Domžale, je Državni zbor na območju sedanje občine Domžale določil naslednja referendumska območja (ker svoje KS dobro poznate, ne pišemo posameznih krajev, temveč celotna območja KS): REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE TRZIN OBSEGA NASLEDNJA OBMOČJA: območje Krajevne skupnosti Trzin REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE DRAGOMELJ-PŠATA OBSEGA NASLEDNJA OBMOČJA: območje krajevne skupnosti: Dragomelj-Pšata REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE MENGEŠ OBSEGA NASLEDNJA OBMOČJA: območje Krajevne skupnosti: Mengeš REFERENDUMSKO-OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE DOMŽALE OBSEGA NASLEDNJA OBMOČJA: območja krajevnih skupnosti: Slavka Šlandra Domžale, Simona Jenka Domžale, Vencija Perka Domžale, Ihan, Toma Brejca Vir, Jarše-Rodica, Homec-Nožice in Preserje. REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE MORAVČE OBSEGA NASLEDNJA OBMOČJA: območja krajevnih skupnosti: Moravče, Vrhpolje-Zalog (brez naselij Kokošnje, Zalog pod Sveto Trojico), Peče, Velika vas-Dešen (brez naselja Velika vas, ki je vključeno v referendumsko območje občine Dol pri Ljubljani) REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE DOB OBSEGA NASLEDNJA OBMOČJA: območja krajevnih skupnosti: Dob, Krtina, naselji Kokošnje in Zalog pod Sveto Trojico iz sedanje Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE LUKOVICA OBSEGA NASLEDNJA OBMOČJA: območja krajevnih skupnosti: Lukovica, Prevoje, Rafolče, Zlato polje REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE ČRNI GRABEN OBSEGA NASLEDNJA OBMOČJA: območja krajevnih skupnosti: Blagovica, Trojane, Češnjice, Krašnja REFERENDUMSKO OBMOČJE ZA USTANOVITEV OBČINE RADOMLJE OBSEGA NASLEDNJA OBMOČJA: območja krajevnih skupnosti: Radomlje, Rova Zoper odločitve o oblikovanju referendumskega območja v tem odloku so lahko vložili ugovor predlagatelji do 19. aprila 1994, v skladu s sklepom državnega zbora pa se pri predlaganem referendumskem območju za ustanovitev občine Dragomelj-Pšata, ki nima 1000 prebivalcev, ugotavlja izpolnjevanje najmanj šestih od zahtevanih enajstih kriterijev za ustanovitev občine (13. člen Zakona). Kako naprej! Državni zbor bo po pregledu morebitnih ugovorov ODLOK ponovno obravnaval in dopolnil, nato pa razpisal referendum, s katerim se bo ugotovila volja prebivalcev za ustanovitev občine na referendumskem območju. Akt o razpisu referenduma bo določil območje, za katero se referendum razpisuje, dan izvedbe (predvidoma 22. maja 1994) in besedilo vprašanja, ki se v skladu z 12. členom glasi: ALI STE ZA TO, DA SE NA NAŠEM REFERENDUMSKEM OBMOČJU USTANOVI OBČINE, glasovalec pa bo glasoval tako, da na glasovnici obkroži »ZA« ali »PROTI«. Zakon predvideva, da Državni zbor lahko za posamezni primer določi tudi drugačno vprašanje. Pravico glasovati na referendumu imajo vse osebe, ki stalno prebivajo na referendumskem območju, glasovanje je tajno, odločitev na referendumu pa sprejeta, če je zanjo glasovala večina volilcev, ki so glasovali (17. člen Zakona). Svetovni dan civilne zaščite V Sloveniji že tretje leto praznujemo 1. marec kot svetovni dan civilne zaščite. V okviru tega praznika je Republiški štab za civilno zaščito tudi letos podelil priznanja civilne zaščite najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam, ki se vključujejo v sistem zaščite in reševanja. Na podlagi predloga Občinskega štaba za civilno zaščito Domžale so v naši občini ta priznanja dobili: - Policijska postaja Domžale - zlati znak civilne zaščite, - Občinska tehnična reševalna enota CZ Domžale - srebrni znak civilne zaščite - in Center požarne varnosti Koli-čevo - bronasti znak civilne zaščite. Priznanja je dobitnikom podelil povelj- nik OŠCZ g. Franc ANŽIN na manjši slovesnosti, ki je bila v Centru požarne varnosti na Količevem v četrtek, 17. marca 1994. Na p'odelitvi sta bila poleg dobitnikov priznanj in članov OŠCZ prisotna tudi predsednik Izvršnega sveta Domžale g. Tomaž Štebe, ki je pozdravil vse prisotne in čestital dobitnikom priznanj ter sekretar Sekretariata za obrambo g. Bogdan Zupan. Vse prisotne je seznanil s spremembami v sistemu zaščite in reševanja v letošnjem letu. Slovesnost je' poveljnik OŠCZ zaključil z željo, da bi sistem zaščite in reševanja v občini tudi v bodoče deloval tako dobro kot doslej. PETER GUBANC Načelnik OŠCZ V imenu Policijske postaje Domžale je priznanje sprejel njen komandir Boris Kankaraš. Domžale /lamnik 3 Pomlad v deželi prinaša ^alan^^ njegove ustvarjajoče.^J^^SSS^ na deželi, kjer so hotenja v posebno zanimiv, obiska in ogledov vredenpjioza,. in P zmagovita in je od volje do «««^^SnXd^ obiskom, spremljajočih P^^™ ^ nTnjSomo kazali, da smo se lotili HOTENJA ZMAGUJEJO OBČINA DOMŽALE MESTO NA DEŽELI *3 o »• HM. RAZSTAVA OBRTI IN PODJETNIŠTVA od 3. do 8. maja v Teniški hali v športnem parku Domžale Teniški turnir ATP - RENAULT Slovenian open 1994 na teniškemu stadionu TEN-TEN v Domžalah od 30.aprila do 8. maja MILIJON TULIPANOV razstava cvetja v arboretumu in vrtnarski sejem od 23.aprila do 3, maja v Volčjem Potoku NAPREDKOV PRODAJNI SEJEM v blagovnici VELE in hali KOMUNALNEGA CENTRA Domžale od 3. do 8. maja D O /O LB - BANKA DOMŽALE d.d. Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov GODBENI KONCERTI NA PLOŠČADI - sreda 4. maja ob 17 uri PRED NAPREDKOVO BLAGOVNICO- VELE PIHALNA GODBA MORAVČE z mažoretkami petek 6. maja ob 1 7 uri - sobota 7. maja ob 10 uri MENGEŠKA GODBA GODBA NA PIHALA DOMŽALE Napredkove spremljajoče prireditve: Domžalski NAPREDEK bo v času svojega prodajnega sejma pripravil pred veleblagovnico Vele vrsto spremljajočih kulturnih prireditev, s katerimi bo bistveno obogatil sejemski in tudi kulturni utrip kraja. Pred blagovnico Vele se bo v vseh dneh sejma (v Napredku bodo imeli odprto vsak dan od 8.00-19.30 ure) dogajalo kaj zanimivega in lepega. V Napredku obetajo za svoje obiskovalce tudi druga zanimiva presenečenja. Kdaj bodo na ploščadi pred blagovnico Vele koncerti godb na pihala? - v sredo, 4. maja 1994 ob 17. uri koncert Godbe na pihala Moravče z mažoretkami - v petek, 6. maja 1994 ob 17. uri koncert Mengeške godbe - v soboto, 7. maja 1994 ob 10. uri koncert godbe na pihala Domžale 4 /lamnik Domžale OPIS (PREDLAGANIH) TRAS AVTOCESTE Še vedno le pri primerjavah variant Če uporabim avtomobilski žargon, potem lahko rečem, da se aktivnosti na področju izgradnje avtoceste skozi našo občino odvijajo »sto na uro«, čeprav določenih rezultatov ni. Komisija (vodi jo g. Franc Gnidovec) spremlja aktivnosti ob primerjanju posameznih variant. Odseka avtoceste Šentjakob-Bla-govica in Blagovica-Vransko predstavljata del avtocestne povezave evropskega pomena in se načrtujeta tako, da se v optimalni meri izkoriščata tako za prevzemanje daljinskega kot regionalnega in lokalnega prometa, ki je izjemno velik zlasti na delu med Ljubljano in Domžalami, saj bistveno presega zmogljivosti obstoječega cestnega omrežja. V predhodni stopnji priprave lokacijskega načrta se izdelujejo in proučujejo variante tras avtoceste, ki si jih podrobno oglejmo: Sentjakob-Blagovica (23 km): DOMŽALSKA: podaljšek ljubljanske vzhodne obvoznice - križišče z Zasavsko cesto, med Pšato in Dragomljem, vzhodno od Štude, Mačkovcev in Doba, severno od Krtine, južno od Šentvida pri Lukovici, po južnem robu Črnega grabna do Zgornjih Lok, severni rob Črnega grabna, severno od Blagovice. KORIGIRANA DOMŽALSKA: se glede na prejšnjo pri Studi odmakne proti vzhodu, med Gorjušo in Imovico proti jugovzhodu, do melioracije, med Žirovšami in Blago- vico na južno stran Črnega grabna, kjer poteka južno od obstoječe magistralne ceste in Blagovice IHANSKA-IHANSKO LIMBAR- SKA: križišče z Zasavsko cesto, severno od Pšate, skozi Selo pri Ihanu, severno od Brda in v predoru pod Gorjušo, prečka cesto Kr-tina-Moravče južno od Studenca in se skozi več predorov prebije do Negastrna v koridor obstoječe magistralne ceste, do Blagovice skozi predore v osojnih območjih Lim-barske gore in Golice IHANSKA-IHANSKO KRUNSKA: je do Gorjuše enaka prejšnji, nato pa se trasa obrne proti severu med naselji Brezje in Krtina, južno od Šentvida in se pri Lukovici priključi na domžalsko varianto ZAJELŠKA: od priključka Sne-berje gre proti reaktorju in RTP Be-ričevo, Zajelše, severno do Rače, južno od Studenca, vzhodno od Imovice, pri Lukovici na Domžalsko varianto. TROJIŠKA: razcep Zadobrova (Ij. obvoznica), čez Sneberski prod, med Beričevim in Vidmom, vzhodno od Brda, zahodno od Rače, južno od Studenca nato po Ihansko Limbarski varianti od Ži-rovš zavije proti vzhodu v dolino Medije in Kolovrata, podvariantna (povezava Trojiške variante med Preserjem in Krašnjo od Krašnje po Domžalski, a) BLAGOVICA-VRANSKO 13 km (predlagane so 4 variante - predstavljamo le po občini Domžale), in sicer: MOTNIŠKA-DOLINA: severno od Blagovice pri Petelinjeku vstopi v 3,7 km dolg predor in preide v Motniško dolino TROJANSKA LEBENICE: od Blagovice po južnem, delu Črnega grabna, južno od M-10, severno o naselja Vranke prečka M-10 in gre severno, pred Šentožboltom prečka in stopi v 3,2 km dolg predor iz njega izstopi pri Babi in mimo Zajasovnika do Ločice pri Vranskem južno od M-10 TROJANSKI GORNJI KLANCI: do Šentožbolta enako kot prejšnja, nato 2,1 km predor, izstop zahodno od Podzida do Jelševice vzporedno z M-10, nato 0,4 km predor pri izstopu po severni strani Črnega grabna, nato do Ločice po prejšnji varianti TROJIŠKA: pri Žirovšah zavije v dolino Medije južno od Borja pri Mlinšah, jugozahodno od Kolovrata, kjer se obrne proti severovzhodu, prečka regionalno cesto Za-gorje-Trojane, poteka med Hrastnikom in Brezjem ter pri Ločici priključi na varianto Trojanska Lebe-nice, precejšen del po tunelih in viaduktih Oba odseka naj bi bila zgrajena kot avtomobilska cesta s po dvema voznima in enim odstavnim pasom v vsaki meri, v normalnem prečnem profilu 26 m. . Na kratko še to: najbližje Domžalam in Črnemu grabnu poteka DOMŽALSKA VARIANTA, vse druge se pomikajo v gričevnat svet proti jugovzhodu, s čimer se izogibajo ravninskim kmetijskim površinam, hkrati pa se slabša dostopnost na avtocesto, povečuje zahtevnost gradnje in investicijski stroški, na odcepu Blagovica-Vransko pa vse variante razen zadnje potekajo v koridorju obstoječe magistralne ceste M-10. ZELENA POBUDA Bitka z avtocesto še ni izgubljena V Domžalah je bil 24. marca sestanek Zelene pobude, ki se je loteval enega samega vprašanja: KAJ ŠE (SPLOH) LAHKO STORIMO zoper gradnjo avtocest v naši občini in Sloveniji. Navzoči so bili predstavniki Društva za varstvo okolja Domžale-Kamnik, KS Drago-melj-Pšata, Klinike za psihiatrijo, Zelene pobude in zainteresirani posamezniki. Kljub samovolji Republiške uprave za ceste, ki je ponekod poskusila trasirati cesto brez vednosti in dovoljenja zemljiških lastnikov (na Pšati so lastniki s traktorji preprečili geometrom dostop), so navzoči ugotovili, da še vendarle obstajajo možnosti za boljše rešitve od tistih, ki so predložene. V plodni razpravi je bilo ugotovljeno, da: - sedanji načrti avtoceste postavljajo preblizu naselij in na plodno zemljo; - smo se preslabo pripravili, organizirali in podkovali, da bi lahko enakopravno razpravljali z Republiško upravo za ceste; - se v medijih in politiki ustvarja vtis, da so avtoceste ključna gospodarska infastruktura, katerih gradnja bo pomenila nov ekonomski in socialni vzpon Slovenije, drugačna (odklonilna) mnenja pa odrivajo na rob; - nam podobni državi, Švica in Avstrija, zavirata gradnjo avtocest in omejujeta tranziten promet; - zanemarjamo prenos tovora in tovornjakov na železnico; - se sestanka Zelene pobude ni udeležil nobeden od vabljenih poslancev državnega zbora; - so nekatere občinske skupščine po neobjektivni razpravi potrdile nesprejemljive variante avtocest; - nekatere variante potekajo po zemlji, ki po komasaciji sploh še ni bila ustrezno lastninsko vknjižena. Zato predlagajo da: - država Slovenija najprej sprejme strategijo nacionalnega razvoja, v njej opredeli prometno in prostorsko strategijo in šele na podlagi teh načrtuje cestni promet; - državni zbor naj najprej sprejme kriterije, na podlagi katerih bodo lahko vrednotili posege v prostor; v kriterijih naj se pravičneje ovrednoti kmetijska zemlja; - državni zbor do sprejema omenjene strategije in kriterijev sprejme moratorij (»zamrznitev«) na gradnjo novih odsekov avtocest; - Skupščina občine Domžale pri odločanju o posegih v prostor omogoča navzočnost predstavnikov državljanskih pobud, društev in združenj ter njihovo aktivno sodelovanje; - se poteki posameznih avtocest načrtujejo variantno v vsej svoji dolžini (npr. Ljubljana-Celje), ne pa parcialno, po kilometrskih delih; - se takoj preneha s pripravljalnimi deli na trasi Malence-Šentja-kob, ker ta cesta grobo posega v ljubljanski mestni prostor. Ob koncu sestanka so sklenili, da bodo podprli samoorganiziranje državljanov in naredili čimveč za javno objavo svojih stališč ter izvajali demokratičen pritisk na vse institucije Republike Slovenije. IGOR LIPOVŠEK SPREMEMBE ZAKONODAJE Bomo ljubiteljsko kulturo pokopali? Demokratska stranka in Knjižnica Domžale sta 11. aprila pripravili pogovor z naslovom NOVA LOKALNA SAMOUPRAVA IN KULTURA. Poleg članov ljubiteljskih kulturnih društev, Zveze kulturnih organizacij, Knjižnice in Občinske skupščine so bili navzoči tudi Tone Peršak, poslanec Državnega zbora, Savin Jogan, pomočnik ministra za kulturo, in Marcel Buh, kulturni delavec. Besedovali so predvsem o spremembah zakonodaje na področju kulture, financiranju kulture, ljubiteljski kulturi in delovanju Zveze kulturnih organizacij potem, ko bo zaživela lokalna samouprava. V uvodu je Tone Peršak izrazil razočaranje, ker osnutek zakona o kulturi ne opredeljuje, kako se bo financirala kultura na lokalni ravni. Savin )ogan je povedal, da se za prehod iz sedanje v novo organiziranost bijeta dva predloga: CEN-TRALIZACIjSKI, po katerem bo država podpirala zgolj izbrane naci- onalne programe, ki pa bo lokalno kulturo osiromašil in DECENTRALI-ZACIJSKI, po katerem bi država podpirala tudi tiste dejavnosti, ki že obstajajo in dobro delujejo tudi na nižji, lokalni ravni. Na to ugotovitev se je takoj oglasil poslušalec z vprašanjem: »Ali bogata in pestra ljubiteljska kultura ni nacionalen interes; Ali ne sodi v nacionalen program?« jogan se je strinjal, vendar dodal, da ministrstvo poslej ne bo financiralo zaposlenih na ZKO, imelo pa bo za posamezna področja (glasbeno, gledališko, likovno,...) »pospeševalce«, ki bodo pomagali društvom na lokalni ravni. Ravnateljica knjižnice je menila, da se s tem streže po življenju društveni dejavnosti, in nadaljevala, da bo poslej ministrstvo razdeljevalo vso kulturno pogačo in imenovalo celo ravnatelje lokalnih kulturnih ustanov. Povedala je, da za knjižničarstvo ne potrebujemo nobenih novih zakonov in normati- vov, ker jih je že določil UNESCO, Slovenija, kot država, pa sprejela. Ljubiteljski kulturniki so se zavzeli za ohranitev Zveze kulturnih organizacij, ki je spodbujevalka, usmerjevalka in usklajevalka dejavnosti društev, poleg tega pa opravlja nenadomestljivo izobraževalno, organizacijsko, tehnično in strokovno vlogo. Ostro so ošvrknili domžalski izvršni svet, ki, edini od gorenjskih, ne dojame vloge ZKO in njegove strokovne službe, saj ima zgolj enega zaposlenega. Na vprašanje iz Trzina o prenašanju lastništva kulturnih domov je Jogan odgovoril, da ima ministrstvo pravno službo, na katero naj se prizadeta društva nemudoma obrnejo. Stane Stražar je opozoril na pro- Problemi reorganizacije občine Domžale v samoupravne lokalne skupnosti Če pričakujemo, da se bo Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin na območju sedanje občine Domžale potrdil na referendumih občanov, seje potrebno vprašati, kakšna bo podoba novih lokalnih skupnosti. Podatki o velikosti klasičnega tipa občin, (Trzin, Dragomelj-Pšata, Radomlje) oblikovan je po načelu eno naselje je ena občina, pomeni, da so se odločili, da se izognejo kompromisom med klasično in moderno občino, ki naj bi temeljila na tehničnih načelih racionalnosti občin in učinkovitosti poslovanja. Res je, da majhne občine dokazujejo njihove naravne lastnosti, ki jih je oblikoval razvoj v preteklosti, vendar bodo kot naravna skupnost prebivalcev v naseljih za opravljanje najnujnejših skupnih zadev težko zaživele. Pred referendumi bodo morali snovalci teh skupnosti seznaniti prebivalce, kako nameravajo zagotoviti naraščajoče potrebe na področju komunalnih zadev, šolstva, kulture in izobraževanja, socialnega skrbstva, zdravstva, vzdrževanja kulturnih ustanov, knjižnic, športnih objektov. Sodobna občina namreč skrbi za zadovoljevanje vseh osnovnih družbenih potreb. Slej ali prej, po moji oceni, predviden koncept občine prinaša tudi vrsto težav, kar bo pripeljalo v ponovno teritorialno reorganizacijo. Prišel bo čas, ko majhne občine ne bodo zmogle s potrebno kakovostjo opravljati svojih nalog, in sicer zaradi pomanjkanja strokovnega in političnega kadra, zaradi finančnih sredstev za opravljanje nekaterih zahtevnejših nalog s področja javnih in drugih služb. Zaradi takih težav bodo v zelo kratkem času prebivalci zahtevali priključitev k večjim skupnostim. Večje občine, ki bodo nastale z združitvijo obstoječih naselij v okviru referendumskega območja, imajo svoj center in zaledje in bodo izgubile le tiste vrednote, ki so bistvene za izvirno občino (solidarnost, čustvena zavzetost za lastno občino, možnost neposrednega odločanja itd.) Večji del naselij se je odločil za radikalne teritorialne reforme: referendumska območja Domžale, Dob, Lukovica, Moravče, Črni graben in so uporabili načela racionalnosti in učinkovitosti. In kako vidimo naloge novih lokalnih skupnosti? še naprej bodo nove lokal ne skupnosti vpete v sistem sodobne države in njene javne uprave ter vključene v opravljanje nekaterih javnih nalog, ki jih bo določala država v smislu kot naloge občine in kot naloge, ki jih občina opravlja za državo. V razvitem svetu je ta trend ponovno v ospredju. Če pogledamo, kakšne so te občinske naloge, lahko ugotovimo, kakšno vlogo bo imela bodoča občina v družbenem sistemu in njene javne uprave. Najprej o.nalogah lokalnega pomena (naloge, ki so izvirno v pristojnosti občine) in si jih župan in občinski sveti sami določajo v okviru svoje lokalne skupnosti, s svojimi akti in satutom. Te naloge niso le statične narave, ampak se spreminjajo odvisno od opredelitve svoje vloge nasproti državi. Zato je potrebno lokalne naloge opredeliti v smislu zahtevnosti in velikosti občine, odvisne od skupnega pomena za življenje in delo prebivalcev te določene skupnosti (razvoj in vzdrževanje komunalne infrastrukture: komunalna, prometna, oskrbovalna naloga, javni red in mir, pospeševanje gospodarstva, kulture, socialnih dejavnosti, šolstva, zdravstva, rekreacije in še kaj). Drugič, lokalne naloge, ki jih občinam določi država s svojimi zakoni - področni zakoni o posameznih dejavnostih (Zakon o cestnem prometu, o urejanju prostora, o izobraževanju...) župani in občinski sveti bodo morali pravočasno predvideti državna področja v občinski pristojnosti kot svoje izvirne naloge. Tretjič, prenesene naloge, ki jih s svojimi zakoni država prenaša v izvajanje lokalnim skupnostim-občinam. Naloge iz te skupine opravljajo občinski organi pod posebnim nadzorom organov države, država pa za realizacijo takih nalog zagotavlja tudi finančna sredstva. Iz navedenega sledi, da bo potrebno definirati lastne naloge občine, in sicer naloge prve in naloge druge vrste (izvirne naloge in naloge, ki jih določa občini država z zakonodajo). Nadzor pa pripada državi pri realizaciji obeh zvrsti nalog za vse pravne in fizične subjekte na območju občine. Nad prenesenimi nalogami državne uprave, ki jih bo opravljala občina, ima država večje pravice pri usmerjanju, nadzoru - tako glede strokovnosti kot tudi v smislu pri-mernosti odločitev občinskih organov. V zvezi z reorganizacijo upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale je potrebno interdisciplinarno pristopiti k temu projektu in določiti postopke in ukrepe za čim ustreznejše pre-razporejanje delavcev, predvsem z vidika zagotavljanja kontinuitete dela na področju bodoče upravne enote Domžale. V tem vidim posebno vlogo sedanjega Izvršnega sveta in Skupščine občine Domžale. Sindikat državnih in družbenih organov občine Domžale zanesljivo pričakuje, da bo Izvršni svet Skupščine občine Domžale resno zastavil projektno nalogo in iz doslej znanih podatkov pripravil simulacijo organizacije državne uprave in lokalnih občin, definiral pred- loge kadrovskih rešitev sedanjih delavcev in predlog sistemizacije delovnih mest bodočih lokalnih skupnosti (sedanjim kadrom nosilnih krajevnih skupnosti, ki reflektirajo na sedeže novih občin, je treba strokovno pomagati posebej z vidika njihovih nalog lokalnega pomena, ki jih določi država in nalog, ki so prenesene od državne uprave). Ugotoviti je potrebno možnosti racionalnega organiziranja servisnih in drugih služb za bodoče občine in upravno enoto Domžale, pripraviti bilanco delitve sredstev, opreme, prostorov, obveznosti, razporejanja kadrov med novimi lokalnimi skupnostmi in državo. I n ne nazadnje ne bo odveč, če obstoječi upravni organi in Izvršni svet Skupščine občine Domžale pripravi vzorce osnovnih organizacijskih shem za nove občine in njihove strokovne službe. V sindikatu menimo, da gre za izjemno zahtevno in skupinsko strokovno delo s konkretnimi cilji in rezultati. Lokalne ambicije posameznikov niso izključene, temveč pri reorganizaciji dr-. žavne uprave in lokalne samouprave ne morejo biti v ospredju, saj morajo nove občine in upravna enota pričeti z delovanjem na določen dan in mora biti zagotovljena kontinuiteta dela, kar od vseh nas pričakujejo tudi vsi občani sedanje občine Domžale. Reorganizacija uprave in lokalne samouprave nas vse skupaj kot odgovorne za delovanje uprave in delavce ne sme ujeti nepripravljene. Že v tem obdobju je potrebno vedeti odgovore na vsa vprašanja in tudi dati izhodišča za nemoteno delo novih občin. V tem vidimo izvirno odgovornost Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale in obstoječih upravnih organov. V vsem vidimo tudi optimalno rešitev in možno zagotovitev socialne varnosti zaposlenih v sedanji občini Domžale Predsednik sindikata DDO občine Domžale LAZO RADJENOVIČ Razlaščenski vsakdan Razlaščenci smo se zbrali 30. 3. 1994. Ugotovili nismo nič novega, razen tega, da odločbe, ki jih izdaja prvostopenjski organ na občini, pogosto zavračajo zaradi pritožb zavezancev. Morda bo zavezance spodbudila k večji pripravljenosti za sodelovanje z razlaščenci zakonska obveza, da morajo v kratkem predložiti programe lastninjenja, v katerih morajo imeti obdelano tudi vprašanje denacionalizacije. Pozdraviti velja potezo Agroemone, ki je na moravškem prepustila obdelovanje zemljišč kmetom. Ti so večinoma že dobili odločbe o vzpostavitvi lastninske pravice, ki pa bi se v praksi udejanila šele po petih letih, v kolikor bi Agroemona seveda uveljavljala prednostno pravico uporabe in plačevala najemnine. Kljub vsemu velja pozdraviti tako agilnost morav-škega razlaščenskega odbora, ki ga vodi g. Jože Ribič, kot razumevanje upravnega odbora Agroemone in direktorja g. Milana Rojniča. Razlaščenci smo prepričani, da bodo v Agroemoni skušali pripraviti tak razvojni program za objekte in zemljišča, ki jim bodo v Moravčah ostala, da se bosta vzpostavili vsaj dve delovni mesti. V mislih se nam poraja možnost jahalnega turizma, v kombinaciji z uslužnostno oskrbo jahalnih konj in pripravo prostora za kampiranje. Prepričani smo, da bi tak ali podoben program podprli tudi ministri v domžalskem IS z izdatno finančno pomočjo. Nasprotovali pa taki ideji ne bi tudi predstavniki moravske KS in drugi prebivalci Moravč. Razlaščenski odbor sporoča, da. je na Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo R Slovenije naslovil dopis, v katerem želimo doseči sestanek v Jablah, v zvezi z usodo zemljišč v okviru bodočega javnega zavoda. Menimo namreč, da je povsem nepotrebno vnaprejšnje izločanje razlaščencev - kmetov iz proizvodnje verige, ki bi vključevala tako znanje slovenske stroke kot delo zaposlenih v KPC Jable in naše lastnine. Vabimo vas na razlaščenski piknik, ki bo ob lepem vremenu na Gobavici - Mengeški hrib, v nedeljo 8. maja 1994 ob 14. uri. Predsednik ZLRP podružnica Domžale JURIJ BERLOT blem financiranja domoznanske založniške dejavnosti, Lojze Stražar pa na astronomska povračila, ki jih morajo društva" plačevati avtorjem in nosilcem avtorskih pravic. Pogovor je izzvenel v ugotovitvi, da se društvom ne obeta nič dobrega pa tudi Domžale so premajhno mesto, preblizu Ljubljane in niso regionalni center, da bi si lahko obetale večja sredstva za knjižnično dejavnost, upom o denarju za galerijo, muzej, gledališče in založništvo pa se lahko kar odpovemo. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK-LENASI K fotografiji: Tone Peršak in Savin Jogan sta predstavila osnutek nove kulturne zakonodaje PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Vodniški odsek Kopališka ulica 4, 61230 Domžale Planinsko društvo Domžale vabi na izlet na GOTENIŠKI SNEŽNIK 14. maja se bomo iz Borovca pri Kočevski Reki povzpeli na Coteniški Snežnik (1290m) in se prek Kamnitega zidu (1077m) spustili v Gotenico. Pot nas bo vodila po dosedaj malo znanem in obiskanem predelu Kočevskega, ob zmerni hoji (do 4 ure) pa je izlet primeren tudi za družine. Ob povratku se bomo ustavili še v Ribnici (ogled Plečnikove cerkve) in na Trubarjevini v Rašci. Cena izleta je za odrasle 1000 SIT, za otroke do desetega leta pa 500 SIT. Prijave sprejemamo do srede, 11. maja v društveni pisarni (torek in sreda od 19.30 do 20. ure). Informacije in prijave pri vodjih izleta: Franci Vesel (tel. 721-909) in Aleš Peršolja (tel. 722-385). Domžale /lamnik 5 Krajevna skupnost Ihan in Župnijski urad v Ihanu sta ob 50-letnici smrti rojaka jezikoslovca dr. Antona Breznika v soboto 26. marca pripravila spominsko slovesnost. Slovesnost se je začela ob devetih dopoldne pri Breznikovem spomeniku sredi Ihana z Zdravi j i co. Vse udeležence slovesnosti je pozdravil domačin Boris Kopitar; ta je program tudi vodil in povezoval z dobro izbranim besedilom. Med odličnimi gosti so bili metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, Breznikov sorodnik dr. Franc Rode, ki je za to priložnost prišel iz Rima, dr. Jože Toporišič, predsednik izvršnega sveta Občine Domžale mag. Tomaž Štebe in drugi. O dr. Antonu Brezniku, ki je bil skoraj pol stoletja vodilni slovenski jezikoslovec, smo v Slamniku pisali v dveh nadaljevanjih. Slavnostni govornik slavist dr. Jože Topori- Častni gostje na Breznikovi slovesnosti pri spomeniku na zelenici pred nekdanjo Navžar-jevo hišo v Ihanu Breznikova slovesnost v Ihanu šič je na slovesnosti pri spomeniku govoril o Breznikovi ljubezni do slovenske besede in njegovem prizadevanju za lepo in bogato slovenščino. V kulturnem programu so se zvrstili ihan-ski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Si- . mone Kuhar, Kamniški koledniki: basist Rok Lap, baritonist Janez Majcenovič in citrar Tomaž Plahutnik. Vilma Nahtigal je recitirala ihansko različico Lepe Vide, kakor jo je na osnovi zgodovinskega zapisa iz 11. stoletja zapisal dr. Anton Breznik in ji dal naslov Mlada Vida. Dragica Lunar pa je v ihanskem narečju povedala pesem iz Breznikove zbirke Marija je popotvala. Ob koncu programa je v ihanski župnijski cerkvi začelo slovesno pritrkavati, Boris Kopitar pa je vse povabil v cerkev, kjer se je slovesnost nadaljevala. V cerkvi je na začetku mašeo Brezniku dr. France Rode dejal, da je bil srčno dober in plemenit človek, svetniški duhovnik, velik znanstvenik, neomajno zvest slovenski zemlji, ki jo je zanj poosebljala njegova mati Terezija Orehek. »Odklanjal je vsak razdor med Slovenci in se zavzemal za slogo, mir in spravo. Vzgojil je cele rodove slovenskih razumnikov in duhovnikov. Predvsem pa nam je zapustil kot najdragocenejšo dediščino ljubezen do slovenskega jezika, ki ga je tudi desetletja čistil, izobraževal, usmerjal njegov razvoj in branil, tako da je postal to, kar je danes: lep, jasen in preprost ter hkrati svetovljanski jezik. Jezik, v katerem se lahko izrazijo vsa dognanja sodobne znanosti in najžlahtnejša človeška čustva.« Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar se je dr. Breznika spomnil v pridigi kot nekdanjega profesorja slovenščine, ki je mlade študente navduševal za lepoto slovenskega jezika in za slo- Breznikova spominska slovesnost v ihanski župnijski cerkvi v soboto, 26. marca 1994 Slavist profesor Jože Toporišič na spominski slovesnosti ob 50-letnici smrti jezikoslovca Antona Breznika v Ihanu venske pisatelje. Bil je tudi ravnatelj škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano. Popoldne se je kakih sto Ihancev in nekdanjih njegovih učencev zbralo na Breznikovem grobu na Žalah v Ljubljani. Spominsko slovesnost je začel ihanski župnik Franc Zaplata, cerkveni pevski zbor je zapel več pesmi, nato je nekaj spominov na Breznika kot profesorja in ravnatelja klasične gimnazije ter njen razpust ob nemški okupaciji 1941 povedal nekdanji gimnazijec. Udeleženci spominske slovesnosti so se nato z avtobusom in osebnimi avtomobili odpeljali v Šentvid nad Ljubljano, kjer so si ogledali Zavod sv. Stanislava, galerijo s stalno razstavo akademskega slikarja Staneta Kregarja in knjižnico, ki so jo poimenovali po nekdanjem ravnatelju tega zavoda dr. Antonu Brezniku. Učitelj Anton Križaj, ki je slovesnost ob 50-letnici smrti znamenitega ihanskega rojaka, jezikoslovca dr. Antona Breznika v glavnem tudi organiziral, je knjižnici kot dar Krajevne skupnosti Ihan izročil v usnje vezano knjigo Svet pod Taborom. Enako darilo je predsednik Krajevne skupnosti Ihan Franc Gnidovec na koncu maše v cerkvi izročil nadškofu dr. Šuštarju, ki je slovesnost vodil. STRAŽAR MINISTER JANEZ JANŠA V DOBU Slovenska vojska Dan pred znanimi dogodki v Trzinu je minister Janez Janša obiskal Dob in imel svoje predavanje ter pogovor na temo: Slovenska vojska včeraj, danes in jutri. Na povabilo krajevnega odbora slovenskih krščanskih demokratov Dob se je vabilu z veseljem odzval. Pred obiskom ministra Janeza Janše v Dobu je vladalo veliko zanimanje za njegovo predavanje in razgovor. Kot smo pričakovali, je bil obisk izredno velik, čeprav so se dogodki okoli njegove odstavitve pričeli odvijati šele dan kasneje, to je v nedeljo 20. 03. 94 v Trzinu. Bučni aplavz in navdušenje se je razleglo po dvorani, ko je na oder prišel minister za obrambo in pričel svoje predavanje. Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili njegovemu predavanju, v katerem je minister opisal zgodovino nastanka slovenske vojske z vsemi vzporednimi strukturami. Potem je opisal dogodke ob nastajanju slovenske teritorialne obrambe in dogodkih ob slovenskem plebiscitu, ko je bilo potrebno odločitev slovenskega parlamenta braniti s silo. Tistih deset dni se je pokazalo, da Slovenija misli resno in da poti nazaj ni več. Šele potem so prišli tuji pogajalci, ki so iskali kompromis. Sklep v Beogradu o umiku jugoslovanske vojske iz Slovenije je bil sprejet šele potem, ko je več kot polovica jugoslovanske armade v Sloveniji razpadla. Prava izgradnja lastne slovenske vojske se je pričela šele po končani vojni. In v začetku leta 1992 so šle prve generacije slovenskih fantov na služenje vojaškega roka. Ob tem se je pričela tudi izgradnja lastnega obrambnega sistema po zahodnih standardih. Prav tako nismo še imeli dovolj lastnega vojaškega kadra, glavna opora so bili rezervni častniki. Vendar pa je danes po nekaj letih stanje tako, da že razpolagamo Peregrin Stegnar, Janez Janša in Marko Starbek na pogovoru v Dobu z lastno vojaško šolo in da je že 70% kadra, ki nima nobene zveze s prejšnjo armado. Potrebujemo še nekaj let, da bomo ta obrambni sistem zaokrožili in sprejeli vso ustrezno zakonodajo za področje slovenske vojske. Slovenska vojska jutri ne bo bistveno večja, kot je danes. Ključne usmeritve so sprejete in za obrambo naj bi v prihodnje dajali minimalni delež, ki ne bo presegal 2,5% nacionalnega dohodka. S članstvom v partnerstvu za mir pa bo razrešena še tista obrambna dilema, pred katero smo bili leta 1991, kako zagotavljati dovolj visoko stopnjo nacionalne varnosti. Kaj pomeni Janez Janša ljudem, se je pokazalo ob koncu predavanja, ko so poslušalci vpraševali in se pogovarjali z njim, saj je bilo očitno, da jim Janez Janša pomeni veliko več kot samo minister za obrambo. PEREGRIN STEGNAR Izjava za javnost Koordinacija desnih strank občine Domžale (SKD, SLS, NDS in SDSS) pričakuje od državnih organov korektno obravnavanje primera Smolnikar - VOMO po postopkih, ki so utečeni v pravnih in demokratičnih državah. Opozarjamo na nepotrebno politizacijo v nekaterih medijih in poizkusih vplivanja ter pritiska na organe preiskave s strani strank in posameznikov, ki si sistematično prizadevajo izvesti politični Unč nad ministrom za obrambo, g. Janezom Janšo, še posebej pa s strani nekaterih vidnih članov nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic, ki so sedaj v veliki ve- čini vodilni funkcionarji tim. »nove sredine«. Ugotavljamo, da obrambni minister do sedaj s svojimi izjavami v nobenem primeru ni nasprotoval objektivni osvetlitvi nedeljskega dogodka, zato se nam na podlagi dosedaj dostopnih dejstev oz. informacij zdijo neresne in neutemeljene zahteve po odstopu obrambnega ministra. Za OO SKD Domžale: JOŽE PAJNIČ Za Podružnico SLS Domžale: JURE BERLOT Za Občinski zbor Narodnih demokratov Domžale: FRANCE GORŠE Za OO SDSS Domžale: EMIL BREZNIK NASE MESTO Kulturno društvo Groblje bo v soboto, 23. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Mengšu uprizorilo igro v treh dejanjih Naše mesto, v nedeljo, 24. aprila ob 19. uri pa bo predstava v Kulturnem domu na Vrhpoljah. 6 /lamnik Domžale ODPRTO PISMO G. SCHVVARZBARTLU Spoštovani g. Schvvarzbartl! S tem javnim pismom se obračam na vas kot poslanec domžalske občinske Skupščine, kot član Predsedstva SO Domžale in nenazadnje tudi kot občan občine, ki jo, skupaj z drugimi, predstavljava in zastopava. To nalogo so nama na volitvah leta 1990 zaupali volilci in zaobljubila sva se, da jo bova v okviru svojih sposobnosti skušala čimbolje opraviti. V skoraj že preteklem mandatnem obdobju nam je uspelo postoriti marsikaj od zadanega, ohranili smo kontinuiteto dela, obdobje smo preživeli brez večjih pretresov, ki bi ogrozili delovanje legalnih institutov in institucij v naši občini. V obdobju zaostrenih pogojev gospodarjenja in dela smo v okviru možnega uspeli ohraniti trend enakomernega razvoja in, kar je morda najpomembnejše, kljub posameznim nasprotjem nam je uspelo ohraniti trezno glavo in se izogniti vrtincu neplodnih strankarskih razprtij, ki so predmet razdora in destrukcije v mnogih občinskih Skupščinah. Na prehojeno pot torej lahko gledava in gledamo s precejšnjim zadovoljstvom in ponosom. Zaupane naloge bova skupaj z drugimi (morda) izvrševala največ še do konca letošnjega leta. pred nami so pomembna opravila, ki jih tudi zaradi dolgoročnosti posledic moramo izpeljati. Za uresničitev tega pa potrebujemo dejavno Skupščino, ki bo odločala brez obstrukcij, zavlačevanj in s čim-manj proceduralnimi težavami. Žal dogodki naših zadnjih srečanj v skupščinski dvorani in ob njej vodijo daleč stran od zapisanih želja. Na dnevni red 27. seje Skupščine občine Domžale ste kot predlagatelj uvrstili obravnavo in sprejem IZJAVE, ki komentira zadnje dogodke v slovenskem političnem prostoru. Omenjena izjava je izviren vzrok nesoglasij, ki so se pokazala v dvakratni povzročitvi nesklepčnosti, ki sem ji tudi sam botroval. Ob-strukcija je seveda legalna oblika parlamentarnega dela, o njeni legitimnosti pa imava zagotovo vsak svoje mnenje, kar velja tudi za vse druge občane, ki so imeli priložnost seznaniti se z njeno vsebino. Zame osebno je v njej marsikaj spornega, vendar ne bom v podrobnosti komentiral navedb, ki so se vam v njej zapisale. Izjavo in dogajanja okrog nje želim uvrstiti v širši kontekst trenutnega stanja, ki ga s skupnimi močmi moramo preseči. Dolžni smo služiti občanom naše občine in s tem se prav gotovo strinjate. Mnogi od njih so tako ali drugače vezani na uporabo sredstev proračuna, ki pa ga mora predhodno potrditi občinska Skupščina. Ker je obravnava predloga proračuna za leto 1994 po dnevnem redu nižja od sprejemanja predlagane izjave (ki jo je Skupščina na podlagi vašega predloga uvrstila na začetek dnevnega reda), se zaradi dvakratne obstrukcije poleg proračuna nismo niti dotaknili še nekaterih drugih točk, ki so nujne in v katerih nas obvezujejo tudi zakonsko postavljeni roki. Osebno se zavedam pomembnosti omenjenih točk in posledic, ki bi ob nespre-jetju nastale. Vse poti k uspehu pa vodijo skozi kompromis, za katerega sta vedno potrebna vsaj dva in eden od njih ste prav gotovo vi. Kot predlagatelj lahko izjavo ka- darkoli umaknete ali Skupščini predlagate spremembo dnevnega reda, ki bi obravnavo in sprejemanje izjave uvrstila nižje po dnevnem redu. Če je iz načelnih razlogov za vas to nesprejemljivo, lahko kot predsedujoči obravnavo točke prekinete in z njo nadaljujete takrat, ko bomo končali razpravo o omenjenih pomembnih točkah. Vse to so vsebine, ki omogočajo kompromis, ta pa mora biti v interesu vseh in za katerega si moramo vsi prizadevati. Clede na oddaljenost dogodkov, ki so botrovali njenemu pisanju, je izjava v marsičem neaktualna. To ne pomeni, da jo sedaj lahko sprejmemo, pač pa potrjuje dejstvo o njeni nepomembnosti, saj se v vrhovih države zaradi nje zagotovo ne bo nič spremenilo. Povzročila pa je razkol v naši občinski Skupščini, v katero je vnesla brezplodno politiziranje in omogočila naslajanje tistim intrigantom, ki ob podobnih situacijah neizmerno uživajo. Pri tem se o posledicah seveda ne sprašujejo. Prepričan sem, da mednje ne sodite. Tudi sam sem zanesljivo na strani tistih, ki jih podobne situacije ne navdušujejo. Večkrat sem že omenil, da v skupnem imenovalcu vsi pripadamo eni stranki - občini Domžale. Priložnost imamo, da svojo lojalnost dokažemo in ne stopamo v igro »velikih«, ki nas uporabljajo za statiste in v zadnjem času sodelujejo z nami le takrat, kadar gre za centralizacijske postopke, med katere sodi tudi prenos lastnine in pristojnosti. Clede tega lahko kadarkoli sprejmemo protestno izjavo. Mnogokrat smo doslej že naleteli na proceduralne ovire, ki so grozile ohromiti naše delo. Nikdar doslej stanje ni bilo tako radikalno in nikoli vzrok ni bil tako banalen. Tudi čas zapleta je »posrečeno« izbran. Zato vam predlagam, da v nadaljevanju 27. skupne seje Skupščine občine Domžale postopke napeljete tako, da bomo vsi skupaj imeli priložnost pokazati svojo odgovornost do zaupanih nalog in se bomo ob zaključku mandata prav tako z zadovoljstvom in ponosom ozrli na prehojeno pot. Priložnost prispevati k temu nam je dana in tudi sam sem z drugimi poslanskimi kolegi pripravljen prispevati k temu. Pri tem ne bo ogrožena ne vaša in ne moja načelnost. Skupaj z drugimi bomo dokazali zrelost in sposobnost prestopiti Rubikon političnega intrigantstva. Moja prizadevanja v tej smeri so iskrena in ne želim v nedogled ob odhodu iz dvorane na svojem hrbtu čutiti zmedene in v večini primerov obtožujoče poglede poslanskih kolegov in kolegic. Prav tako ne želim sodelovati pri potrjevanju tistega dejstva o parlamentarni demokraciji, ki govori o nasilju manjšine nad večino. Pomemben termin in značilnost demokratičnega parlamentarnega dela je tudi kompromis. Poslušajmo ga doseči in uspelo nam bo. S spoštovanjem in najboljšimi željami vas pozdravljam! SIMON MAVSAR P. S.: Morala, moralnost in moralna načela so stvari, za katere se vztrajno zavzemate in jih zagovarjate. Predstavljajo imaginarne pojme, eksplicitno težko ocenljive vrednote, ki v različicah domujejo v zavesti vsakega od nas. Zato se o njih težko pogovarjamo, težko jih ocenjujemo in se še teže nanje sklicujemo. Zato vas prosim, da nekaterih dogodkov ne povezujete s pomanjkanjem ustreznih moralnih norm. Za svoje delo nekateri odgovarjajo sodelavcem, drugi sorodnikom, morda prijateljem, znancem, Bogu, prav vsi pa nosimo breme odgovornosti pred samim seboj. Tu pa smo ob zadostni poštenosti nekateri lahko bolj zadovoljni od drugih, ki jih v tem pismu nisem želel in zaradi korektnosti tudi ne mogel omenjati. Zasedanje Skupščine občine Domžale - reševanje lokalnih problemov ali sprejemanje političnih izjav Zasedanje zborov Skupščine občine Domžale, ki je bilo le dan po razrešitvi tedanjega ministra za obrambo, je izzvenelo v poskusu sprejemanja političnih izjav in poskusu preglasovanja strank, ki se s takšnimi in tovrstnimi izjavami pri skupščinskem delu ne strinjamo. Na sejo, ki je vsebovala tako pomembne točke, kot so sprejem občinskega proračuna za leto 1994, potrditev zaključnega računa občinskega proračuna za leto 1993, informacija o aktivnostih pri izgradnji avtocest, reorganizacija Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, je predsednik SO Domžale ob začetku seje uvrstil tudi izjavo ob razrešitvi obrambnega ministra. Predlagana izjava je bistveno spremenila potek sklicanega zasedanja, saj poslanci LDS ob podpori poslancev nekaterih drugih strank in neodvisnih poslancev nismo hoteli sodelovati pri sprejemanju te izjave. Nismo hoteli pomeni, da smo ob nesprejemljivosti in prenapetosti te izjave in ob dejstvu možnega preglasovanja ob tej točki pred glasovanjem začasno zapustili sejo, ob možnosti vrnitve, če se naprej obravnavajo točke, ki so bile predlagane ob sklicu seje. Razlogov, ki so nas v to vodili, je bilo več. Prvič, menimo, da takšna izjava ne spada med lokalne probleme, ki jih rešujemo na naših zasedanjih. Kolikor je bila to absolutna želja predlagatelja, pa ob razmerjih moči v skupščini in pomembnosti drugih točk dnevnega reda nikakor ne spada pred točke, kot je sprejem proračuna. Drugič, izjava je napisana zelo tendenciozno in so ob njej možni številni zadržki: - naše nestrinjanje se začne že v delu, ko govori o »nepripravljenosti prisluhniti argumentom poslancev« v Državnem zboru, glede na to, da je seja trajala celih 8-9 ur; - ravno tako je nesprejemljiv del, ki govori, da »jih navdaja s sumom, da gre za državno zaroto, poskus restavracije sistema izpred devetdesetih let«, saj pojem državna zarota nosi svoj pomen in vsebino in v tem primeru navdaja z neopredeljeno čustveno dozo ne-strinjanja. O restavraciji bivšega sistema, ob petletnih dogodkih (sprejetju nove ustave, ustoličenju večstrankarske parlamentarne demokracije in priznavanju teh pridobitev MLADI FORUM ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV Odločno proti centralizmu Ljubljane Člani Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov iz Domžal so imeli v sredo, 16. marca, letno konferenco. Na njej so obravnavali pravila, programsko izjavo, možno vodstvo in kongresne dokumente Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov Slovenije. Ocenili so tudi svoje delo in izvolili delegate, ki bodo domžalski Mladi forum ZLSD zastopali na kongresu v Postojni. Mladi Domžalčani v pravilih Mladega foruma zahtevajo popolno samostojnost občinskih odborov in nenehen nadzor nad sredstvi, s katerimi razpolaga Mladi forum na ravni republike. Zavrnili so možnost, da bi šestčlanski republiški kolegij imel prevelike pristojnosti. Predlagajo tudi, da bi se sedež državnega vodstva Mladega foruma preselil iz Ljubljane; če pa že to ne, naj bi se vsaj seje predsedstva in kolegija sklicevale vsakič v drugem kraju. Manj časa so razpravljali o predlogu programske izjave Mladega foruma. V izjavi so opredeljena vsa področja, ki najostreje prizadevajo mlado generacijo (socialna neenakost, brez- Člani domžalskega Mladega foruma zamerijo republiški centrali, da volitvah vztrajajo pri zaprti listi. na poselnost, šolska politika, nestrpnost, preživljanje prostega časa, ekologija, problemi nerazvitega podeželja ter zasvojenost z alkoholom, mamili in cigaretami). Za republiško vodstvo so predlagali mlade, ki so se že doslej izkazali pri organiziranju dejavnosti v Kopru, Radovljici, Kranju, Zagorju, Rušah, Ljubljani, Celju in Domžalah. Domžalčane bodo na 5. kongresu Mladega foruma, ki bo aprila v Postojni, zastopali Kristina Brodnik, Irena Praznik in Aleš Sazonov. Svoje delo je domžalski Mladi forum ocenil ugodno, saj je eden najbolj delovnih v državi. Njihov časopis Levi čar se je iz občinskega prelevil v državnega in je delno spremenil zasnovo in obliko. Ob koncu sestanka so nazdravili tudi dvema uspehoma: zmagali so na strelskem tekmovanju v Rušah in bili prvi na kvizu v Kranju. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK-LENASI s strani držav, v katerih krog se vključujemo) niti ni potrebno govoriti; - absolutno pretežka je tudi trditev, »da stanje, ki je nastalo po glasovanju o nezaupnici Janezu Janši, vodi v politično nestabilnost in ogrožanje vseh pridobitev osamosvajanja«. Osamosvajanje je bilo zgodovinsko dejanje, za katerega dosego so zaslužne številne stranke, posamezniki, organizacije in tudi prebivalci, ki smo na plebiscitu izrazili svojo voljo. Le bežno prelistavanje spomina in upoštevanje trdnosti ter širine odločitve pove, da s posameznikom nikakor ne padejo takšne pridobitve; - neargumentiran je tudi del, ki pravi, da »Državni zbor ni znal, ne hotel prisluhniti zahtevam večtisočglave množice demonstrantov pred Parlamentom«. V državi, kakršna smo, so številna pota in inštrumenti, ki vodijo Državni zbor pri sprejemanju svojih odločitev in vsakršno pristajanje na poslušnnct demonstracijam uvaja zakon ulice; - zadnji del, ki se nanaša na oceno delovanja strank SDSS in SKD, je po našem mnenju izključna pristojnost teh dveh strank in njunih organov ter je nesmiselno v to ocenjevanje siliti celotno skupščino in druge politične stranke. Stranki LDS je v interesu nastali položaj stabilizirati in konstruktivno delovati naslednjih nekaj več kot pol leta, do konca našega poslanstva, seveda s podobnimi željami in dejanji druge strani. Zato predlagamo, da sklicatelj oziroma predlagatelj dnevnega reda in izjave zagotovi prehod na obravnavo drugih točk, zlasti proračuna, ki zaradi predstojeće reorganizacije občin že tako objektivno zadeva na številne čeri in bo za njegov sprejem potrebno strpno odločanje vseh predstavnikov krajev, strank... IO LDS Domžale MILAN PIRMAN predsednik Območni odbor Združene liste Domžale zahteva sklic izredne seje Predsedstva SO Domžale Območni odbor Združene liste socialnih demokratov Domžale ugotavlja, da je iz zapisnikov z zborov občanov razvidno veliko nejasnosti glede določitve referendumskih območij za ustanovitev novih občin na območju sedanje občine Domžale. In to tako v postopkih in pristojnostih kot v odločitvah krajanov glede Organiziranja novih občin. Območni odbor ugotavlja, da predsednik So Domžale g. E. A. Schvvartzbartl ni ukrepal v skladu s 7. členom zakona o lokalni samoupravi, kjer zakon zadolžuje predsednike občinskih skupščin, da organizirajo usklajevalne sestanke v primeru različnih konfliktnih odločitev, temveč je samo osebno komentiral dosedanje odločitve zborov občanov v pismu krajevnim skupnostim, kar pomeni prekoračitev njegovih zakonskih pooblastil. Območni odbor Združene liste socialnih demokratov Domžale zato predlaga sklic izredne seje predsedstva SO Domžale in meni, da je nujno sklicati usklajevalne sestanke na nivoju občine, ki naj jih organizira predsednik So Domžale skupaj z Izvršnim svetom in kjer naj predstavniki Krajevnih skupnosti po demokratični poti poizkušajo najti rešitve odprtih vprašanj glede določitve referendumskih območij za ustanovitev novih občin. Opozarjajo tudi na možnosti razprodaje dosedanjega občinskega premoženja, ker ni jasno, kako se bo porazdelilo premoženje dosedanjih občin. Državnemu zboru zato predlagajo, da z dopolnitvijo zakona o lokalni samoupravi sprejme tudi začasno prepoved o razpolaganju s premoženjem dosedanjih občin, dokler ne bodo doseženi dogovori med novimi občinami. «. OBMOČNI ODBOR ZLSD DOMŽALE Izjava IZJAVA poslanskega kluba Združene liste socialnih demokratov Domžale glede poteka zadnje seje Skupščine občine Domžale, dne 7. 4. 1994. Glede na dvakraten neuspešen sklic seje Skupščine občine Domžale konec marca in v začetku aprila 1994, daje poslanski klub ZLSD Domžale naslednjo izjavo: Dvakratni poskus oz. zahteva predsednika So Domžale, da se uvrsti na dnevni red seje Občinske skupščine tudi izjava v zvezi z obravnavo razrešitve ministra Janeza Janše, je po mnenju našega poslanskega kluba nesprejemljiva iz naslednjih razlogov: Prvič: Zahteva za dodatno točko dnevnega reda je bila izven prvotnega, na razširjeni seji predsedstva So Domžale, dogovorjenega dnevnega reda. Drugič: Menimo, da ni nobene potrebe, da se sama Občinska skupščina Domžale izreka o sklepu Državnega zbora, pri čemer so v predlogu izjave, ki jo je pripravil predsednik So Domžale, tudi zahteve, ki: - neposredno zanikajo legitimnost izvolitve Državnega zbora - zahtevajo sklic predčasnih volitev in izstop SKD in SDSS iz sedanje vladne koalicije Tretjič: Pogojevanje oz. vztrajanje predsednika, da mora biti glasovanje o »izjavi«, za vsako ceno izvedeno pred razpravo in odločanjem o predlogu občinskega proračuna, je za naš poslanski klub nesprejemljivo izsiljevanje. Ocenjujemo, da je sprejetje proračuna za leto 1994 ključnega pomena za normalno delovanje in življenje občanov in ustanov v občini Domžale, zaradi česar smo bili predvsem izvoljeni. Zato predlagamo, da se seja Občinske skupščine nadaljuje z obravnavo predloga proračuna in z drugimi predvidenimi točkami dnevnega reda. Poslancem našega kluba je obravnava in sprejem proračuna občine v vsakem primeru bolj pomembna zadeva, kot sprejem omenjene izjave, zaradi česar tudi vztrajamo na prvotno predvidenem dnevnem redu obravnave posameznih točk. Poslanski klub ZLSD Domžale Domžale /lamnik 7 POSLANCA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V DOMŽALAH Tektonski premiki Zaradi aktualnega dogajanja na slovenskem političnem prizorišču je povabilo vodstvo OO SKD Domžale 6. aprila 1994 v sejno dvorano občine Domžale na srečanje s krščanskimi demokrati, simpatizerji in člani(cami) krila Narodnih demokratov poslanca Državnega zbora RS Benjamina Heningmana in Miroslava Mozetiča. Celotno dogajanje v sejni dvorani bi lahko poimenovali kot učno uro politike krščanske demokracije. Ozračje razprave je spominjalo na izredno sobotno (26. marca 1994) sejo razširjenega Sveta SKD v hotelu Ilirija v Ljubljani. Del članov stranke nekaterih KO SKD je izrazito polemično in z velikim čustvenim nabojem nastopilo proti javnim reakcijam predsednika SKD Lojzeta Peterleta, Ivana Bizjaka, notranjega ministra vlade RS in Ignaca Polajnarja, vodje poslanskega kluba SKD. Očitali so jim povezovanje s komunisti, »prebarvanci« v LDS in siceršnje sodelovanje v brez-perspektivni »nenačelni« koaliciji. Eden o razpravljalcev je strnil razmišljanje kritičnih strankarskih prvakov in njenih članov v naslednji odobravajoči scenarij: odstop vodstva.SKD, takojšen izstop iz vlade oz. koalicije, predčasne državnozborovske in predsedniške volitve. Na obeh letošnjih volitvah bi zmagala desnica, ki bi sestavila »pravo« novo slovensko vlado, njenega pred- sednika (morda Marjana Podobnika) in novega predsednika države (predlog: Janez Janša). Poslanca sta kljub čustvenim besedam udeležencev sestanka umirjeno odgovarjala na njihove zaskrbljene obtožbe. Benjamin Heningman je opozoril na veliko zapletenost političnega dogajanja na Slovenskem. S posegom v »zgodovino« DEMOSA in prve vlade v samostojni Sloveniji, tako imenovane Peterletove vlade, in zadnjih dr-žavnozborovskih in predsedniških volitev se situacija na političnem prizorišču slovenske države ne kaže tako preprosto, kot jih skušajo prikazati nekateri pristranski slovenski mediji oziroma njihove trenutne razlage. Slovenski krščanski demokrati so z vstopom v vlado prevzeli odgovornost za pozitivno spreminjanje slovenske države, strankarski interesi so nekako v »drugem planu«. Ustvarjanje politike vlade republike Slovenije je po njegovem prepričanju najpomembnejše! Če kdo meni, da si s tem krščanski demokrati »ma-žejo roke«, je bodisi nepopolno informiran bodisi ne razume zavzemanje stranke za drugačno vlogo pri razvoju Slovenije. S tem v zvezi stranka SKD namerava skleniti novo koalicijsko pogodbo, kajti edinole tako bodo lahko vključene njene nekatere pomembne usmeritve, je pribil poslanec Benjamin Heningman. Miroslav Mozetič, podpredsednik Državnega zbora RS, je spregovoril o glasovanju v parlamentu, ki igra zelo pomembno vlogo pri sprejemanju zakonov in drugih važnih odločitvah. Hočeš ali nočeš, »glasovalna politika« v parlamentu je pač tisti odločilen dejavnik, ki ga je izbralo slovensko volilno telo, to je slovenski volivci in davkoplačevalci. Na koncu vsakega glasovanja se - preprosto - seštejejo GLASOVI poslancev. Kako so glasovali v Janševem primeru poslanci SKD, to naši volivci vedo, je prepričano izjavil podpredsednik Državnega zbora, Miroslav Mozetič. O sedanji koaliciji pa je menil, da je dobra za Slovenijo, slabša pa za stranko. Poudaril pa je, da stranka v vladi s svojimi ministri lahko bistveno kreira politiko države. Če gre SKD iz vlade, lahko namreč Liberalna demokracija z ZL in nekaj dodatne podpore (Jelinčič, narodnosti) zlahka vlada, kajti tako bi »prostovoljno« prepustili vso oblast »Komunistični« levici. Tega pa po Mozetičevi razlagi Slovenski krščanski demokrati za zdaj še nočejo. Duha izrednih razmer na Slovenskem SKD ne odobrava. Slovenski krščanski demokrati si bodo še vedno prizadevali odločno in javno razčistiti zadevo Smolnikar, izločiti ZL iz vladne koalicije, si pridobiti nekaj ministrstev in kritizirali strankini usmeritvi neustrezne vladne odločitve, sta zatrdila ugledna poslanca Slovenskih krščanskih demokratov, Benjamin Heningman in Miroslav Mozetič, ki sta na koncu dobro obiskanega »soočenja s politično realnostjo Slovenije« preusmerila čustveni pogled na pomembne politične premike k bolj racionalnemu in poglobljenemu gledanju na »novi politični zemljevid« slovenske države. BOGDAN OSOLI N KOMENTAR Je za današnji politični položaj kriv razpad Demosa To je vprašanje, ki ga zlasti v nedemokratični odstavitvi Janše večkrat dobimo na pladnju. Nekaj resnice bo najbrž v tem, hkrati pa imamo premalo na površju zavesti dejstvo, da se svoboda ne podeljuje, marveč jo je zmeraj treba uresničevati, kakor je dejal L. B. Johnson. Uresničevati z opozorili in po potrebi tudi ukrepi, ne pa da smo podedovali od Titove Jugoslavije pojem kolektivne odgovornosti, ki je imela svoj odsev na sobotnem proti-korupcijskem zborovanju. Kaj sem hotel reči? Javni shod je nedvomno zunanji izraz demokracije in do sem je vse v redu, toda treba se je lotiti posameznih korupcijskih primerov in jih reševati, samo tako bomo verodostojni. V prejšnjem sistemu smo zatrjevali, da vnaprej pripravljeni scenariji škodujejo pridobitvam naše revolucije, ki na nek način še vedno traja, če z vnaprej pripravljenimi scenariji »rešujemo« našo demokracijo. Zgodil se je »primer Janša«, neuradno sem od svojih innsbru-ških študijskih kolegov izvedel, da je bil načrtovan tudi »primer Peterle«, in sicer s podtakni-tvijo obiska ruskega ultranaci-onalista Žirinovskega. Ali sprejmete Žirinovskega ali ne? Ali so pridobitve osamosvojitve ogrožene? Za začetek. POVEJ, S KOM SE DRUŽIŠ, PA TI POVEM, KDO SI. Občutek imam in znamenja kažejo*, da žal te ljudske modrosti danes politiki ne cenijo preveč niti se nanjo ne ozirajo. Enim to koristi, ker kot svobodnjaki, ki ne priznavajo zakona Ljubezni in Vesti, menijo, da je vse, kar ni prepovedano, dovoljeno in zato počno marsikaj moralno spornega, družbeno škodljivega ter se družijo z vsakim, če jim to koristi. Drugim je to v pogubo, ker z izgubo zgodovinskega spomina izgubljajo tudi zaupanje tistih, ki so verjeli v njihovo iskreno zavzemanje za resnico, poštenje in zakonitost, potem ko so jim na volitvah zaupali svoje glasove. Tako se čas za spremembo vrednot izteka, možnosti, da se prekine vladavina starih struktur in uvede parlamentarna demokracija, pa vedno manjše, ker nekateri namenoma želijo zabrisati razlike med pogledi na svet in družbo. Povprečen opazovale^ in tudi udeleženec političnih, gospodarskih, kulturnih, vzgojnih in medijskih informacij sploh ni presenečen (ali celo sprememb ne opazi), saj je bil leta navajen in poučevan ter prepričevan v edinoz-veličavno resnico partije komunistov, katere člani imajo še danes vse ključne vzvode državne oblasti v svojih rokah. Kratkotrajno upanje ljudstva po volitvah 90. leta pa je naglo zbledelo tudi po krivdi njih, ki so za prgišče oblasti prodali načela in se dali zapeljati preizkušeni prevari o nujnosti vpostavitve Vlade narodne rešitve, ki jo danes imenujemo Vladna koalicija. Pojem Vlada narodne rešitve ni samo propagandna floskula in boljševiško-komunistična prevara v smislu zagotoviti učinkovito tranzicijo bivšim komunistom, je tudi konstrukt, ki v sebi nosi protislovje koristi in škode in je zato neuresničljiv. (Skovanka tranzicija, ki se vse pogosteje uporablja za opravičevanje nedorečenosti, nedoslednosti, nenačelnosti in korupcij-skega ravnanja v državi, pa me spominja na čase, ko so nas »učitelji« ljudstva neprestano osrečevali z novimi in novimi »iznajdbami« in pojmi samoupravne družbene ureditve. Končno so to skovanko njihovi nasledniki ali celo nosilci tudi ponudili v uporabo.) Vse Vlade narodne rešitve so bile v bistvu diktatorske in dejansko vodene enostrankarsko (srednje in južnoameriške, afriške, po Dolomitski izjavi...). Drugo stran so pritegnili samo zato, da so izrabili njeno dobro ime in podporo pri ljudstvu ter tako prikrili svoje prave namene ohraniti oblast nad ljudstvom proti njegovi volji. Tu je izguba zgodovinskega spomina za Slovenijo še celo usodna in dolgoročno škodljiva. Vsako enoumje, bodi prikrito z nenaravno koalicijo ali odkrito enostrankarsko, pa je daleč od pridobitev parlamentarne demokracije in vodi v državno strahovladje in po poti »tranzicije« proč od pridob-Ijenihsvoboščin. (Prav iz tega razloga v nekaterih državah komunizma, kot je to Češka, Vzhodna Nemčija, tranzicije niso dovolili, ampak jim prepovedali sodelovati v oblastnih strukturah!!!) Bistvo parlamentarne demokracije je namreč polariziranje strank v POZICIJO in OPOZICIJO na osnovi različnih programskih, vrednostnih in tudi ideoloških izhodišč. To ni polariziranje iz sovraštva, ampak zaradi tekmovalnosti in možnosti izbire. Volivec mora imeti možnost izbire, če želi odločati, v nasprotnem primeru ne odloča, ampak je manipuliran, izrabljan in brez zaščite prepuščen oblastnim strukturam. V parlamentarni demokraciji je vloga pozicije oblikovati in sprejemati zakone po svojih merilih in presoji (torej oblastna), vloga opozicije pa da opozarja na nepravilnosti, slabosti in škodljivosti zakonodaje in ravnanja pozicije. Predvsem se pa opozicija mora z alternativnim programom (v odnosu do pozicije tekmovalnim) in kadrovsko pripravljati na volitve, da bo v primeru zmage lahko prevzela oblast. Nerazumljive in zavajajoče so zato izjave naših politikov, ki trdijo, da jim gre pri povezovanju različnih strank za narodov blagor in jih politično in ideološko prepričanje ministrov ne moti, v organizatorjih ljudskih zborovanj pa vidijo »škodljive borce za oblast«, kot da ni ta boj za oblast njihova legitimna in legalna demokratična pravica. Takšno sprenevedanje je za osveščenega volivca žaljivo. Iz tega razloga je druženje pozicijsko nez-• družljivih strank iz »spravnih« ali oblastiželjnih nagibov oz. iz želje umirjati politične strasti, zmotno, ker ne vodi k umirjanju na dolgi rok, ampak k uporu pa čeprav z generacijsko zamudo. Ker se tega nekateri politiki niso zavedali pravi čas, imamo danes ljudi na ulici, zahteve po odstopu predsednika države, Vlade in Parlamenta, protikorupcijska zborovanja, gladovne stavke iz političnih razlogov in še kaj, namesto da bi zmagovita stran po volitvah kot pozicija dokazala za boljšo ali zlomila in dala prostor opoziciji, da se dokaže. V kontekstu takšnega razmišljanja in razumevanja stvari razumem tudi vse »trmaste« branilce narodnih junakov slovenske pomladi, nasprotnike zgrešene transformacije državne in lokalne (samouprave, ognjevito, populi-stično in z argumenti slabo podprto vpitje o tem, kaj za naš narod je in kaj ni prav. Vse to so znamenja, da so pridobitve osamosvojitve ogrožene, da celo niti dosežene niso bile, ko se že vračamo v utečene kolesnice enoumja, kjer je treba zamenjati ljudstvo, če ne »razume«, kaj je za njih dobro po meri oblasti. Marsikoga pri takšnem prepričevanju ni bilo zraven ne prej in ga ne bo tudi sedaj. Vztrajali bodo v načelnosti ločitve stvari po naravi, za pravičnost in poštenje ter pravno državo parlamentarne demokracije, kjer je svoboda izra-• žanja zajamčena, izbira pa možna in jasno zaznavna. Ali bo zato potrebna še ena »žametna revolucija« z druge strani, ne vem, vem pa, kje mi je mesto in kaj moram narediti, da ohranim zdrav razum in osebno dostojanstvo. Zato se bom boril proti neumnostim sistemske in načelne narave, vztrajal na glasovanju o za koga nepomembnih IZJAVAH v podporo temu ali onemu pokončnemu borcu za demokracijo in zagotavljal enako pravico do svobode izražanja vsem. Zakaj svoboda izražanja in zavzemanja ni rezervirana samo za tiste, ki se ne strinjajo, ampak pripada tudi tistim, ki želijo s svojimi stališči, izjavami... opozoriti javnost na določene probleme v družbi, pa jim nekateri to onemogočajo tudi z zlorabo instrumenta ob-strukcije mimo volje večine. ERVIN-A. SCHVVARZBARTL Vmesne, srednje poti ni. Žirinovskega zaradi incidentov na Bledu drugič nismo sprejeli. In hvala Bogu, da Rusija na to ni reagirala s pričakovanim ogorčenjem, sicer bi se po vsej verjetnosti »zgodil« tudi »primer Peterle«, češ da ni sposoben za zunanjega ministra. Kdo je sedaj na vrsti na odstavitveni lestvici? Če Slovenijo »prepustimo« levim silam, ki še vedno z enim očesom škilijo proti Beogradu, bi se utegnilo celo zgoditi, da izgubimo svojo samostojnost. In če bi jo sedaj izgubili, je ne bomo dobili nikoli več, ker nas tudi svet ne bi več resno jemal, sicer se pa naš ugled v svetu že sedaj maje in zelo se je zamajal ob nedemokratični odstavitvi Janše. Berite tuje časopisje, pa se boste sami prepričali! S sklepanjem konfederacij in polfe-deracij v pokojni Jugoslaviji bi na vrsto prišli tudi mi, če bi levica dobila vpliv na slovenski narod. Začelo bi se z gospodarskim sodelovanjem, nadaljevalo pa z gospodarskim povezovanjem... in končalo pri konfederaciji, torej pri »najnovejši« Jugoslaviji. Gospodarsko sodelovanje? Da! Vendar ne prehitevajmo časa! Glede drugih povezovanj pa ne more biti govora, ker bi, kakor že rečeno, zapravili svojo samostojnost in se osmešili v svetu, vendar ne samo čez noč. Ne domišljajmo si tudi, da bomo veliko dosegli, če RL SD izrinemo iz koalicije, ZL v opoziciji bo še vedno podpirala Liberalno demokracijo v vladi in slovenski krščanski demokrati se bomo soočali s problemom preglasovanja. Skratka: treba bo pošteno poljuniti v roke in varovati svojo samostojnost kakor zenico v očesu. In kaj bi dosegli s predčasnimi volitvami? Slepi bi dejal: bomo videli. Kdor more, naj razume. Pri morebitni koalicijski pogodbi SKD z LDS mora biti jaomembna vsaka vejica:, vsakcT pika..., vsako ločilo in sestavljena mora biti tako, kakor da slovenski jezik ne bi poznal besed »obračanje«, »raztegljivost«... Trditev levih sil, da se Cerkev in nadškof Šuštar vtikata ali mešata v politično življenje, je grdo podtikanje in zavajanje javnosti, če ne kar poskus odvračati verujočih kristjanov od Cerkve. Cerkev ima pravico in dolžnost povedati svoje mnenje glede na politični položaj, kakor tudi ostale institucije, gibanja in podobno. Sicer pa verujoče ljudstvo to od nje pričakuje. Da je Cerkev obrnila hrbet krščanski demokraciji? Kdor to trdi, ju skuša medsebojno oddaljiti. Ali nismo vedno rekli, da je Cerkev eno, stranka pa drugo? Ali bi to ne pomenilo Oživljanja klerikalizma«? V jeziku »levih sil« prav gotovo. Vse, ki boste prebrali moj komentar, prosim, da si ob branju slovenskih dnevnikov in drugih časopisov ter revij, ob gledanju in poslušanju televizije in radia v krogu prijateljev in znancev, morda tudi s pomočjo mojega komentarja, izoblikujete lastno mnenje, in pri tem naj vam in nam vsem Bog pomaga. IVAN KEPIC, Slovenski krščanski demokrati Domžale ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Glavni tajnik stranke na obisku v občini V Domžalah se je 5. aprila na obisku pri občinskem odboru mudil Dušan Kumer, glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov. V daljšem razgovoru je predstavil usmeritev in dileme vodstva stranke po marčnih spremembah v vladi. Člani občinskega odbora ZLSD so ga seznanili z občinskimi skupščinskimi zapleti in aktivnostmi stranke v zvezi z bližajočo se delitvijo občine na manjše enote. Dušan Kumer je najprej pohvalil domžalski občinski odbor ZLSD kot enega najaktivnejših v državi, potem pa pojasnil ravnanje stranke v času od volitev. Kljub temu da mora ZLSD v vladi občasno popuščati, je vendarle uspevala uveljavljati svoj socialni program, to pa je za stranko, ki zastopa leve, socialno-demokrat-ske interese delojemalcev, nujno. Če tega ne bi uspeli in bi v vladi prevladala liberalna politika svobodnega delovanja trga, brez zaščite ogroženih slojev prebivalstva, bi stranka že davno izstopila iz vlade. Glavni tajnik je govoril tudi o zamenjavah Jožice Puhar in Janeza Janše v vladi. Strinjal se je z ugotovitvijo, da je stranka ZLSD medijsko premalo navzoča. Nato je pojasnil stališča stranke ob prehodu na novo organiziranost lokalne samouprave in dejal, da je ZLSD res pomembno oblikovala novo zakonodajo, zavrnjeni pa so bili nekateri njeni bistveni predlogi: določitev pristojnosti novih občin, način njihovega financiranja in postopen prehod na nove občine do konca leta 1996. Kumer je p.ovedal, da bo tudi letos 19. junija tradicionalno srečanje članov in simpatizerjev ZLSD na Mostecu, člani domžalskega odbora pa so ga seznanili z oblikovanjem odborov ZLSD v Mengšu in Domžalah. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK Dušan Kumer (drugi z leve) se je seznanil z delom občinskega odbora ZLSD Domžale 8 /lamnik Domžale BIOTEHNIŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI ODDELEK ZA AGRONOMIJO Vključevanje strniščnih in prezimnih krmnih dosevkov v kolobar Po žetvi žita so kot strniščni posevki še vedno najbolj pogosti razne korenovke - krmna pesa, repa, korenje, kavla ter ajda in proso v toplejših območjih. V intenzivni poljedelski proizvodnji so ti posevki pomembni, možno jih je dopolniti z raznimi vrtninami. Na poljedelsko-živinorej-skih obratih je potrebno zaradi intenzivne živinoreje pridelati krmo tudi na njivah. Vključevanje strniščnih krmnih dosevkov po spravilu žita in prezimnih krmnih dosevkov po izkopu krompirja lahko znatno poveča krmno bazo v pogledu kvantitete in kvalitete. Krmni dosevki so zanimivi tudi zaradi enostavne in hitre obdelave in setve po spravilu pridelka. Ker posevek zaradi gostote hitro pokrije zemljo, navadno tudi ni tržno v za-pleveljenostjo. Posevkov ni treba oskrbovati, tudi bolezni in škodljivci se na krmnih dosevkih ne pojavljajo. Izjema so le vrste iz družine križnic, te je v zgodnjem stadiju razvoja včasih potrebno zaščititi pred bolhači. S tega vidika krmni dosevki ugodno vplivajo na ekološko ravnovesje pri izmenjaw poljščin. Zmanjša se potreba po zaščitnih sredstvih. Z dobro po-krovnostjo in gostim koreninskim spletom v dtugi polovici leta ugodno vplivajo na strukturo tal in so zelo dober predposevek za vse vrste poljščin v naslednjem letu. V kolobarju, kjer se vrstijo žita, koruza in krompir, imajo krmni dosevki pomembno.mesto. Na območju Domžal je bilo v letu 1993 1160 ha žita in 480 ha krompirja. Z različnimi krmnimi dosevki smo v letu 1993 na območju občine Domžale dosegli naslednje rezultate. Vključenih je bilo šest različnih strniščnih krmnih dosevkov Mešanica Cena sem. mešanice SIT/ha A1 40 kg krmni grah + 30 kg sudanske trave 21.130 B1 25 kg jara grašica + 30 kg krmnega graha + 25 kg sudanske trave 20.630 C1 35 kg jara grašica i 40 kg krmnega graha« 40 kg krmnega sirka 15.665 D1 25 kg ozimna grašica + 9 kg krmne ogrščice 10.720 E1 9 kg krmna ogrščica + 20 kg krmnega sirka 7.135 F1 15 kg krmna ogrščica 3.825 Strnišče je potrebno pognojiti s 200 kg KAN-a/ha zaradi boljše in hitrejše razgradnje slamnatih ostankov. Obdelava strnišča je lahko zelo enostavna, plitvo zaoravanje strnišča s frezo ali krožno brano. Poletno oranje posebno v sušnem vremenu je neprimerno, ker se s tem tla še bolj izsušijo. Sejati je možno s sejalnico ali pa tudi ročno. Po setvi posevek lahko pobranamo in povaljamo. S tem dosežemo boljši in hitrejši vznik. Setev poljskega poskusa je bila v I. 1993 opravljena 14. julija po žetvi žita. Spravilo pridelka je bilo opravljeno 15. oktobra, rastna doba je bila 93 dni. Poskus je bil na težjih melioriranih tleh, posledice suše niso bile tako občutne. Pomembno je, da njivo po žetvi žita takoj obdelamo in posejemo zato da se izgubi čim-manj vlage. Na neobdelanih strniš-čih poletna sončna pripeka izsušuje in uničuje strukturo tal. Strniščni Tabela 1 posevek te negativne posledice prepreči. Pri posameznih krmnih mešanicah je bil dosežen naslednji pridelek: Pridelek zelene krme % suhe Pridelek suhe snovi Mešanica dt/ha dt/ha A1 40 kg krmni grah + 30 kg sudanske trave 510 19,3 98,5 B1 25 kg jara grašica + 30 kg krmnega graha ■ 25 kg sudanske trave 489 19,2 94,0 C1 35 kg jara grašica + 40 kg krmnega graha 473 19,0 89,6 D1 25 kg ozimna grašica + 9 kg krmne ogrščice 470 13,3 62,5 E1 9 kg krmne ogrščice + 20 kg krmnega sirka 670 12,3 82,4 F1 15 kg krmne ogrščice 686 11,1 76,1 Poljski poskus je bil izveden na kmetiji v Gorjušah - (Rudolf Miš). Najbolj bogat pridelek je bil dosežen v krmni mešanici F1 (čisti posevek krmne ogrščice) - 686 dt/ ha in mešanici E1 (krmna ogrščica in krmni sirek) - 670 dt/ha zelene krme. Ostale krmne mešanice A1, B1, C1 in D1 po pridelku ne zaostajajo veliko, posebno če upoštevamo odstotek sušine v zeleni krmi oz. pridelek suhe snovi/ha. Če upoštevamo, da je na tem območju 1160 ha strnišča in da bi ca polovico tega lahko uporabili za krmne dosevke, bi ob pridelku od 470dt do 670 dt/ha, do 670 dt/ha zelene krme pridelali od 281 do 401 oz. 3,71 do 5,91 suhe snovi. Ob košnji oz. spravilu strniščnih krmnih dosevkov je bila izmerjena višina posameznih krmnih mešanic. Povprečno višino določa vodilna rastlina, ki služi tudi za oporo krmnemu grahu oz. grašici. Pri nekaterih mešanicah je to bila sudanska trava, pri drugih krmni sirek ali krmna ogrščica. Sudanska trava je dosegla višino do 160cm, podobno tudi krmni sirek. Krmna ogrščica pa je dosegla povprečno 70 cm višine. Krmna ogrščica se odlikuje po zelo dobri pokrovnosti, kar onemogoča razvoj plevela. Leguminoze se po višini rasti bolj ali manj ravnajo po vodilni vrsti. V mešanici po višini presega le krmni grah (190 cm), ki pa zaradi nižje opore ne preseže vtisa višine. Po spravilu krompirja lahko izkoristimo zemljišče za pre-zimni krmni dosevek. Setev je najbolje opraviti v drugi polovici sep- tembra. Zemljo poravnamo z brano pred setvijo ali po njej, če je suha jesen lahko posevek tudi povaljamo. Za setev moramo uporabiti prezimne vrste. V poštev pridejo krmna grašica, krmni grah, rž in mnogocvetna ljuljka. Ozimno gra-šico in krmni grah sejemo v kombinaciji z ržjo ali mnogocvetno ljuljko zaradi opore metuljnicam. Kot čisti posevek služi lahko tudi inkarnatka, ki pa jo živali odklanjajo posebno pri poznejšem od-kosu. Prezimne krmne dosevke lahko pospravljamo že konec aprila ali v začetku maja, kar je odvisno od zgodnejše pomladi. Posebno mešanica z ržjo naj bo pospravljena, preden rž klasi. Najbolj kvalitetna je mešanica mnogocvetne ljuljke z ozimno grašico ali krmnim grahom. Posevek te mešanice pa je tvegan, če je ostra zima brez snežne odeje. Mnogocvetna ljuljka ne prenese nizkih temperatur, zato rada po-zebe. V poljskem poskusu smo na območju Domžal v 1. 1992/93 posejali kot prezimni dosevek ozimno grašico in rž. Pridelek te mešanice je dosegel 32,21 zelene krme na ha, pri 15% sušini je to 4,821 suhe snovi/ha. Posejali so 21. sept., pridelek pa pospravili 3. maja 1993. Ob setvi je bilo zelo veliko padavin, v oktobru 505 mm. Zimski meseci januar, februar in marec pa so bili izrazito suhi. Nekaj več padavin je bilo šele v drugi dekadi aprila (74 mm). Kljub neugodnim vremenskim razmeram je posevek zelo dobro uspel, izmerjena višina posevka je bila v povprečju: rž - 70cm, ozimna grašica - 50cm. Če bi bila vsa krompirišča, t.j. 480 ha, na območju občine posejane s prezim-nimi krmnimi dosevki, bi spomladi na teh njivah pridelali 15456t zelene krme oz. 13141 suhe snovi. Zaščita industrijske lastnine Podjetniški center Domžale je v četrtek, dne 24. 03. 1994, organiziral v Knjižnici Domžale zanimivo predavanje o zaščiti industrijske lastnine. Gospod Dušan Borštar, patentni zastopnik, je udeležence predavanja izčrpno seznanil z novo zakonodajo, vrstami in možnostmi zaščite. V uvodu je poudaril, da je Slovenija z osamosvojitvijo dobila novo zakonodajo, ki ureja področje industrijske lastnine. Zakon o industrijski lastnini iz leta 1992 je bil v letu 1993 nekoliko spremenjen in dopolnjen. Poleg mednarodnih konvencij, katerih podpisnica je bila bivša Jugoslavija in h katerim je pristopila tudi Slovenija, že veljajo nekateri sporazumi (pogodba PCT o mednarodni patentni zaščiti, sporazum o sodelovanju z Evropsko patentno organizacijo), v pripravi pa so še nekateri durgi dokumenti, ki bodo omogočili patentno zakonodajo, na osnovi katere bo patentno varstvo prilagojeno ravni, kakršna velja v državah članicah Evropske patentne organizacije. V nadaljevanju predavanja je gospod Borštar predstavil možnosti zaščite izumov, modelov oz. vzorcev, blagovnih oz. storitvenih znamk v Sloveniji, možnosti zaščite v tujini, licenčne pogodbe, prenos pravic, kršitve, ničnost zaščite, poizvedbe glede že zaščitenih izumov, modelov in znamk. Zanimivo predavanje so udeleženci zaključili z določnimi vprašanji in razgovorom o predstavljenih možnostih zaščite industrijske lastnine. STANISLAVA POLAJŽER Šivanje zaves. Tel. 715-701 SERVIS MENGEŠ 7773 84 09 ČRKA - TISKANA BESEDA IN SLIKA Likovna plat - >, • - < • i ' sja sta w& tmmm'ms* , ~ . *» s : «•»-*" ,t isc * ■ i m&mS -aiSisESM ■ $ sss: <■ i »las«a*««!!', - 1 ( j ! "» .l' «. ' 8<,Si,v- < • f> ' ' i, K B8M fel*SM5 SSS&S SO! »- S? S S S? ' J- 1 .■-""n ""> ' kjitK fii- s -;.r re • ii tx/ S'K -I » 1 " mm esstf SiiKsš eirn^i £*sm i p«R«3i«-s& »a 6 !*£ tac; i tik' &p*a* tfai • laiiRm«") « i .jM-reSf mm: m sisšto §mtoMM si* idh^fi*** mM mr s: k testa! -tškta mas istaai: te srnam s** mM'- s 8&» mm «Utt8MMafec * «*a* m (■ %Sts tm mm i ttoUi » mi*, tes titess« t«}*« fsiS* m *n&a-te iMMia 6«*®re« »S i»ifs; ir% Ss« Km:tsxfaem* to« \> "f!t * j*<°t - 4tii IjItlK jSBiTS'MsSsS« MMftlSMII' IftHltlitji>'i? f'*'**- "šara »>.~ >ri v.t j.:s "k* 6.%..-ti 1 &,Ssi . !? ia$' m j, un -tat (M; mvgmtč < s» umm* H mMMtMia (ss&m:st«t i i.riss> tuM Vivs". etta WiMm «s zmm iZ^m-t&Mn&gsPM*. jui ■!» as isfe»8fcta-*>f$ršw* ' a»ist tos wm» mmtt *t*w. i mM hitom »«4< «Ank * Okrašena stran iz Gutenbergovega dvainštiridesetvrstičnega Svetega pisma V prejšnji številki Slamnika je bil govor predvsem o Gutenber-govem izumu tiskarstva. Do tedaj so knjige v glavnem ročno pisali in prepisovali, vsak izdelek pa je bil unikat oziroma en izvod. Z mehaničnim tiskom pa je prišlo do strojne izdelave knjig. Odtiso-vali so stran za stranjo in jih vezali v knjige. Sama pisava pa se je tedaj začela razvijati v dve smeri, in sicer v ročno pisavo in v mehanično tiskano pisavo, to je v tiskarske črke. Nemci so obdržali svojo specifično gotico, ki je ži- vela do druge svetovne vojne; v vseh drugih deželah Evrope pa se je razvijala latinica (od leta 1464 naprej), na vzhodu cirilica, na jugu pa grška pisava. Še danes pa občudujemo takratno oblikovano in izdelano tiskarsko črko kot tudi sam tisk. Najlepša in obenem najdragocenejša knjiga na svetu je po oceni strokovnjakov Gutenbergovo 42-vrstično Sveto pismo. Tiskarstvo je bilo včasih umetna obrt. Tega častnega vzdevka pa ni imelo kar tako in zato to nista prazni in nepotrebni besedi, s tem pa tuci ocena. Kadar po knjižnicah ogledujemo stare knjige, lahko vidimo, da so jih ustvarjali res pravi umetniki, pa naj gre to za opremo, obliko in tisk kot tudi za zunanjost knjige - čudovito ročno vezavo. Med te umetnike so spadali ustvarjalci in izdelovalci oziroma ulivači črk ter črkostavci, ki so tiskovino oblikovali in pripravljali sestavke za tisk; risarji (pozneje litografi) pa so morali inicialke (začetne velike črke) in druge okraske najprej narisati, jih prenesti na les in nato praznine izrezati, da je nastal lesorez, ki so ga potem kot črke uporabili za tiskovni element. Kadar je bila inicialka večbarvna, je bilo treba za vsako barvo izdelati svojo risbo in svoj element. Skoraj pol stoletja je prevladoval knjižni ali visoki tisk oziroma tisk z izbokline. Za to so bili potrebni tiskovni elementi - 22 mm visoke črke, ki so imele na vrhu izrezane ali ulite oblike. V sestavku za tisk je bilo enako visoko tudi vse drugo stavno gradivo - inicialke, črte, okraske in slike. Za tiskano sliko pa so bili potrebni klišeji, ki so jih tiskarji uporabljali kot izjedkane plošče. Prvi so črtni, in so pri tisku nekako podobni črkam - črno je črno, prazno pa je belo; drugi so rastrski klišeji ali avtotipije. Originalna slika ali fotografija je prek fotografske kamere z rastrsko mrežo razdeljena v rastrske pike. Tam, kjer so pike večje ali bolj polne, je temni del slike in se skoraj ne ločijo, svetle, 1'0-od-stotne pike pa v sliki naredijo svetle dele. V časopisu je 30 pik na en centimeter, v drugem tisku pa 50 do 60. V začetku 18. stoletja se je razvil kamnotisk in iz njega konec stoletja ofsetni tisk, to je tisk z ravne ploskve. S kemičnim postopkom se tiskajo samo tiskovni elementi, vse drugo pa ostane prazno oziroma belo. Za tisk prirejene ofsetne plošče tiskarji pri- čvrstijo na valje, da dobijo okro-glino. Pri bakrotisku pa je barva na valju v izjedkanih izdolbinicah. Tudi te so različno velike in jih je 70 do 120 na en centimeter. Ba-krotisk je v glavnem opuščen. Včasih so šli za tiskarske delavce mladeniči, ki so imeli precej čuta in smisla za estetiko in lepoto. Črkostavci so sami izbirali značaje in oblike črk ter obenem oblikovali tiskovine; rekli so jim akcidenčni stavci. Sami so morali skrbeti za tako imenovano modo v tiskarstvu, saj so se posamezni tipografski slogi kar vrstili. S tem pa je bilo povezano stavljenje plakatov, letakov, vsakovrstnih vabil, različnih oglasov v knjigah, revijah in časopisih, pisemskih papirjev, trgovskih kartic, vizitk in podobnih reklamnih tiskovin. Za klišarje in tiskarje pa je bil najbolj zahteven štiribarvni tisk. Reprofotograf je prek filtrov izdelal za vsako barvo svoj film, klišar pa je to »filmsko sliko« prenesel na cinkovo ploščo in izjedkal kliše. Da je prišlo do optimalnega štiribarvneg^ odtisa, je bilo veliko dela, usklajevanja in poskušanja. Tudi tiskar si je moral pri tisku posameznih barv (rumene, rdeče, modre in črne) dolgo zanašati le na svoje oči. Denzito-meter kot prvi tehnični pripomoček za kontrolo nanosa barve se je pojavil šele v naših 60. letih. Približno do tega časa so vsakovrstne tiskovine oblikovali še stavci, potem pa so v tiskarne počasi začeli zahajati oblikovalci in arhitekti. Za prelome (tekoče besedilo urediti v strani) knjig, revij in brošur je bilo pripravljenih vse več zrcal - poskusne tiskarske odtise je bilo treba razrezati in jih s slikami nalepiti na predloge. Oblikovani so bili katalogi, prospekti, posebne revije, knjige, slikanice, ceniki, stenski koledarji in vse, kar je štelo za bolj pomembne tiskovine. Nekatere firme pa so kot rokopis za oglas poslale v tiskarno že kar izdelan film. Vmes je v 70. letih začel posegati fotostavek; v začetku samo kot gladko besedilo na filmu ali pa z odtisom na papirju. V zadnjih letih pa na področju priprave rokopisov ali izdelave že kar končnih predlogov za reprodukcijo oziroma za tisk nastaja prava revolucija. Tako imenovani moderni stavci na računalniku »obdelajo« in zaključijo že kar posamezne strani. Tudi cele .časopisne strani s slikami vred dokončajo kar na računalniku. Vse to moderno današnje početje, da v tiskarno poleg rokopisa pride tudi vzporedna disketa za tekoče besedilo ali pa kar že za cele strani, je po eni strani velikanski napredek, po drugi strani pa tudi nevarna igra za lepo in pravilno tiskano besedo. Saj se s tem žal ukvarjajo tudi posamezniki, ki za to delo niso primerno izobraženi ali pa vsaj naučeni. O tem pa v naslednji številki. FRANCE CERAR Obrtniški lesorez. S takih predlog so bile v knjigah tiskane vse slike, in to vse do izuma fotografije in rastra. Od tedaj naprej so slike tiskane z rastriranih predlog črko 48-črtni rastrski kliše ali avtotipija in petkrat povečani izrez iste slike Domžale /lamnik 9 FRANCE GORŠE, PREDSEDNIK SVETA KS SLAVKA ŠLANDRA Domžale jutri -urejeno kulturno mesto Mesto Domžale z nekaj več kot 11000 prebivalci je razdeljeno na tri krajevne skupnosti, izmed katerih je prav Krajevna skupnost Slavka Šlandra najštevilnejša. O problemih po površini majhne, po prebivalcih pa velike krajevne skupnosti sprašujemo g. Franceta Goršeta, redsednika sveta KS, ki je krati tudi predsednik koordinacije vseh treh KS in najbolj poklican, da spregovori o mestni občini Domžale jutri. So problemi prav tako številni, kot je številno prebivalstvo našega mesta? Gotovo so, vendar jih kar uspešno rešujemo. Mnogi od njih pa niti niso odvisni od krajevnih prizadevanj, temveč od višjih instanc, zlasti občinskih organov. Tu je namreč sedež občine in ta si je v preteklosti prisvojila mnoge pristojnosti in privilegije v mestu. S tem je izkazovala svojo oblast. Moram oceniti, da se občina pri tem ni izkazala in da smo največje nerešene probleme v mestu podedovali prav po njej. Mesto je razdeljeno na tri KS, to pa je neprimerno. Pričakovali smo hitrejšo preobrazbo lokalne samouprave in z njo priložnost drugačne zaokrožitve lokalnih interesov. Ker je šlo počasi, po prvih demokratičnih volitvah delujemo neformalno kot enovita KS, tako da so naši problemi in najpomembnejši programi skupni. Mesto je imelo v preteklosti zelo obsežen in ambiciozen, morda celo megalomanski razvojni program. Tu mislim na zagon pri izgradnji športnega parka - teniškega centra, super hotela v centru, na izdelane urbanistične zasnove in zazidalne načrte - le malo pa se jih uresničuje. Morda niso izraz hotenj meščanov, saj je večina nastala zgoraj, na občini, KS so bile pri takih projektih v glavnem le orodje za »izvedbo javnih raz- prav«, zato ocenjujem, da mesto potrebuje novo razvojno perspektivo. Povzeti je potebno le tiste razvojne programe, ki bodo prispevali k urejenosti mesta in dograjevali zanemarjeno in preobremenjeno infrastrukturo, izboljševali relativno nizek družbeni standard. Ne smemo dovoliti, da bi postali res le spalno naselje in privesek Ljubljani. Prometne zagate, vodovod, pokopališče... Domžale moramo rešiti prometne zagate, urediti mestno avtobusno postajo, priključek na magistralno cesto in več narediti za varnost pešcev in urejenost cestišč. Kljub velikim pričakovanjem nove avtoceste se zdi, da se bodo Domžale še dolgo dušile v tranzitnem prometu. Zaradi zaostajanja izgradnje infrastrukture je ta preobremenjena in marsikje dotrajana. Nova blokovna naselja niso prevzemala ustreznih bremen njihove izgradnje in so pomanjkljivo urejena, čeprav so draga. Postavlja se vprašanje o racionalnem trošenju sredstev. Omenim naj samo zastarelo vodovodno omrežje, ki ga bo treba v celoti sanirati, razširitev domžalskega pokopališča, kjer nihče ne ve, kdaj bodo občinske službe vendarle pristopile k odkupu zemljišč in omogočile izvedbo že pridobljenega projekta tega zanemarjenega območja in mrliških vežic. Kulturni dom V naši KS in koordinaciji svetov vseh treh KS smo enotni, da je letos naša najpomembnejša naloga dograditev prostorov za glasbeno šolo, ki ni pomembna le za Domžale, temveč tudi za druge KS. Domžalčani se za to šolo in za Kulturni dom odpo- France Gorše vedujemo znatnim sredstvom, ki bi jih nujno potrebovali za komunalne potrebe. Prav bi bilo, da bi nam na pomoč priskočile tudi druge KS, ki so za Glasbeno šolo zainteresirane. Predvsem pa bi morala občina to investicijo obravnavati kot skupen program; ta je sedaj, ko so vse druge šole že zgrajene, le prišel na vrsto. Program KS Slavka Šlandra Trenutno ne poteka nobena pomembnejša investicija, že bežen pogled v osnutek proračuna pa pove, da tudi čez leto ne bo bistveno drugače. Kljub Učenci 3. letnika nadaljevalnega programa usnjarske smeri Srednje šole Domžale so tri tedne prebili na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Obiskali so projektni seminar NAUČI SE PODJETNIŠTVA. 18. marca, zadnji dan seminarja, so predstavili svoje programe. Prikaza so se udeležili predstavniki Zavoda za šolstvo in Zavoda za zaposlovanje, Gospodarske zbornice, Ministrstva za šolstvo in šport ter starši. Ta tip seminarja je v svetu že preverjen in je k nam prenesen iz Furlanije. Glavni cilji so: - vzgoja in izobraževanje podjetniške miselnosti in sposobnosti; - seznanjanje s teorijo in pojmi iz ekonomike in podjetništva; - vzgoja za skupinsko delo; - izdelava poslovnega na- temu imamo pred sabo obsežen program. Nadaljevali bomo izgradnjo komunalnih naprav v Zaborštu in javno razsvetljavo v nekaterih ulicah. Pripravljamo se tudi na plinifikacijo v delu KS. Na področju SEVER 1 bi nadaljevali izgradnjo Breznikove in Jarčeve ulice. Upamo, da nam bo letos vendarle uspelo asfaltirati pločnik ob Ljubljanski cesti, pričeli pa bomo tudi s komunalnim urejanjem zazidalnega območja C-12 za črpalko Petrol II. Nujno bo treba rekonstruirati obvozno cesto Vir-Mgan. Vodstva vseh treh Domžalskih KS so aktivno posegla v oblikovanje predlaganega referendumskega območja. Z udeležbo krajanov na zborih občanov najbrž ne morete biti povsem zadovoljni, čeprav je tudi res, da se za večino Dom-žalčanov skoraj ne bo nič spremenilo. Ste zadovoljni s predlaganim referendumskim območjem? Vodstva mestnih KS so bila res aktivna ob teh razpravah. Predvsem smo želeli ugotoviti, do kod resnično seže interes občanov za povezovanje z mestom. Rezultati so po mojem mnenju precej realni, čeprav bodo nekatera sosednja območja, kot Dob, Krtina, Ra-domlje-Rova, morda celo Dra-gomelj-Pšata, ki so imela priložnost, da se opredelijo za črta na dvajsetih tipkanih straneh in njegova javna predstavitev. Teoretični del seminarja je potekal v modernih učilnicah Inštituta Jožef Štefan, kjer so bili učencem na voljo računalniki, video tehnologija, bogata knjižnica in izkušeni mentorji. V praktičnem delu so učenci zbirali podatke o dejavnosti, za katero so izdelovali svoj poslovni načrt. Na zaključni predstavitvi so učenci s plakati, grafoskop-skimi folijami in prospekti seznanili občinstvo s poslovnim načrtom. V štirih skupinah po pet ali šest so napravili poslovne načrte za avtopralnico SUPERBABA, modni salon z usnjeno konfekcijo, galanterijo in čevlji HIGH FASHION STUDIO, glasbeno šolo in po-pravljalnico ljudskih instru- skupno občino Domžale, kasneje ugotovila, da so nekoliko zamudila svojo priložnost. Upam, da jim ne bo preveč težko vzdržati ob tako pičlih predvidenih sredstvih. V mestu nismo pričakovali velike udeležbe na zborih občanov, saj ni bilo treba o ničemer odločati. Bistveno večja udeležba v obmestnih KS kaže na večji interes teh krajanov.. Po mojem so se tisti, ki so se opredeljevali za mestno občino, pravilno odločili. Na kratko po vašem mnenju o največjih problemih MESTNE OBČINE DOMŽALE jutri. Za bodočo morda mestno občino Domžale ne bo posebnih eksistenčnih težav, bodo pa veliki razvojni problemi. Želimo, da nam bodoča avtocesta ne bi uničila preveč zemljišč, urejene bi želeli imeti cestne povezave s svetom. Cestna infrastruktura bo na novo opredelila prostorske razvojne možnosti Domžal, zato veliko skrbi namenjamo prav temu področju. Skoraj celotno območje bodoče mestne občine je že močno urbanizirano, zato bo racionalna poraba prostora ena izmed prioritet. Mestu moramo dati novo vsebino in razvoj centra mesta, ki nam ni v ponos, smiselno ovrednotiti in načrtovati. Na srečo je makadamska enklava za Napredkovo trgovino manjša nesreča kot za- mentov MEH in oblikovalno-prodajni modni salon UKG TRADE. Vsaka skupina je imela petnajst minut časa, da je predstavila načrt podjetja po tehnološki, finančni, kadrovski, tržni, prostorski in investicijski plati; oceniti je morala konkurenco, zainteresirati sovlagatelje in banke ter izračunati rentabilnost in profitabilnost; ob koncu pa še odgovarjati na vprašanja gostov, staršev, mentorjev in sošolcev, ki so poskušali najti slabosti (od preoptimi- blokiran SPB blok na drugi strani. Mogoče se bo nekoč našel sposoben mestni arhitekt, ki bo prav za ta prostor narisal sprejemljiv osrednji mestni trg in tržnico, most čez Kamniško bistrico do Podrečja. Mogoče bo do takrat zgrajena avtobusna postaja, kulturni dom, morda »kraju primerna cerkev«, urejena igrišča v Športnem parku in zelenice ob Kamniški Bistrici ter varen prehod čez progo. Takrat bodo Domžale urejeno mesto. Razcvetela se bo kultura, tista prava, povezana z meščani, ki ne bo pastorka, ki se potika po neprimernih prostorih in po sosednjih krajih. Imamo Hotenja, ki zmagujejo, imamo Mesto na deželi, ste kdaj razmišljali o misli, v katero bi strnili svoj pogled na MESTNO OBČINO DOMŽALE jutri. Kaj si zanjo najbolj želite? Nekomu gre morda za hotenja, drugemu so sanje imeti mesto na deželi. Za hotenja pa, ki bi zmagovala, niso dovolj sanje. Potrebno je delati in imeti pamet pa tudi nekaj denarja. Moj bežen pogled na mesto opaža le potrebe in zahteve, ki ne trpijo preveč odlašanja, ampak jih je treba urejati in odpravljati. Hvala in veliko uspeha pri nadaljnjem razvoju mestne občine Domžale! V. V. stičnih pričakovanj do nepoznavanja konkurence), pomanjkljivosti (od organizacijskih do kadrovskih) in nedoslednosti (od neslovenskih imen podjetij do ekoloških zahtev) v njihovem pisnem načrtu, javni predstavitvi in nastopu. Ob koncu je usposabljanje pohvalil tudi predstavnik Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki je bil navzoč na predstavitvi. Besedilo in fotografije: IGOR LIPOVŠEK SREDNJEŠOLCI NA INŠTITUTU JOŽEF ŠTEFAN Nauči se podjetništva Udeleženci projektnega seminarja Nauči se podjetništva pred inštitutom Jožef Štefan PRVA ČETA, PRVI VOD, Ml NAJBOLJŠI SMO POVSOD Nekaj drugega V prvi polovici marca je v Logatcu in na Vrhniki potekalo usposabljanje 550. odreda, največje enote 55. ObmŠTO Domžale. Prvi del usposabljanja je bila priprava poveljujočega kadra, priprava je potekala v Domžalah, drugi del pa je bilo usposabljanje vojaških obveznikov. Začelo pa se je takole: Že spet Jutro, 9. marca, je bilo lepo in je obetalo še lepši dan. Vendar ne za vse; vsaj tako so mislili številni vojaški obvezniki, ki so se morali ob sedmih zjutraj zbrati na igrišču pri gostišču Repovž. Izrazi na obrazih so bili različni. Nekateri so se veselili, da bodo vsaj nekaj dni stran od življenjskih sopotnic, ki očitno nimajo drugega dela, kot da ti grenijo življenje, nekateri so mislili, da je pred njimi nekaj dni brezskrbnega popivanja, največ pa je bilo tistih, ki so se polglasno ali glasno pritoževali, da ni dolgo, kar so bili vpoklicani, da imajo pametnejše delo, da poznajo vsaj deset ljudi, ki nimajo pametnejšega dela, imajo pa čas in tako naprej. Nekaj pa je bilo res. Nihče se ni pritoževal zaradi uniform. V primerjavi s prejšnjimi, je večina imela precej neprijetne izkušnje s tistimi »konjskimi dekami«, zdaj so nove uniforme pravo ugodje, saj so lahke, udobne in praktične, nekaj težav je bilo le s številnimi žepi, ker nikdar nisi mogel ugotoviti, v kateri žep si dal eno od tisoč nujnih stvari. Ampak prvi vtis je bil zelo dober. Najprej je bilo treba opraviti tisto najnujnejše, torej sestaviti sezname in razporediti ljudi po enotah. To je potekalo tekoče in bolj kot razporejanje v enote je zbrane zanimalo, če so tisti avtobusi res namenjeni njim in če so, ali je res, da gremo v Logatec. Res, ampak ne le tja, pred nami sta bila namreč... Logatec in Vrhnika Pot proti Logatcu in Vrhniki bi bila enolična in dolgočasna, če ne bi bil v vsakem avtobusu vsaj eden, ki bi skrbel za prijetno razpoloženje in »hec«. Eden izmed njih je bil človek, ki je bil najbolj Pri delu poveljstva brez posveta ne gre. glasen že med jutranjim prihajanjem. Takoj se je pridušal, da se mu godi krivica, da je ravnokar prišel s službene poti in da na mesec dela tudi po 700 (sedemsto) ur ter da je vse skupaj vsaj krivično, če že ne kaj več. Na poti do Logatca je sicer že pozabil na storjene mu krivice glede spanja, ni pa pozabil na črne gradnje. To je bila njegova uspešnica in tako je vsak objekt na travniku imenoval črna gradnja in pri tem pripomnil marsikatero grenko na račun pristojnih. Kasneje se je izkazalo, da je bil prav omenjeni »pritoževalec« najbolj priden član nastanitvenega oddelka in da je skupaj s svojimi kolegi res vzorno skrbel za čistočo okolja v vojašnici v Lo- gatcu. Fante iz nastanitvenega oddelka je res treba pohvaliti. Zgodbe o črnih gradnjah smo poslušali vse do Logatca, del kolone se je že prej ustavil na Vrhniki; tam smo pustili najbolj izkušene ljudi veterane, zbrane v protioklepni četi in »zvezde« pod vodstvom stotnika Marka Tram-puža. Namestitev Kot že rečeno, smo bili nameščeni v objektih vojašnic. Objekt na Vrhniki je bil malo starejšega datuma, vendar zato nič manj udoben. Na voljo so bili tuši, tako da so se po prostorih širili tudi kakšni drugi vonji in ne le Sodobno protioklepno orožje in usposobljena posadka vonji po prepotenih in umazanih oblekah, kot je bilo prej v navadi. Ker pa je kovačeva kobila vedno bosa, se tudi mi nismo mogli temu izogniti. Najslabše je bilo namreč poskrbljeno za poveljstvo, saj v Logatcu edino ni imelo svojih tušev in si je moralo skrbeti za higieno v drugih objektih. Za kolikor toliko udobno spanje je bilo tudi poskrbljeno, vsak vojak je imel "spalno vrečo ter nekaj blazin ali celo posteljo. S spanjem tako ni bilo težav, vendar se jih je nekaj pojavilo, ampak ne zaradi slabe podlage, temveč zaradi čudnih, močnih in vztrajnih zvokov, imenovanih smrčanje. Prerekanje o tem, kdo bolj smrči, kdo manj in kdo sploh ne smrči pa tudi kdo vse sliši in ima dokaze za nesramno glasno smrčanje soseda, je bilo neskončno in primerno zlasti za jutranje ogrevanje glasilk. To pa pomeni, da smo že pri... Vstajanju Vstajanje ni prijetna stvar, ne v civilnem življenju in zlasti ne v uniformi. Vstajali smo ob šestih zjutraj, seveda. Nekateri bolj zagnani so vstajali že prej, ker niso hoteli čakati na vrsto za britje, umivanje zob in podobne reči in da so se lahko »vsi sveži« prvi postavili v vrsto za jutranjo telovadbo. (nadaljevanje prihodnjič) 10 /lamnik Domžale NOVO UPANJE ZA SRČNE BOLNIKE Dr. Breda Ko kal j - Limbek predstavlja svoje načrte Dr. Breda Kokalj-Limbek je rojena leta 1945 v Ljubljani. Sedaj živi s svojo družino, to je z možem in štirimi otroci, starimi od 10 do 17 let, na Rovah pri Domžalah. V Ljubljani je končala Medicinsko fakulteto in specializacijo iz interne medicine. Že kot študentka se je zapisala kardiologiji. Pove, da je imela odlične učitelje, zlasti dr. Mazovčevo. 14 let je bila zaposlena v Kliničnem centru v Centru za bolezni srca in ožilja, kjer so pripravljali bolnike za srčne operacije. Dr. Koka-Ijeva pravi, da je občutila Klinični center kakor tovarno, kjer so bolniki nekam zgubljeni, zato je z veseljem sprejela mesto kardiologa v Domžalah. Sedaj je »na terenu«, v tesnem stiku s svojimi bolniki, vez med splošnimi zdravniki in bolnico. Bolnikom lahko posveča več časa in je prepričana, da je tudi zdravljenje boljše. Kmalu po njenem prihodu v Domžale so odprli tudi Posvetovalnico za diabetike, tako da jim je prihra- njena dolga pot v Ljubljano. Imajo tudi svoje Društvo za boj proti sladkorni bolezni, ki je zelo aktivno: prireja predavanja, izlete, srečanja. Dr. Kokaljeva deluje zelo domače, tako da se ji bolniki zlahka odkrijejo. Je zelo neposredna in ni pristašinja tolažilne laži bolniku, s čimer prispeva, da bolnik bolj pazi na svoje zdravje. Gospa doktorica, rekli ste, da ste poročeni 21 let, 14 let ste bili zaposleni v Kliničnem centru, sedaj že 10 let delujete v Domžalah, izkušenj imate torej več kot dovolj, čeprav jih seveda nikoli ni preveč, medicini se gotovo odpirajo nova obzorja, kakšni so vaši delovni načrti za prihodnost? Vse bolj se mi odpira nova pot, in sicer - ne samo zdraviti, ampak preprečevati bolezen, učiti ljudi zdravega načina življenja. Bolnike bi rada opogumila in jih spodbudila oziroma opogumljala in jih spodbujala, Meddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja obvešča, da bo: 4. ROKOVNJAŠKI POHOD letos 21. maja s startom ob 19. uri pred gostiščem Gostinskega podjetja Trojane in NE 28. maja 1994, kot je bilo pomotoma objavljeno v koledarjih posameznih planinskih društev. Dr. Breda Kokalj-Limbek da bi kljub bolezni čimbolj normalno živeli... Ustanovili smo domžalsko podružnico Koronarnega kluba Ljubljana, kjer bolniki, ki so bili operirani na srcu, preboleli srčni infarkt ali imajo kako drugo bolezen srca, pod vodstvom usposobljenih študentov medicine dvakrat na teden telovadijo, hodijo na izlete, prirejajo družabna srečanja in skupne počitnice. Odločili ste se za samostojno delo in prav v zvezi s privatizacijo pa se ljudje bojijo, da bodo morali odslej plačevati preglede. Alije ta strah upravičen? Strah je povsem odveč, plačevali ne bodo ničesar. K meni bodo prihajali bolniki tako kot doslej oziroma sedaj, to je z napotnico izbranega zdravnika. Imela bom dovoljenje za delo v mreži javne zdravstvene službe na istem mestu kot sedaj, to je kot internistka, kardi-ologinja in diabetologinja za domžalsko področje. Plačnik za preglede bo Zavod za zdravstveno zavarovanje, s katerim bom sklenila pogodbo in je tudi plačnik zdravstvenih uslug, ki jih nudi Zdravstveni dom. Torej ne bom delala samoplačniško. In zakaj ste se odločili za samostojno delo? Odločitev za samostojno delo je izziv; svoje delo želim organizirati po svoje, ga še bolj približati ljudem, ostati pa v dobri povezavi z Zdravstvenim domom in Kliničnim centrom. Kje bo vaše novo delovno mesto? V prostorih Zdravstvenega doma Domžale. •Ali pri svojem delu predvidevate kakšne težave? Dan je vedno prekratek, predvsem za družino in študij. Prvič to in drugič: morala bom obnoviti zastarelo opremo. Spremlja me tudi nezaupanje sodelavcev, ki se za zdaj ne želijo osamosvojiti. Medicinske sestre se bojijo, da bodo brez službe, čeprav se nenehno soočamo z njihovim pomanjkanjem. Gospa doktorica, ali želite za konec še kaj povedati bralcem Slamnika oziroma srčnim bolnikom? Vse srčne bolnike vabim, da se nam pridružijo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure v Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah, kjer bomo skupaj telovadili in se dogovorili za kak izlet. Vse bralce Slamnika pa prisrčno pozdravljam. Gospa doktorica, hvala lepa za vse vaše besede in za vso vašo skrb, ki jo posvečate našim in svojim bolnikom. IVAN KEPIC V Dobu praznuje Stane Cerar V Dobu sem se za bralce Slamnika o tistih starih časih pogovarjal s Stanetom Cerarjem, nekateri domačini mu pravijo kar Slave. Doma ste bil pri Preskarju na Goričici. Povejte, prosim, nekaj o svoji rosni mladosti? Rodil sem se 9. maja 1910, kot si že povedal, pri Preskarju. Oče je bil Jernej, mama pa Marija. Rodilo se nas je deset otrok. Oče je že leta 1911 umrl, ko sem imel komaj eno leto in pol, najmlajši brat Karel pa se je rodil šele 14 dni po njegovi smrti. Leta 1911 je umrla tudi sestra Ivanka, tako da je nisem poznal. Skrb za družino je morala prevzeti mama. Kmetija je bila majhna, zemlja slaba, skrbi pa velike. Fantov nas je bilo šest, trije so bili v prvi svetovni vojni, trije pa v drugi. Kam ste z Goričice hodili v šolo? Tedaj smo vse razrede osnovne šole obiskovali na Vrhpoljah, kjer me je več let učil učitelj Jože Mako-vec (1920-1923). Učiteljice pa so se še pogosteje menjale. Znan ste kot dober mizar. Pri katerem mojstru ste se izučili? Za mizarja sem se izučil pri Francu Vehovcu na Goričici, po domače smo rekli pri Jurju. Pred menoj se je pri njem izučil tudi tvoj stric Lojze Klopčič-Martenkov iz Dvorij. Ker strojev ni bilo, smo vse delo opravili ročno. Spominjam se, da je mojster Vehovec naredil krožno žago na ročni pogon, poganjala sva jo seveda jaz, ki sem bil vajenec, in mojstrova žena. Pomočnik Lojze je nekaj časa gledal, kako smo žagali, pa ni šlo, potem je vzel žago v roke in desko prej odža- TRI DESETLETJA USPEŠNEGA DELA Osnovna šola Roje V septembru bodo minila tri desetletja od pričetka dela sedanje Osnovne šole Roje. 14. septembra 1964 je namreč odprla vrata tedanja pomožna šola na Homcu, ki se je kasneje preoblikovala v posebno šolo, nato v Osnovno šolo Olge Avbelj, danes pa je to Osnovna šola Roje, šola za lažje, zmerno in težje razvojno motene otroke; v letošnjem letu bo praznovala tudi prvo desetletje dela v novih prostorih na severnem delu našega mesta. V letošnjem letu jo obiskuje 123 otrok, ki pod skrbnim vodstvom 26 učiteljev in pedagogov pridobivajo osnovna znanja in se kljub težavam skušajo vključevati v družbo. Skupaj z učenci, ki prihajajo v šolo z območja celotne naše občine, so se odločili, da tridesetletnico proslavijo s celoletnimi dejavnostmi, da z njimi popestrijo vsebine vsega življenja in dela šole. Ena izmed oblik praznovanja je bil tudi naravoslovni dan konec marca, ki je dokazal, da se nove, moderne oblike projektnega dela uveljavljajo tudi v šolah s specifično populacijo. Veliko ljudi je, ki nam pomagajo, pravi ga. Ema Škrjanc-Ogorevc, ravnateljica. Pohvali Rotarv klub, ki jim je pomagal s kompletnim računalnikom, didaktičnimi sredstvi, svoje darilo pa so obogatili tudi s prispevkom Ljubljanskih mlekarn. Hvala vsem, posebej pa g. Cirilu Smrkolju. Kljub težkim razmeram jih tudi podjetja ne pozabljajo, saj pokrovitelj Helios pomaga, kot le more, nekaj primaknejo tudi Obrtno združenje, KS Domžale, Sekretariat za občo upravo občine Domžale, Kmetijski zavod iz Ljubljane, ki bdi nad sadovnjakom, dolgoletni prijatelji so s Planinskim društvom Mengeš in Agroži-vilsko šolo iz Ljubljane, prisrčno se za sodelovanje zahvaljujejo g. Matiji Kosmaču, Mavrica, g. Fricu Majheniču iz AMD, g. Antonu Vraniču, ki njihove učence seznanja s starimi kmečkimi običaji in likov-nici Lili Hribar, ki skupaj z otroki oblikuje keramike. Ob njih pa jih ni malo, ki se jim prav tako zahvaljujejo, pa naj bo za sodelovanje ali le lepo misel o šoli, ki bo tudi v prihodnje opravljala svoje delo, pa čeprav včasih zaradi finančnih težav in nerazumevanja nekaterih bolj težko. Vsega ne smemo gledati le skozi finančno korist, temveč mora biti v ospredju želja, da se tudi ti naši otroci usposobjo in po svojih zmožnostih vključijo v življenje. Šola je njihov drugi dom, vanjo se radi vračajo in pohvalijo, da so z njeno pomočjo v življenju uspeli. Pomemben je tudi delež staršev, ki pa jih ni mogoče dodatno obremenjevati. Že omenjeni naravoslovni dan je zajel vsa področja življenja in dela, ki so povezana s kruhom. Učinek celodnevnega dela ni le vrsta novih znanj iz zgodovine in sedanjosti, temveč predvsem spoznanja Takole prijetno pa je bilo, ko smo bili na izletu na morju. o kruhu, njegovi pomembnosti za življenje, pa o mlinih na Mlinščici, slamnikarstvu, o zrnju, iz katerega vzklije žito, o uporabnosti starega kruha, o raznovrstni uporabi testa, o bio prehrani, starih rekih in pregovorih, o veliki ljubezni do kruha, saj je pomemben vir življenja. Pri tem pa je treba povedati, da je vsebina naravoslovnega dne zajela vsa področja od glasbenih do likovnih, literarnih, tehničnih in fotovi-deo delavnic, učenci so z zanimanjem pomagali tudi pri oblikovanju testa. Rezultat je bogata razstava, sprehod od zrna do kruha, ličen bilten, stari predmeti, ki so povezani s kruhom in bodo našli mesto v šolskem muzejčku, pa tudi vrsta spoznanj, ki bodo pomagala, da bodo učenci v prihodnje še bolj znali ceniti naš vsakdanji kruh. Osrednja slovesnost ob tridesetletnici bo v septembru 1994. V. V. Sadni kruh, pinca, potica, orehovi rogljiči. Tako pa pri nas v Osnovni šoli Roje, praznujemo rojstne dneve. Andreja in Marko, čestitamo! Vse to in še marsikaj drugega je povezano s kruhom. gal na roke, kot mi s krožno žago. Šele pozneje, ko se je preselil na Vir, je Vehovec za pogon strojev postavil diesel motor. Kje ste delali kot mizarski pomočnik? Najprej sem delal pri Blažu Vehovcu na Trznu, nato* pri Janezu Vrečarju v Moravčah. Eno leto in pol sem nato delal pri mizarju Lo-vru Jermanu v Radomljah. Potem sem se za nekaj let ustavil v delavnici Ivana Vrečarja v Kolodvorski ulici v Domžalam* Vrečar je bil sposoben mizar pa tudi odličen rezbar. Za rezbarja se je izučil pri ihan-skem rojaku Ivanu Pengovu v Ljubljani. V Domžalah Vrečar ni veliko rezbaril, spominjam se, da je izdelal lep Marijin kip, ki ga je imel na stopnišču. Kdaj ste začeli samostojno obrt? Leta 1938 sem se pridružil mojstru Mihi Stupica-Manačenku s Po-dreč. Delavnico sva uredila v Vi-demškovi vinski kleti v Dobu. Miha je imel tudi mizarski stroj. Pozneje sem imel delavnico v nekdanji sokolski dvorani v sosednjem Videm-škovem poslopju. Župnik Ivan Be-šter mi je leta 1940 ponudil posojilo dobske hranilnice in posojilnice, a se nisem upal zadolžiti. Stupica je bil dober in dobro sva sodelovala. Ko so ga med vojno prišli terenci mobilizirat in ni hotel iti v partizane, ga je tisti znani komunist Cehte iz Tuhinjske strani, ki jih ima tudi v naši okolici kar precej na vesti, ustrelil kar na postelji. Kako ste vi preživeli drugo svetovno vojno? Nemci so me hoteli mobilizirati k žandarmeriji, mislim, da je bilo leta 1943. Ko me je obiskal mizarski mojster Brecelnik s Količevega, sem mu dejal, da pojdem raje v gmajno. Rekel mi je: »Dobro premisli, za tja je še čas.« Ponudil pa mi je delo v svoji delavnici, ker je imel veliko naročil za nemško vojsko. Pri njem sem delal skoraj eno leto, ali vsaj eno zimo sem preživel pri njem. V avgustu 1944 so me skupaj z Jurkovcem, Jeklinom, Serkotom, Reparjem, Blažem in Francem Le-dererjem ter nekim 65-letnim Špendlom mobilizirali v gmajno. Že po enem mesecu sem bil v Šmarju Sap na Dolenjskem med napadom ujet. Nemci so me najprej zaprli, nato pa poslali na prisilno delo v Avstrijo, kjer sem dočakal konec vojne. Tu smo delali in se tudi srečevali Franc Limoni s Količevega, Janez Keržan iz Domžal, Franc Stražar-Mihčev s Studenca in Janez Majhen-Podlipčev iz Škoc-jana. Kako je bilo po končani vojni? Najprej so me zaprli, češ da sem od partizanov pobegnil. Nato sem bil do konca leta 1945 v artelerijski brigadi pri Kranju. Po vrnitvi sem doma kar v tej sobi začel mizariti. Po vrnitvi s Koroške, kamor se je umaknil ob koncu vojne, je nekako leto in pol pri meni delal stanovski prijatelj Lojze Klopčič, ki so mu doma vse imetje podržavili. Pozneje pa se je na svoji a podržavljeni žagi na Dolih pri Dvorjah zaposlil kot Žagar. Kdaj ste si postavili tole hišo in delavnico? Hišo sva z ženo zgradila že leta 1937 na Končkovi parceli, ki jo je žena dobila za doto. Delavnico smo postavili leta 1947. Sedaj sem že več kot 20 let upokojen. Čeprav sem vse življenje pošteno delal, mi je za pokojnino manjkalo let. Pokojnina je majhna, a da bi bilo le zdravja več. Ob vaši 84-lethici vam iskreno čestitam, želim vam zdravja in prijetno jesen življenja. Pogovarjal se je STRAŽAR Domžale /lamnik Jože Pajnič, dr. Jože Krašovec, in Tone Kuntner Materam v čast iz Mengša Za Slovence pravijo in tudi sami radi poudarjamo, da smo majhen narod. Menim, da ni tako, smo le maloštevilni. V svoji zgodovini smo imeli in tudi danes imamo nekaj velikih (pisano z veliko) Slovencev, med katere pa prav gotovo sodi akademik prof. dr. Jože Krašovec s svojimi štirimi doktorati znanosti. Na večer pred praznikom slovenskih mater se je odzval vabilu KO SKD Mengeš in v Kulturnem domu predaval na provokativno temo: NOVA ZAVEZA - UTOPIJA? Kulturni program pa je pred predavanjem oblikoval dramski igralec in poet Tone Kuntner. Recitiral nam je nekaj svojih pesmi iz že objavljenih pesniških zbirk, slišali pa smo tudi prvič njegove stihe iz knjige, ki je v tisku in bo izšla v maju tega leta. Profesor Kraševec je za svoje predavanje v počastitev materinskega dne izbral preroka Jeremija iz Stare zaveze Svetega pisma, vrstice 31-34. Tu gre predvsem za globino in širino svetopisemskega iskanja smisla bivanja. Vprašanje hvaležnosti za bivanje je pot v prihodnost. Obsežnejše oznanilo o odrešenju je potrebno za razumevanje Nove zaveze Svetega pisma, ker so eskatološka besedila bolj ali manj nedoločena. Stara zaveza obljublja novo dobo. Bog (v Stari zavezi imenovan Jahve) svojega ljudstva ne zavrže ampak mu zagotovi novo prihodnost. Nova zaveza nadomesti nekdanjo, ki so jo Izraelci prelomili: tu so pomembne Jahvejeve besede »svojo postavo bom dal v njihovo srce...« Judovo kraljestvo je propadlo zaradi nezvestobe ljudstva, toda Jahvejeva zvestoba ljudstvu v času, ko se zdi, da je prelomil z njim, ostaja. Jahve sklene z njim Novo zavezo, da ga bo spoznalo vse ljudstvo, da bo odpustil njegovo krivdo. Nova zaveza je potrebna zato, ker je ljudstvo prelomilko SZ. Jahve svojega ljudstva ne kaznuje, ampak ga hoče pridobiti zase. Kljub njegovi nezvestobi Jahve ostane zvest. Nov začetek je možen le, če se ljudstvo popolnoma spremeni, za to pa je potreben tudi stvarjenjski poseg. Ljudstvo mora izpolnjevati božjo postavo Stare in Nove zaveze, pri čemer je novost Nove zaveze njena trajnost. Prejšnja, to je Stara zaveza je prenehala zato, ker jo je Izrael prelomil. Za sklenitev Nove zaveze pa je potrebno odpuščanje, ki mora biti pravi zgodovinski preobrat in ne le nekaj abstraktnega. Izraelova rešitev je v zvestobi Jahvejevi postavi. Zakaj hoče Bog ostati zvest kljub človeški nezvestobi? Vsekakor je prerok vez med krivdo svojega ljudstva in med milostnim Bogom. Stara zaveza se konča v znamenju božje jeze in Nova zaveza se začne v znamenju božjega odpuščanja. Ljudstvo ni sposobno, da bi se samo spreobrnilo. Jahve ljudstvu odvzame politično razsež- nost in to šele v trpljenju spozna, ljudstvo namreč, da rešitev lahko pride samo od Jah-veja, torej od Boga. Bog se človeku v trpljenju najbolj približa in brez smrti starega človeka ne more biti Nove zaveze, za kar je porok Kristusova smrt na križu. In Nova zaveza se uresničuje v človeški zgodovini tako, da človek po najbolj dramatičnih porazih ponovno vstane. Tu sem navrgel le nakaj misli z izredno globokega teološkega Krašovčevega predavanja. To predavanje pa niti ne bi imelo tolikšnega pomena, če ga ne bi naobrnili na naš čas in na našo mlado slovensko državo. Brez smrti starega človeka - to moramo razumeti v prenesenem pomenu - ne more biti demokratične slovenske države. Nov, učinkovit začetek je možen le, če se Slovenci popolnoma spremenimo in če torej sprejmemo »očiščevanje« v smislu Krašovčevega predavanja. Tudi stare, same so se imenovale »ZDRAVE« sile, ki so desetletja v kali zatirale vsako napredno, demokratično misel in teptale obče človeške krščanske vrednote (slednje so nas v dolgih stoletjih ohranjale in ohranile), bi morali postaviti na stran, v blagor njim samim in celotnemu slovenskemu narodu. Žal mi tega ne moremo storiti tako, kot so to storili na Češkem. Tam so izvolili za predsednika človeka močne osebnosti, ki je spoštovan tudi drugod v svetu in je bil vedno na narodovi, torej na »njihovi« strani. Mi pa žal takega človeka, take močne osebnosti, nimamo. Ali ga bomo sploh kdaj imeli? JOŽEF PAJNIČ ŠTUDENTJE Mednarodni delovni tabori v letu 1994 V okviru sodelovanja Študentskega kluba Domžale in društva MOST - SERVICE CIVIL INTERNATIONAL SLOVE-NIA (SCI) bomo tudi letos - poleg organizacije Mednarodnega ekološkega tabora »Bistrica« vsem, ki se zanimajo, posredovali vse informacije o drugih mednarodnih delovnih taborih v Sloveniji in tujini. Tako vas obveščamo, da je že izšel bilten o letošnjih mednarodnih taborih, ki so organizirani v okviru organizacije SCI. Teh taborov je letos preko 700 v 45 državah po vsem svetu. V Evropi po številu taborov vodi Nemčija (74), sledijo pa ji Italija (72), Velika Britanija (47), Belgija (35), Danska (30), Nizozemska (25), Švica (23), Slovenija (23), Češka (22), Irska (22), Francija (21), Turčija (20), Finska (16), Španija (11), Švedska (8), Grčija (5),' Norveška (5), Latvija (4). V ZDA lahko letos izbirate med 60 tabori, od katerih so trije tudi na Aljaski. V drugih delih sveta pa se taborov lahko udeležite še na Japonskem (16), Avstralija (2), Tunizija (15), Uganda (3). Po- leg teh pa je še po nekaj taborov v Rusiji, Albaniji, Mongoliji, Indiji ter Južni Ameriki. Za informacije o teh taborih pa se morate obrniti direktno na sedež SCI Slovenia v Ljubljani. Pogoj za udeležbo na mednarodnih taborih v tujini je starost najmanj 18 let, ob prijavi pa plačate tudi prijavnino. Prevoz do mesta tabora si mora udeleženec organizirati v lastni režiji. Namestitev in prehrana na taboru je brezplačna, vsi udeleženci pa so preko SCI Slovenija tudi zavarovani za primer nesreče oz. poškodbe. Letošnji bilten s seznamom mednarodnih taborov lahko dobite na MLADINSKEM SERVISU V DOMŽALAH, Ljubljanska 70 (nasproti Blagovnice Vele), II. nadstropje ob uradnih urah, ki so vsak delavnik od 8.30 do 14.30 ure ob sredah do 17.00 ure, ob petkih pa od 8.00 do 14.00 ure. Podrobnejše informacije v zvezi s prijavo na tabor pa lahko dobite na sedežu MOST - Service civil international Slovenia, Breg 12, Ljubljana, tel. 125 3244 (int. 43), faks 224-.943. Študentje pozor! V Študentskem klubu Domžale smo že krepko opazili prihod pomladi in se prebudili iz zimskega spanja. To tudi pomeni, da smo začeli prav živahno migati na vseh področ-jih. V začetku maja organiziramo predstavitveni show našega kluba in dejavnosti, katere zganjamo. Prireditev bo na odprtem ob igranju benda, plesnem spektaklu plesne skupine in seveda tudi drugih, dobri jedači in pijači seveda, pa tudi na povezovalni program ne bomo pozabili. V drugi polovici maja, ko smo včasih slavili Dan mladosti, pa dan radosti, nameravamo izpeljati mega žur koncert z več bendi in sploh fešto, o kateri se bo še dolgo govorilo. Tudi za naše bruce bi lahko malo poskrbeli s kakšnim bru-covanjem, za kar pa se bo po- trebno še malo potruditi glede organizacije. Vsi študentje, ki vam druženje z novimi ljudmi ni tuje, ki radi žurate, ki vam biti mlad nekaj pomeni, ter vsi, ki zmorete doseči zadani cilj - pridružite se nam. Vabimo vas tudi, da nekaj storite za svoje telo, npr. po ugodni ceni igrate tenis, se pretegujete v fitnes centru, raftate na naših mogočnih rekah, plešete itd. Če bo dovolj velik interes, bomo organizirali,izlete v naše prelepe hribe, ter poskrbeli za dobro voljo, z učno uro zemljepisa pa vas ne' bomo morili. Vabljeni ste vsi, kje pa dobite več informacij, pa tako ali tako že veste. No, naj vam bo; Študentski klub Domžale, Ljubljanska 70 p.p. 16, 61230 Domžale nasproti blagovnice Vele ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE Naj nagelj ne oveni! jutranja budnica. Nagelj v gumbnici. Izleti na bližnje griče. Plapolajoče zastave. Prvi maj - praznik dela. Od prvih, tajnih praznovanj so se oblike praznovanja skozi zgodovino delavskega gibanja spreminjale. Pravzaprav se človeku zdi, da kot so bledele in izginjale težave delavcev (vsaj tiste osnovne, brez težav tako nikoli nismo), tako bledita prisotnost in izvirnost praznovanja dneva dela. Vse redkeje nas to jutro zbujajo budnice, na nagelj kot simbol delavskega razreda smo pozabili, tudi izlete - peš na bližnje griče so ohranili le nekateri, le zastave vedno plapolajo. Nekoč smo ob tem dnevu razkošno praznovali (prav nič delavsko), odpirali nove tovarne, šole, bolnice, ceste, se veselili in slavili delovne uspehe. Danes pa vemo, da mnogo državljanov v naši domovini dobiva različne oblike socialne pomoči, da jih draginja, ki nas vse bolj stiska, že pošteno ogroža. To daje grenak priokus vsem praznovanjem, predvsem pa prazniku dela, ko si mora delavec prizadevati za to, da bi ne bil socialno ogrožen. Pa vseeno, zataknimo si 1. maja rdeč nagelj v gumbnico z željo, da bi si lahko vsi z delom zagotovili varnost in človeka vredno življenje. JUSTI ARNUŠ Ob 1. maju, prazniku dela, čestitamo vsem delovnim ljudem in želimo, da bi praznične dni preživeli čim lepše. Vodstvo Območne organizacije ZSSS DOMŽALE 17. PRVOMAJSKO DRUŽABNO SREČANJE Domžalska sindikalna organizacija tudi letos skupaj z društvom BUDNICAR organizira prvomajsko srečanje na VIRU. Prvomajsko praznovanje se bo pričelo 30.APRILA ob 20 uri, s kresom , ki bo obogaten z največjim ognjemetom v Domžalah. Prvega maja bo budnica in nadaljevanje srečanja s prvomajskim golažem. Družabno srečanje s kulturno zabavnim programom bo do poznih popoldanskih ur. Za vašo zabavo bodo poskrbeli kulturniki in glasbeniki iz domžalske in kamniške občine. J. Amuš ZAHTEVE IZGNANCEV Spomenica za dosego moralnega zadoščenja in vojne odškodnine Izhajaje iz pričakovanj, da se bodo popravile krivice žrtvam nacističnega in fašističnega nasilja, je Društvo izgnancev Slovenije Državnemu zboru, predsedniku in Vladi Rrepublike Slovenije naslovilo SPOMENICO za dosego moralnega zadoščenja in vojne odškodnine žrtvam nacističnega in fašističnega nasilja 1941-1945. V njej je Društvo opozorilo na nasilno izganjanje Slovencev, zlasti narodno zavednih, v nemška taborišča ter v sosednje države, na raz-narodovalno politiko, številčno predstavilo obseg tega problema ter posebej poudarilo, da slovenski izgnanci in ukradeni otroci niso dobili nikakršnega nadomestila oz. odškodnine. Prav na podlagi vseh teh dejstev ter v skladu z opredelitvijo Slovenije-za popravo krivic žrtvam vojnega nasilja v letih 1941-1945, temeljnih listin OZN ter mednarodnih obveznosti je društvo navedlo tudi ZAHTEVE, ki so na kratko naslednje: Deveto tradicionalno srečanje harmonikarjev v Spodnjih Lokah pri Krašnji Turistično društvo POBUDNIK bo priredilo letos že deveto tradicionalno srečanje harmonikarjev na diatonični in klavirski harmoniki v nedeljo 8. 5.1994 s pričetkom ob 13. uri. Po končanem srečanju harmonikarjev bo vrtna veselica s sre-čelovom, za zabavo bo skrbel ansambel NAGELJ. Prireditev bo v vsakem vremenu. Vabljeni v Sp. Loke! - priznanje statuta žrtev germanizacije in nacističnega raznarodovanja in nasilnih dejanj agresorjev ter zagotovitev posebnih pravic iz zdravstvenega, socialnega in pokojninskega varstva, - poplačilo vojne škode žrtvam nacističnega nasilja, - oblikovanje Sklada za poplačilo vojne škode, iz katerega se zagotovi doživljenjska mesečna renta žrtvam glede na čas izgona, zagotovitev popolnega zdravstvenega vartstva v skladu z zakonom o po- HIIX) HRANILNICA IN POSOJILNICA d.d. Ljubljanska c. 76, II. nadstropje, 61230 Domžale DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE LJUBLJANA polnem zdravstvenem varstvu vojnih invalidov, - oprostitev plačevanja dodatnega zdravstvenega varstva, - priznanje enkratne odškodnine za umrle v izgnanstvu, - povrnitev vojne škode, - čas, prebit v izgnanstvu, se šteje v posebno dobo, - dopolnitev ustrezne zakonodaje. Zahteve iz SPOMENICE naj bi bile upoštevane pri oblikovanju zakonodaje iz tega področja, ki naj bi se predvidoma sprejemala v mesecu juniju 1994. V ta namen ste vsi, ki ste vključeni v Društvo izgnancev Domžale, v teh dneh prejeli poseben dopis s prošnjo, da izpolnite priloženi obrazec in ga vrnete na Društvo izgnancev. V kolikor ga niste dobili, se obrnite na Društvo izgnancev Dorpžale, Ljubljanska 69 (Vojska) ali pokličite 721-022. Kot vse kaže, aktivno delo društev izgnancev že rojeva prve, sicer skromne rezultate, pričakuje pa se, da bodo skupna prizadevanja po sprejemu zakona, predvidoma v juniju 1994, še uspešnejša. Do tedaj pa lep pozdrav! V. MENGEŠKA KOCA VAS VABI NA KRESOVANJE 30. aprila ob 20. uri Igra Domžalski odmev VABLJENI! 12 /lamnik Domžale BLAGOSLOVLJENA MED ŽENAMI Materinski dan v Moravčah Praznovali smo materinski dan Del nastopajočih otrok ob prireditvi materinskega dne V dvorani Kulturnega doma v Moravčah smo se v nedeljo, 27. 3. 94, zbrale družine, cerkveni pevski zbori, učenci OŠ Jurij Vega Moravče in Veroučna šola Sv. Martina iz Moravč, ki je izdelala voščilnice ter otroci iz vrtca sv. Dominik Savio iz Domžal s svojimi starši. »Prišli smo praznovat Gospodovo oznanjenje Mariji. Ta praznik je posvečen telesnim in duhovnim materam in tudi vsem drugim, ki z ljubeznijo skrbijo za otroke in soljudi. To je dan, ko se posebej spominjamo, kako pomembna je vloga družine pri vzgoji mladega rodu, saj mu prinaša večne vrednote in jim pomaga, da jih spozna in sprejme. Kako pomembno vlogo v našem življenju imajo matere pa gotovo najlepše povedo otroci.« S temi besedami je povezovalka Krščanski vrtci na sejmu »Učila 94« Od 8. do 12. marca tega leta je v Ljubljani na GR potekal sejem Učila 1994, na katerem smo se prvič predstavili tudi privatni vrtci. Skupno smo nastopili: Župnijska vrtca Logatec in Vrhnika in Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale, na razstavnem prostoru Notranje opreme za vrtce arhitektke gospe Gordane Lesko s trgovskim posrednikom igrač UNIKA iz Postojne. Na glavnem reklamnem panoju so bile poleg imen vrtcev izpisane glavne poteze krščanskih programov v katoliških vrtcih, kot so: krš- Možnost neuspeha je zelo občutljivo področje življenja. Današnji svet nenehno zahteva popolnost, občudovani so le zmagovalci. Navadno si vsi dopovedujemo, da karkoli delamo, delamo dobro, najboljše, le tako bomo občudovani in cenjeni, če pa nam spodleti, menimo, da smo zavrženi in zaničevani. Vsa ta dopovedovanja, pa so v resnici nevarna za zdravo razsojanje in reagiranje v različnih situacijah. Pri večini ljudi povzročajo strah pred neuspehom. Zlasti pri mladostnikih že najmanjša kritika Obetavni mladi glasbeniki V torek, 29. marca, je bila v šoli predstavitev glasbene šole, ki je ponovno zaživela v Moravčah. Predstavili so se mladi glasbeniki in glasbenice. Vsi so pokazali veliko nadarjenosti za glasbo. Pred nastopom je vladalo v učilnici nestrpno pričakovanje; ko pa se je program začel, so mladi glasbeniki odigrali svoje točke brez težav. Vseh nastopajočih je bilo dvajset in vsi, razen enega, še obiskujejo osnovno šolo. Na prireditvi smo lahko videli različne inštrumente od trobil do tipkal. Učenci obiskujejo prvi, drugi in tretji letnik glasbene šole. Kot učenci so se na ta nastop pripravljali tudi njihovi mentorji, ki imajo prav gotovo veliko zaslugo pri učenju in napredovanju. S klavirjem je učence spremljala gospodična Katarina Habe. Učence na trobilih vodi naš domačin Jure Močilnikar, ki je tudi mentor trem učencem. Na koncu programa so nam vsi obljubili, da se bomo ponovno srečali ob koncu maja. Zato že sedaj vabim vse, ki imate radi klasično glasbo, da se nam takrat pridružite, saj mladim glasbenikom veliko pomeni, če svoje napredovanje lahko pokažejo na prireditvi. LEA CERAR Literarno-novinarski krožek OŠ Jurija Vege Moravče programa Barbara Tič uvedla prisotne v program, ki so ga v večini izvedli otroci. Najprej otroški cerkveni zbor, ki je svojo otroško ljubezen do staršev pričaral z lepim, veselim in navdušenim petjem pod vodstvom zborovodkinje in organistke Elizabete Kunaver in njene pomočnice Barbare. Družina je splet ljubezni: materinske, očetovske, otroške. O materinski ljubezni je prepeval tudi mešani cerkveni zbor. Za njim pa so se predstavili otroci iz vrtca Dominik Savio iz Domžal, ki so s svojimi starši prišli v Moravče. Zaigrali so glasbeno mi-mično uprizoritev pravljice Frana Levstika: Kdo je napravil Vidku srajčico in zapeli pesem Moja ljuba zlata mama. Sožitje v družini je najpomembnejša vrednota in veliko stvari je potrebno postoriti, da jo čanska vzgoja, družina, praznovanje cerkvenega leta, Sveto pismo, verske pesmi in iskrenost v veselju. Poleg zloženke, v kateri so bili predstavljeni vsi trije vrtci z značilnostmi svojih programov, ciljev in smeri vzgojnega dela in prikaza poti, ki smo jih prehodili do ustanovitve, smo pripravili tudi video posnetek o delu in življenju naših ustanov. Ta skupni posnetek smo na sejmu tudi predvajali. V petek 11. 3. pa smo se predstavili tudi v živo. Pripravili smo obisk štirih skupin otrok iz Logatca in Domžal z bogatim igralnim in predstavitvenim programom (dramatizaciji zgodb: Izgubljena ovca in Hvalnica stvarstvu sv. Frančiška Asi-škega, likovno in glasbeno dejavnost). Doživljali smo lep in pozitiven odziv obiskovalcev, se mnogo pogovarjali o delu, težavah, prednostih in bodočnosti zasebne pobude na področju predšolske vzgoje. Naše veselje, vero in uživanje v lepi naravi smo poglabjali in do- lahko dobi velikanske razsežnosti. Ker pa nihče ni popoln in vedno stoodstotno uspešen, bi se morali z neuspehom soočiti. Pravzaprav je neuspeh vedno bistven za uspeh, ker kdor v življenju nikoli ne doživi poraza, tudi uspel ne bo nikoli. Dobro je vedeti, da je uveljavljanje brez porazov značilno za človeka, ki si nikoli ni ničesar upal in da je Einsteinu uspelo šele po dolgoletnih številnih neuspehih. Ne glede na to, kolikokrat je bil poražen, je končno le zrna-gak Ce v neuspehu vidimo potrditev za svojo nesposobnost, ničvred-nost, bomo storili vse, da nam ne bi spodletelo. Nenehno nas bo strah neuspeha in končno bomo delali samo še tisto, za kar bomo prepričani, da nam ne more spodleteti in to nas lahko privede tako daleč, da bomo delali daleč pod svojimi sposobnostmi. Strah bo ohranil vsakršno željo po dejavnosti in uspehu. Strah pred neuspehom je tako pogost pojav, da ne bo odveč, če nazorno opišemo primer iz dolgoletne prakse svetovno priznanega psihoterapevta dr. Paul Haucka. Bistri šestnajstletni učenki Eileen se je že nekaj mesecev dogajalo, da je postala pred vsako razredno razpravo, ko bi se morala vključiti v debato, tako napeta in živčna, da je nekajkrat celo bruhala, mučiti jo je začela tudi nespečnost. Menila je, da se je vse začelo dogajati tistega dne, ko se je Larrv priključil debatnemu krožku. Bil je zelo dober v javnem nastopanju, odločen in samozavesten. Kadar je hotel kaj poudariti, je znal s pestjo udariti po mizi. V primerjavi z njim se je Eileen precej slabše odrezala. Preden je prišel, je imela o svojih zmožnostih precej boljše mnenje, sošolci so jo cenili, saj so jo izvolili za voditeljico debatnega krožka. Prizadevala si je dokazati, da je še zmeraj vredna te časti, a ji ni in ni šlo, kajti Larrv je bil boljši. Od sebe je veliko pričakovala, a tega ni dosegla. Terapevt ji je skušal razložiti, da vzrok za njeno stisko in gorje ni spoznanje, da je za las slabša od najboljšega govornika, temveč njeno nevrotično vedenje spričo dejstva, da je na nekem področju le druga najboljša. Povsod je težila k popolnosti, verjela je, da bo boljši človek, če bo v vsem prekašala druge ljudi. Dokler bo verjela takim zgradimo. Ena takšnih je tudi družinsko petje. Milan, Barbara in Elizabeta Kunaver so nam to izvrstno dokazali z dvema triglas-nima skladbama. Neki mož, precej prepričan o večvrednosti moškega sveta, je priznal: »Vse, kar sem, so iz mene naredile ženske!« Očetova vloga v vzgoji raste z otrokom vred. Moški cerkveni zbor je zapel podoknico Nocoj je en lep večer in narodno Ko sem še majhen bil. Recitatorji OŠ Moravče so z resnimi, nežnimi pa tudi šaljivimi pesmimi spravili poslušalce celo v prisrčen smeh. Njihova neposrednost in preproste besede so jim šle do srca, za kar gre zahvala tudi njihovi mentorici gdč. Nuški Kokalj. Materinstvo je poslanstvo nas vseh! Je simbol dajanja in darovanja. S temi mislimi smo zaključili kulturni - nadaljevali pa družabni del našega srečanja. Slastne dobrote za telo, dobro družbo pa za dušo so pripravili člani KO SKD Moravče s svojimi družinami. A. ŠTEFAN življali tudi na zimovanju otrok: Vrtec v naravi - Pokljuka 94. Z lepim vedenjem, veseljem, pokončnim zgledom vernega vzgojitelja je 24 otrok s tremi vzgojitelji očaralo ljudi in delavce penzionov Jelka in Triglav. S sveto mašo v bivši Kardeljevi vili pa smo priklicali tudi božjo prisotnost na doslej mnogokrat ozke, zaprte in zatrte poglede na vero in verne ljudi. Z nesebičnim delom »trenerja« Mareta so smučali skoraj vsi (tudi tisti brez svojih smuči); sprehodi in »kopanje« v južnem snegu pa je bilo nepozabno. Tako smo si ob odhodu zaželeli, da bi šli drugo leto še drugi otroci ali pa kar vsi skupaj s starši vsaj en del zimovanja. Veselje ne pozna ovir razen hudobije, greha in sovraštva. Zato se v Vrtcu Sv. Dominik Savio trudimo ustvarjati lepo skupnost, ki naj bi vse nas vodila k veselju, odkrivanju lepega, sožitju in solidarnosti. vodja vrtca A. ŠTEFAN, dipl. def. nesmislom, jo bo vedno spravilo iz tira, kadar se bo na kakšnem področju znašel kdo, ki bo še nekoliko boljši. Predlagal ji je, naj se z vso odločnostjo spoprime z zmotnim prepričanjem, da mora za vsako ceno biti najboljša in kako strašno je, če ji pri tem spodleti. To ji bo zagotovo prineslo olajšanje. Bruhanje, slabo spanje in druge tegobe pa bodo postale del preteklosti. Torej je smiselno, da se pri kakršnih koli dejavnostih spodbujamo, ne pa da pritiskamo nase in na naše otroke, da mora biti vse česar se lotimo, brezhibno. S takim razmišljanjem bomo dobro opravljali naloge in ker ne bomo živčno napeti zaradi končnega rezultata, bodo ti boljši. Pomembno je, da smo pripravljeni poskusiti, to pa pomeni, da bomo vadili. In več ko bomo vadili, večje bodo možnosti za napredovanje. Brez vaje pa praviloma ni mogoče doseči mojstrstva v nobeni dejavnosti. Zbrala in uredila STANISLAVA POLOJŽER Letos smo že četrto leto v Domžalah praznovali materinski dan, ko se spomnimo vseh ljudi polnih ljubezni, ki jo razdajajo drugim. Predvsem pa smo se na ta dan želeli zahvaliti našim mamam, kajti z gotovostjo lahko trdimo, da je materinska ljubezen ostala najbolj pristna, ker je po naravi globoko zakoreninjena v vsaki materi in je hvala Bogu ni moč izkoreniniti. Materinska ljubezen je tako velika dobrina, da brez nje ni mogoč obstoj človeštva, zato je prav, da se zberemo skupaj in jo počastimo. S hvaležnostjo ugotavljamo, da so se našemu vabilu odzvale vse osnovne šole v Domžalah skupaj z begunskimi otroci, vrtec Sv. Dominik Savio-Karitas Domžale in ve-roučne skupine, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo. Iskrena zahvala gre še ppsebej tistim učiteljem in vzgojiteljem, ki so otroke in učence pripravili za nastop in tako pokazali svoje sposobnosti, otrokom pa skozi pripravo privzgajali občutek hvaležnosti do staršev in soljudi. Otroci so s svojim nasto- V petek, 25. marca 1994, sta Oktet Tosame z Vira s pevovodjem Avgustom Potočnikom in Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Vinka Jagra v kulturnem domu v Radomljah pripravila koncertno prireditev z naslovom PESMI ZA PRAZNIK. Lepo zapete pesmi obeh zborov je s prijetnim in zvonkim glasom vodila in povezovala Virjanka Blaženka Mali, članica Župnijske Karitas Domžale. Med pevskimi točkami je recitirala pesmi slovenskih pesnikov, ki so jih posvetili materam. Tudi koncertne pesmi so bile v glavnem iz tematike: dekle - ljubica - žena - mati. V nedeljo, 27. marca, pa so isti nastopajoči proslavili materinski dan v gasilskem domu Žeje-Sv. Trojica. Tudi tu so poslušalci prisluhnili blagozvočnim slovenskim pesmim, ki sta jih zapela oba zbora, kot tudi recitatorki Blaženki. Zadnja kitica iz Grafenauerjeve MAME: Le kako bi bilo očetu brez mame, ko bi ga le pol hodilo po svetu in nič ostalo zame? -91 i UJ^HHHRff pom izrekli zahvalo za vse dobro, kar prejemajo od svojih staršev, vzgojiteljev, učiteljev in od vseh poštenih ljudi. Posebno smo hvaležni ravnatelju osnovne šole Venc-Ija Perka, gospodu Marjanu Sto-parju, da nam je omogočil prireditev v njihovih prostorih ter gospodu Stanetu Skrbinšku in drugim za pomoč. Hvala gospodični Sabini Herle, ki je oblikovala vabilo ter tiskarni Skok za tiskanje. Iskrena hvala gospodu Lojzetu Stražarju, ki nam je že tretje leto postavil sceno za prireditev in bil »naš režiser«. Ne nazadnje bi se iz srca radi zahvalili gospe Blaženki Mali, ki je Zadnje vrstice Meškove MATI GOVORI OTROKU: A jaz iz tebe zajemam veselje, spolnjene v tebi vse moje so želje. Brez virov in rek bila zemlja bi vela, kako le brez tebe jaz bi živela! In prva kitica iz Jenkove pesmi MATI: Dete revno, dete malo, kdaj mi bodeš poplačalo vse, kar zate skrbna mati mogla sem in bom prestati? Matere, ki so prišle na koncertno prireditev, tako v Radomljah kot v Žejah, so bile obdarovane z rdečim nageljnom. V obeh krajih sta se s to simbolično obdaritvijo izkazali Krajevni skupnosti. Generalni sponzor prireditve je bila tovarna sanitetnega materiala TOSAMA Vir, finančno podporo pa so dali: Helios Domžale, Arbore-tum Volčji Potok, Induplati Jarše, KS Radomlje, KS Dob, ZKO Domžale in Cvetličarna Erika Radomlje. Pokrovitelj MoPZ Radomlje je Obrtna zbornica Domžale. s svojo spremno besedo dala duhovno globino prazniku. Hvala sodelavcem župnijske Karitas Domžale za vsestransko pomoč in tudi pridnim gospem, ki so s svojim darom pogostile nastopajoče otroke in poslušalce. Hvala tudi vsem, ki ste se prireditve udeležili, posebno še gospodu županu občine Domžale mag. Ervinu-A. Schvvarzbartlu, ki je tudi finančno podprl prireditev. Polna »dvorana« je bila dokaz, da ljubezen in dobrota še nista umrli in da znamo biti hvaležni za podarjeno življenje. Župnijska karitas Domžale Po drugem koncertu pa je bila v gasilskem domu ob pogrnjenih mizah še tretja prireditev - prijateljsko srečanje članov obeh zborov s soprogami. Veselo srečanje so pripravili Radomljam s svojim prizadevnim in vsestransko delovnim predsednikom zbora Vinkom Cenc-Ijem. Precej mu je pomagal tudi Franci Velepec. Ob dobri kapljici se odvežejo jeziki in tako pride do sproščenih pogovorov in pevci se spoznavajo med sabo. Za dober tek pa poskrbi tudi harmonika, ki potem prisotne večkrat povabi na ples. Vmes zapoje zdaj en zdaj drugi zbor, včasih pa kar vsi skupaj. Lepa slovenska pesem ljudi razveseli in razneži ter jih poveže v prijateljsko celoto. Na »frajtonarico« je tokrat igral nasmejani Janez Goropečnik iz Ihana. Obe prireditvi sta lepo uspeli, žal pa je bilo v radomeljski veliki dvorani le premalo poslušalcev. Mogoče je temu botrovala tudi (naključna?) napaka, ko je bilo v radijskem obvestilu navedeno, da v Radomljah nastopa samo Tosama ne pa tudi MoPZ Radomlje. Škoda je tudi, da prireditelji na vabila in plakate niso napisali, da je to praznovanje materinskega dne. Bo pa naslednje leto bolje, saj je napovedovalka obljubila, da se za ta praznik zopet srečamo in našim materam zapojemo ali kaj povemo. Mogoče tisto: Najlepša beseda na svetu je - MATI. FRANCE CERAR LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Razstava umetnih gojencev V. Trstenjak Narodne noše Pri Društvu upokojencev Moravče v občini Domžale že nekaj let deluje sekcija narodnih noš, v kateri je včlanjenih kar nekaj članov-upokojencev iz celotnega območja Moravske doline. Vodja te sekcije je Tone STEGNAR iz Preterža pri Pečah. Žene in možje se večkrat na leto oblečejo v narodne noše ob raznih prireditvah, razstavah, kmečkih ohcetih in kulturnih prireditvah v domačem kraju in zunaj njega po Sloveniji. Akademska slikarka Vera Trstenjak-Jovičič ima v Domžalah likovno šolo, ki jo obiskujejo otroci iz vse občine. Poteka enkrat tedensko -od jeseni in mladi umetniki spoznavajo najrazličnejše slikarske in kiparske tehnike. Izbor svojih del so predstavili 25. marca v domžalskem likovnem razstavišču. Razstavo so odprli s kulturnim programom, v katerem so nastopile: plesalka modernega plesa, mlada flavtistka in violinistka. Vera Trstenjak se je nastopajočim zahvalila ter dejala, da razstava ne potrebuje posebnega uvoda, saj slike in kipi govorijo sami, v svojem jeziku; tako obiskovalci, ki so povsem napolnili prostor, lahko samostojno vidijo, kaj so se otroci naučili, spoznali in začutili v dobrega pol leta. Za to, da so obiskovalci ugotovili, kako je potekal »pouk« v likovni šoli, pa je poskrbel slikarkin mož, znani filmski snemalec, Nenad Jovičič. V krajšem video filmu je pokazal nekaj podob iz ustvarjanja mladih umetnikov. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK Kulturni program je bil kratek, ljubek in živahen. Foto: IGOR LIPOVŠEK Mladi ustvarjalci so z zanimanjem prisluhnili glasbenicam Strah pred neuspehom Praznovanje materinskega dne v Radomljah in na Žejah pri Sveti Trojici Domžale /lamnik 13 Veselo po domače V soboto, 26. 2. 1994, je bila v kulturnem domu v Moravčah, tokrat drugič, kulturno-glasbena prireditev VESELO PO DOMAČE 94. Prireditev je organiziral dekliški pevski zbor iz Moravč. Seveda prireditev ne bi uspela brez glavnega pokrovitelja, Termita Domžale in vseh drugih, ki so z veseljem priskočili na pomoč. Dekliški pevski zbor se ob tej priložnosti vsem iskreno zahvaljuje za sodelovanje. Preživeli smo prijeten sobotni večer, poln glasbe, prijetne domače besede in smeha. Za resnično glasbeno »poslastico« je s svojim izbranim koncertnim programom poskrbel gost večera, ansambel Franca Miheliča. V svojem programu je ansambel, ki je nedavno praznoval 20 let delovanja, predstavil najlepše melodije iz svoje bogate zakladnice narod-nozabavnih viž. Posebno mesto si je zaslužila njihova najnovejša skladba, vsem domačinom v ponos, ki nosi naslov Moravska dolina. Povezovanje in humor sta bila v lasti glasov Modre kronike iz Dolenjske. Za popestritev domače besede je poleg glavnega povezovalca Slavka Podboja poskrbel tudi Krjavelj iz Muljave. Dekliški pevski zbor je poleg že omenjenih gostov gostil tudi moški pevski zbor iz Moravč in oba zbora sta se predstavila kot združeni pevski zbor, z zborovskim petjem koroških narodnih in svoj program zaključila s skladbo Frana Venturi- nija Znamenje, pesnika Simona Gregorčiča. Občinstvo je dobri dve uri uživalo v veseli družbi in z aplavzom pozdravilo besede zborovodja de- kliškega pevskega zbora in člana ansambla Franca Miheliča, g. Milana Kokalja: »Nasvidenje na naslednji prireditvi - Veselo po domače 95!« M. M. SVETOVNI DAN INVALIDOV Prijateljstvo, ljubezen, lepa beseda, pomoč... »Prijateljstvo, ljubezen, lepa beseda, pripravljenost za pomoč za nas, invalide, niso le vsakdanje besede, temveč od njih pričakujemo več - tudi konkretno pomoč, ki jo je zaradi težjih razmer iz leta v leto manj. Invalidi vseh vrst, v našem društvu nas je kar 1386, ki nas je življenje prikrajšalo za marsikaj, od družbe, v kateri živimo, pričakujemo vsaj enakopraven položaj, nekaj razumevanja, zato smo žalostni in nam ni vseeno, ko iz dneva v dan poslušamo, kakšno breme za državo da smo in kako nam bo država, kateri smo vsi po vrsti kljub invalidnosti dali vse svoje preostale [noči, zmanjšala dosedanjo pomoč in nas enako kot vse druge obremenila z novimi davki. Vemo, da bomo tudi mi občutili težjo situacijo in ne zahtevamo velikih ugodnosti, zahtevamo le, da država naše težje razmere razume, nam v okviru možnosti omogoči, da živimo, ne pa da le preživimo, saj težkega življenja smo vsi po vrsti navajeni in se nad njim ne pritožujemo. Ob tem pa bi rad opozoril še na veliko pomanjkljivost, o kateri premalo govorimo: med nami je veliko takih, ki kljub veliki invalidnosti niso deležni tistih najosnovnejših možnosti, ki bi jim omogočili človeka dostojno življenje. Pričakujemo od države, tudi nove lokalne samouprave, da bosta problematiki dela Društvo invalidov Domžale se vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi slovesnosti ob SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV, iskreno zahvaljuje, še zlasti pa iskrena hvala naslednjim darovalcem: komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, Razvojni zavod Domžale, Skupščina in Izvršni svet Skupščine Domžale, SKD, SLS in SSS Domžale, lata meso, Jata Reja, Tosama, napredek, ljubljanske mlekarne. _ in življenja invalidov namenila več skrbi in vodstvom društev invalidov omogočila, da bodo tudi v prihodnje delale za dobro vseh svojih članov,« je v uvodnem govoru na slovesnosti ob Svetovnem dnevu invalidov poudaril Edo Završnik, pred- sednik domžalskega društva invali-div. Slovesnost je bila že devetnajstič v hali Komunalnega centra v Domžalah, med invalidi iz vse občine pa so lahko pozdravili tudi svoje prijatelje iz Izole in Laškega, go- »Prijeten dan vsem skupaj,« je zbranim na slovesnosti ob Svetovnem dnevu invalidov zaželel Edvard Završnik, predsednik društva invalidov Domžale (na sliki zadaj). Če je v družbi tudi Sašo Hribar, ni nikoli dolgčas. renjskih občin in občine Koper. Posebno toplo so pozdravili vse nastopajoče, ki so popestrili slovesnost. In teh ni bilo malo. Najprej je bila to GODBA DOMŽALE, katere godbeniki se vedno radi odzovejo vabilu invalidov, pa STOBLJANSKI OKTET, najuspešnjši domžalski pevski »cicibančki«, kot jih je napovedal vedno radoživi radijski napovedovalec SAŠO HRIBAR. Harmonikar Grega in citrarka Sabina Vrhovec sta se predstavila z venč-kom narodnih, harmonikar Franc Flere in hči Irena sta vsem ženam in materam namenila vedno prisrčno Ljubezen mamino, ki je bila hkrati tudi čestitka vsem ob materinskem dnevu. »Najlepša slovenska dekleta, med njimi kar devet miss,« je ves navdušen Sašo Hribar predstavil harmonikarice KLUBA ZUPAN iz Mengša, ki so bile, tako kot vselej, deležne posebej toplega aplavza. Tega ni zmanjkalo niti za učence Osnovne šole Roje ter člane Folklorne skupine iz Mengša, ki že desetletja oživlja tradicijo ljudskih plesov, tokrat pa so se predstavili tudi kot ljudski pevci in godci na kmečka orodja - nenavadno, vendar nadvse zanimivo. Prisotne je pozdravil tudi Jurij Berlot, podpredsednik Skupščine občine Domžale, in jim zaželel prijeten dan. V. GLEDALIŠKI KUD FRANC KOTAR IZ TRZINA: Seansa s smrtjo Mladi trzinski gledališčniki so februarja pripravili premiero in obenem tudi krstno izvedbo gledališke igre avtorja RADA KRSTIĆA z naslovom SEANSA. Režiser in scenograf je bil JOŽE ŠTIH, glasbo je posebej za to predstavo napisal in odigral BORIS VODOPIVEC, kostume je zasnoval in sešil RENATO VOLKAR, lektorica je bila Ml Ml COTMAN, za luč pa je skrbel PETER PELAN. Ob predstavi so izdali tudi gledališki list in plakat, oboje je oblikoval VINKO ŽELEZNIKAR, uredil pa ANDREJ ZUPANC. Kot igralci so gledališko igro oblikovali: glavni igralki SIMONA VR-HUNC in SABINA HAJRIČ (igrata K. in F.), Marka je odigral GAŠPER OGORELEC, angele pa PETRA MU-ŠIČ, PETRA MORAVEC, SONJA PERNE in SIMONA PEVK. RADE KRSTIČ sodi v mlajši krog slovenskih literarnih ustvarjalcev. Svojo prvo pesniško zbirko je izdal leta 1986 (Vremenar) in zanjo prejel priznanje Zlato ptico ter Nagrado za najboljši književni prvenec. V istem letu pa je nastala tudi radijska igra SEANSA. Kasneje je začel pisati tudi prozo (Na srcu zemlje, 1988), vendar pa pomeni težišče njegove ustvarjalnosti poezija (Antogona, 1988; Ohranjen v svetlobi, 1989; Zlati rez, 1990). Seveda pa je vseskozi ostal zvest tudi gledališču, TV in radijski igri, leta 1991 pa je na AGRFTV tudi diplomiral iz zgodovine gledališča. Režiser JOŽE ŠTIH v gledališkem listu pravi, da mu je prebiranje Krsti-čeve SEANSE vedno znova postavljalo vprašanja, še posebej tista temeljna, eksistencialna o smislu življenja, obstoju paralelnih svetov, smislu smrti... Predvsem vprašanje smrti pa je tisto, ki ga sodobni človek odriva iz svojih misli, se z njim ne želi soočiti, kot da se ga ne tiče. Strah nas je, strah nas je nas samih in naše minljivosti v materialnem smislu. Res pa je, kar pravi prof. dr. Anton Trstenjak v svoji knjigi UMRJEŠ, DA ŽIVIŠ: »Svoje smrti ne moremo doživeti; moramo jo samo dosmrtiti:« Morda je bilo prav zato kateremu od gledalcev na predstavi in pri njej neprijetno, tesnobno - a nič zato, takšna vprašanja so nujna, kajti smrt je sestavni del življenja. Vse pa se ponavlja, vrača v večnem krogu, zato je scenska rešitev s prizoriščem v obliki krogle, večpomenska - krog je simbol popolnosti, Iz pogovora z režiserjem )o-žetom Stihom; Zakaj si se odločil za režijo Krstičeve Seanse? Stih: Tekst sem prvič bral leta 1986, večkrat sem ga bral in zadnji dve leti me Je nekako »držal«. Poleti sem ga delno spremenil, namesto brata in sestre sem umor raje »položil« v roke dveh žensk, Id brata pripravita do samomora. Vključil sem tudi pesem Bogdane Herman Smrt. Krog, krogla, kaj tebi pomenita kot simbola? Stih: Predstavo sem hotel oblikovati v krogu, a nekaj je manjkalo, ni bilo središčne osi, centra - in to sem našel v kro- g«. Kako si izbral glavni igralki? Spoznal sem jih po naključju, ravno ob pravem času. Na neki predstavi smo se srečali, bili sta pripravljeni sodelovati, zdeli sta se mi karakterno zelo primerni. Kako je bil i uprizoritvijo zadovoljen avtor Rade Krstič? Neposredno ni sodeloval pri zasnovi, ogledal pa si je premiero, večkrat pa sva se tudi pogovarjala. Predstava je močno režisersko poudarjena, s precejšnjimi spremembami, vendar pa je bil zelo zadovoljen. univerzalnosti, obenem pa sta na krožnici ujeta tudi prostor in čas, dokler smo ujeti v ujetost »stalnih živ-Ijenskih navad, v skupino vedno enakih in istih ljudi, v okvir svojih misli in spominov, v življenjski kliče« kot piše v eseju gledališkega lista z naslovom Smrt po življenju ANDREJ ZUPANC. Gledališka igra Radeta Krstiča se ukvarja s takšnimi vprašanji, glavni akterki iščeta odrešitev svojega že posmrtnega stanja, kjer je izginil prostor in čas in sta bili ujeti v brezčasie. Rešili sta se z dogodkom, z degradacijo brata, z njegovim umorom, tako A Prizor s predstave SEANSA: K. - Sabina Hajrič Marko - Gašper Ogorelec F. - Simona Vrhunec Avtor Rade Krstič sprejema čestitke po premieri Režiser JOŽE ŠTIH da poslej njegova duša stopi na njuno mesto brezčasja in gogovskega ne~ dogodka, hrepenenja po dogodku, ki ju znova povrne v »življenje«. Vse v predstavi je usklajeno, primerna glasba, z orientalskim pridihom zasnovani kostumi, prizorišče, ki daje igralkama svobodo in ju obenem omejuje (zasmrtje je stanje omejenosti in obenem svobodne izbire (Tibetanska knjiga mrtvih). Na obrazih angelov pa maske smrti, saj so oni že presegli vsa vprašanja in se dvignili na višje energetske nivoje zavesti. Pogumna in eksperimentalna predstava, predstava za izbrane gledalce, ki si dovolijo razmišljati tudi o smrti in večnosti. Ni naključje, da so že vabljeni na ptujsko srečanje Mladinskih in študentskih gledališč. GLEDALIŠKO IGRO SEANSA SI BOSTE LAHKO OGLEDALI TUDI V DOMŽALAH - ODIGRALI JO BODO V LIKOVNEM RAZSTAVIŠČU DOMŽALE, IN SICER V ČETRTEK, 5., IN PETEK, 6 MAJA, OBAKRAT OD 21. URI. CVETA Z. ORAŽEM Vida v Veroniki Ljudje, ki imajo umetniški navdih, so navadno drugačni. Prav po tem jih lahko ločimo od drugih. In ravno takrat, ko so drugačni, so najbolj ustvarjalni. V iskanju takšnih ljudi me je pot vodila v Šentvid pri Lukovici, kjer živi in ustvarja Vida Bogataj-Vidka. Izvedela sem marsikaj zanimivega. Poznam jo kot avtorico likovnih del. Njeno umetniško nadarjenost lahko pripišemo genom, ki so v njej, kot tudi dejstvu, da je diplomirala na oddelku za likovno vzgojo na Pedagoški fakulteti. Srečali smo jo lahko na njeni prvi samostojni razstavi na Osnovni šoli Janko Kersnik na Brdu ob materinskem dnevu pred letom dni. Te dni pa sem jo zmotila pri njeni pripravi za drugo samostojno razstavo, ki bo v razstavišču Veronika v Kamniku od 6. do 17. maja. V njeni hiši lahko človek začuti umetniškega duha. Takoj lahko tudi vsakdo spozna, da ima tu tradicija posebno mesto. Skrbno izvezene zavese, ročno narejeni lestenci v istem stilu, umetniško kovani svečniki - vse to lahko opazimo v njenem domu, kjer prebiva s svojim možem in dvema otrokoma. Poleg slikarstva se kar pogosto loti pisanja poezije. Pravi, da ji je to pravi izliv čustev. Krivice jo Še posebej jezijo, obremenjujejo in težijo. Noč prinaša s seboj vso težo življenja. Ko je sama s seboj, ko vse okrog nje spi, tedaj rada seže po zvezku in peresu. Ob tem vendarle rada pove, da se je med njenim šolanjem na baletni šoli za njene pesmi zanimal znani glasbenik, ki ustvarja v Nemčiji, pianist Uroš Rojko. Predlagal ji je, da bi njene pesmi uglasbil. Ali ji je žal, da mu tega ni dovolila, tega Vida ne pove. Vsekakor pa je bila že takrat svoj človek, s svojo ceno. Že takrat so bila ta dela njen intimni svet, ki ni za javno uporabo. Moč za svojo umetniško stvaritev črpa v literarnih večerih z znanimi osebnostmi, kot so slikar Dušan Lipovec, igralec Janez Škof, igralka Olga Kocjan, umetnica Berta Bo-jetu in drugi. Predsednik društva pisateljev Dane Zaje jih mnogokrat povabi k oblikovanju prijetnih kulturnih doživetij ob mizah KUD Vida Bogataj France Prešern. Vidi so obljubili tudi sodelovanje pri otvoritvi njene razstave v Kamniku. Ob koncu mi je Vida še povedala, da je v bistvu tudi njen oče Stane umetnik. Vse življenje se je poleg kmetovanja ukvarjal še z umetniškim kovaštvom. Mama Božena je ob posebnih priložnostih pisala pesmice. Že kot otroku se je Vidi zdela prava škoda, da se ni doma še bolj posvečala umetnosti in da se kovačija ni ohranila. Po očetovih izdelkih so radi segali turisti, ki so se na poti po naši domovini ustavljali pri Cerarjevih in občudovali kovaške mojstrovine. Prepričana sem, da Vidinim otrokom ne bo treba biti žal za zamujenimi priložnostmi. Svoje umetniške stvaritve nam bo prikazala v začetku meseca maja. Do takrat pa jo čaka še veliko priprav. DARINKA GRUM KNJIŽNICA DOMŽALE Odpotujmo skupaj na otoke v zahodnem Indijskem oceanu Vabimo vas na potopisno predavanje KARLA HERNČIČA o OTOKIH V ZAHODNEM INDIJSKEM OCEANU, kamor spadata med drugim otoka Komiri in Madagaskar. Avtor bo predavanje popestril Tanzanijski otrok iz otokov Komori. s prikazom več sto diapozitivov. Naj kot zanimivost opozorimo, da je nekaj časa živel tudi s slovenskimi misijonarji. Predavanje bo v četrtek, 12. maja 1994 ob 20. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale. Butarica po skavtsko ra C — c o o — C •- •£----C « « p, .='3 -Srn« - °-— "5 v <2 S, 5 os'ut' W.B C u C 14 ti 3 -O -U C o -o — 3 ž? 'č S! -S c •= = S.ilo«;|. 1 2 2 - -i •— o c F E 5 o -o 3tS io-o-5 S n s js •£ = * O Z « S o u •= ,K n K * €05« g.l^-o Ali Iti L "SN o 'g « 2 2 2 ž! WZ S.2 N j; j? = ='S-° ar 2 c > £ E Sb j i .2. n S H-jJJL v « Jt 3 S- o *w 9 s e z 11* 14 /lamnik Domžale NOVO NA KNJIŽNEM TRGU: Pesniški zbirki Zlatke Levstek za otroke Pesnica Zlatica Levstek od leta 1983 dalje živi v Radomljah, bralcem Slamnika pa ni neznana, saj se je s svojimi pesmimi občasno predstavljala tudi v občinskem glasilu. Rodila se je v Mariboru, v mladosti pa se je veliko ukvarjala z glasbo in petjem. Igrala je na klavir, prepevala v pevskih zborih, še dandanes pa zapojejo v družinskem krogu. Skupaj s svojimi sestrami, kar pet jih ima, je igrala tudi v amaterskem gledališču. Pesniti je začela v gimnaziji, bila prava »razredna pesnica«, kasneje pa je pesnjenje presahnilo. Študirala je kemijo, se poročila, rodila tri otroke. Njeni otroci so že odrasli, toda pred kakimi šestimi leti je začela pisati pesmi za otroke, in te so se iz nje kar »usule«, kot bi bile nekje shranjene in bi samo čakale, da dobijo možnost priti na papir. Obiskuje tudi literarno delavnico pri ZKO, ki jo vodi Lojze Kovačič in kjer se srečuje z mlajšimi pesniškimi dušami. Ob tem pa preizkuša, kako njene pesmi odmevajo med poslušalci ali bralci. Želja se ji je uresničila in založba DAN je pred kratkim izdala že drugo pesniško zbirko. Prva je imela naslov PRED OGLEDALOM, kjer je mladim bralcem duhovito prikazano obnašanje otroku poznanih ljudi in živali pred ogledalom, druga pa nosi naslov ČEVELJ NOGO SI OBUJE. V pesmih iz te zbirke pred malčki oživijo stvari, kot so čevelj, dežnik, kapa, ogledalo in postanejo skrivnostno velike in nenavadne. Pri obeh knjigah je potrebno opozoriti tudi na enakopraven delež ilustratorke akademske slikarke MARJANCE JE-MEC-BOŽIČ, saj njene ilustracije duhovito odslika-vajo in dopolnjujejo prikazani svet pesmi. Knjigi sta sicer majhni, a za otroke veliki igrači. Zlatka Levstek mladim poslušalcem v Knjižnici Domžale prebira svoje pesmi (Cveta Z. Oražem) Knjižnica Domžale je pripravila za svoje najmlajše obiskovalce srečanje s pesnico, ki je bilo v sredo, 6 aprila, popoldne. Vse besede smo pustili avtorici* otroci pa so skupaj z njo prebirali pesmi, se pogovarjali o vsebini pesmic, skupaj pa so tudi spesnili pesem o knjigah in knjižnicah. Na prisrčnem srečanju je avtorica Zlatka Levstek tudi napovedala, da ima že pripravljeno novo knjižico: tudi tokrat so v njej zbrane pesmi za otroke, imela pa bo naslov GLAVNA STRAN GLAVE JE OBRAZ - govorila bo o delih telesa (očeh, ušesih, komolcu). Le pogumno, Zlatka, mladi bralci že čakajo na nove pesmice, mi pa vam ob izidu pesniških zbirk čestitamo. CVETA Z. ORAŽEM KNJIŽNICA DOMŽALE Zvonko Požgaj predstavil slovensko odpravo na K2 K 2 je druga najvišja gora na svetu,- drži pa se je žalostni sloves ene najbolj krutih gora, saj je terjala življenje številnih alpinistov. O težavah vzpona, ki nastajajo predvsem zaradi slabega vremena na njenem vrhu, je bil pred leti posnet tudi film ter dokumentarec o tem, kako so snemali film. Gora K2 je dolga leta vabila tudi slovenske alpiniste. V začetku lanskega leta so bili naši alpinisti že v njenem podnožju, med njimi tudi ZVONKO POŽGAJ, ki je bil ob koncu aprila v domžalski knjižnici pripravil zanimivo predavanje Zvonko Požgaj med predavanjem v domžalski knjižnici (Cveta Z. Oražem) o poteku poti na vrh K2. Sam je vrh osvojil kot prvi v odpravi, je najmlajši svetovni alpinist, ki je osvojil K2, na goro pa je stopil kot 81 alpinist na svetu. Na predavanju je predstavil potek odprave, med drugim predvsem svoj dramatični sestop, ko je kar 9 ur iskal šotor, ob tem pa dobil tudi tako hude ozebline, da je ostal brez prstov na rokah in nogah. Gora pa je terjala tudi žrtev med slovenskimi alpinisti: zaradi višinske bolezni je na gori za vedno ostal Boštjan Kekec. CVETA Z. ORAŽEM /O LB - BANKA DOMŽALE d.d, Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov 1. TOLARSKO VARČEVANJE Pregled obrestnih mer, veljavnih od 1. 4. 1994 Revalor. stop. in Skupna letna Skupna mesečna letna obr. mera obr. mera obr. mera TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV VPOGLEDNA hranilne vloge, tekoči računi, žiro računi 60,00% R 8,33% 0,66% tekoči računi - dovoljena prekoračitev R + 16% 32,51% 2,34% - nedovoljena prekoračitev R + 30% 48,51% 3,30% VARČEVALNA KNJIŽICA R 14,24% 1,10% DEPOZITI VEZANI OD 31 DO 90 DNI od 5.000 SIT do 49.999 SIT R + 6,00% 21,09% 1,59% od 50.000 SIT do 99.999 SIT R + 7,00% 22,23% 1,66% od 100.000 SIT dalje R + 8,00% 23,38% 1,74% DEPOZIT VEZANI nad 3 mesece R + 8,00% 23,38% 1,74% nad 6 mesecev R + 9,00% 24,52% 1,82% nad 12 mesecev R + 10,00% 25,66% 1,90% VEZANE HRANILNE VLOGE NAD 12 MESECEV R + 10,00% 25,66% 1,90% VEZANE HRANILNE VLOGE NAD 24 MESECEV R + 11,00% 26,80% 1,97% VEZANE HRANILNE VLOGE NAD 36 MESECEV R + 12,00% 27,95% 2,05% DEPOZITI Z VALUTNO KLAVZULO od 31 do 90 dni D + (8-9,6) % od 91 do 180 dni D + (9-10,8) % nad 12 mesecev D + (10-12) % D = valutna klavzula DEM Revalorizacijska stopnja za mesec APRIL 1994 znaša 1,10%. 2. Ponudba bančnih posojil Pravnim osebam, obrtnikom in občanom nudimo posojila po konkurenčnih pogojih. Obrestne mere za posojila so odvisne od vrste posojil, namena posojil, odplačilnih rokov ter bonitete posojilojemalca. Višina izhodiščnih obrestnih mer za posojila znaša v mesecu aprilu: Revalor. stop. in Skupna letna Skupna letna obrestna obrestna mesečna mera mera obr. mera - za pravne osebe in obrtnike od R + 12% od 27,9% od 2,0% od R -f 17% od 33,6% do 2,4% - za občane od R + 5% od 19,9% od 1,5% do R + 21 % do 38,2% do 2,7% 3. Zbiranje lastninskih certifikatov LB - Banka Domžale d.d. je soustanoviteljica družbe za upravljanje LB - Maksima. Družba bo ustanovila investicijske družbe, ki bodo zbirale denarna sredstva in lastninske certifikate občanov ter jih investirale v podjetja. Lastninski certifikati se bodo zbirali na bančnih okencih v vseh enotah LB - Banke Domžale d.d. Za vse dodatne informacije kličite na telefon 715-422. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Prodajna razstava akvarelov Seada Čerkeza Slikar Sead Čerkez je eden najbolj znanih bosanskih akvarelistov. Od začetka vojne v BiH z družino živi in dela na Gorenjskem - v okolici Žirovnice, kjer se mu ponujajo čudoviti pogledi na Karavanke in Julijce. Prav Gorenjska s svojimi lepotami pa ga je tako navdušila, da se pojavlja kot osrednji motiv njegovih akvarelov v zadnjem obdobju. V Likovnem razstavišču Domžale je bila 7. aprila zvečer otvoritev prodajne razstave njegovih slik, razstava pa bo odprta do 22. aprila. Avtor je razstavo posvetil svojim slikarskim kolegom in prijateljem v Sarajevu. V programu ob otvoritvi so sodelovali pesnik in prevajalec Josip Osti ter orkester Kulturnega vikenda otrok iz BiH pod vodstvom prof. Vekoslava Andreeja. Pesnik Josip Osti je prebral nekaj pesmi iz svoje dvojezične pesniške zbirke Sarajevska knjiga mrtvih, mladi pevci pa so predstavili znane bosanske narodne pesmi, pa tudi pe- smi mlajših avtorjev (Plavi orkestar). Zbor deluje v okviru kulturnega vikenda v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se zbirajo begunski otroci ob različnih kulturnih dejavnostih (literarna, glasbena, slikarska). Otvoritve so se med drugim udeležili tudi veleposlanik Republike BiH v Sloveniji g. Uglješa Uzelac ter kulturni ataše in atašejka za begunsko problematiko. Slikar Sead Čerkez se je rodil v Foči, diplomiral na sarajevski Pedagoški akademiji ter delal na Akademiji znanosti in umetnosti BiH. Vseskozi je veliko razstavljal. Po prihodu v Slovenijo je prav tako nadaljeval s svojim slikarstvom, motive pa iskal v naravi Gorenjske. Vključil se je v delovanje številnih likovnih kolonij (Pohorje, Vrata, Koprivnik) in pripravil 15 samostojnih razstav v Sloveniji (največja je bila jeseni v Vodnikovi domačiji v. Ljubljani), prijatelji so njegove slike v juniju razstaviti' tudi v Sarajevu, pripravlja pa tudi večjo razstavo v Ital Razstava je tematsko vezana na cikluse menjavanja letnih časov, pri čemer je dan poudarek jesenskim in zimskim motivom. To so spretnosti motivi z gozdnih parobkov, travnikov ob vodi, pomladanskega cvetja in igrivih potokov. Njegovo slikarsko oko upodablja zdaj širše panoramske motive (Triglav, Stol, Zabreznica), zdaj drobne cvetice in stopinje v snegu (Cvetje, Zvončki). Za vse pa je značilna spokojnost, blagost in velika slikarjeva poetičnost. Seveda je v svojem novem bivalnem okolju našel tudi značilne gorenjske kozolce, ki so slikani z značilnimi ravnimi linijami, prav ti akvareli pa so nastali v zadnjem obdobju. CVETA Z. ORAŽEM Na otvoritvi se je zbralo kar precejšnje število obiskovalcev Ob poslušanju Orkestra kulturnega vikenda otrok iz BiH so se mnogi spominjali in zajokali. MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ Knjiga v prostem času Slovenija se letos že tretjič vključuje v mednarodni knjižni kviz, ki ga za mlade bralce pripravlja nemška bralna ustanova Stiftung Lesen. Letos sodelujejo otroci iz 11 evropskih držav: iz Avstrije, Francije, Hrvatske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Rusije, Slovaške, Slovenije, Španije in Švice. . Leto 1994 je mednarodno leto družine, zato je kviz posvečen branju v družinskem krogu. Naslov kviza je KNJIGA V PROSTEM ČASU s podnaslovom BRANJE V DRUŽINSKEM KROGU. Knjige, ki so vpletene v uganke, niso namenjene samo najmlajšim bralcem, temveč vsem družinskim članom, ki bodo v prebiranju našli veliko bralnega užitka, pa tudi veliko predlogov za najrazličnejše dejav- nosti v krogu družine: za računalništvo, umetnost, slikanje in risanje, enigmatiko... Sporočilo kviza je, da nas ne bogatijo samo leposlovne knjige, temveč tudi stvarna literatura ter da nam knjige ne lepšajo le intimnih trenutkov, ampak delajo tudi skupinsko veselje. Osnova kviza je devet ugank, v katerih dobimo naslove devetih knjig. Kviz pa zasleduje še dodaten cilj: spoznavanje sestavin enigma-tike, to je ugankarskih besednih vrst in različnih ugankarskih zvrsti (npr. rebus, anagram itd.). Ko rešimo vprašnja in vprašalnik razgrnemo, nas čaka še družabna igra jablana, s katero pridemo do končnega gesla, igra pa nam ostane tudi za trajno uporabo. AdamRavbar naŠent-lambertu Skavtje iz čete Adam Ravbar (Domžale) smo sušca tega leta »zimovali« na Šentlamhertu nad Zagorjem. Vrhunec zimovanja je bila Lille Hamberiada, kjer so se izvidniki in vodnice štirih držav potegovali za najslajšo, multivitaminsko medaljo. Vsem pa bo gotovo ostal v spominu vzpon na Sentlambert v jasni, zvezdnati noči, tu in tam v soju bakel. Tokrat bomo manj govorili, pa zato več pokazali! Bi- «' L. Č. in P. G. Domžale /lamnik 15 Za lepo pletenje kit je bilo veliko zanimanje Pletenje slamnatih kit tudi na mednarodnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani Ob dnevu predstavitve domžalske občine in njene turistične ponudbe na mednarodnem sejmu ALPE ADRIA v Ljubljani je imela skupina žena, ki oživlja pletenje slamnatih kit in izdelovanje predmetov iz ličkanja na krašenjski šoli, veliko gledalcev. Kraš-njanke so s svojo izvirnostjo in gostoljubjem - mimoidočim so postregle z domačimi klobasami, domačim kruhom, orehi, jabolki in žganjem, pokazale, da znamo ljudi v Krašnji in domžalski občini prijazno sprejeti. Tudi zapele so, tako kot včasih v zimskih večerih. Znale so povedati, od kod prihajajo, kako so včasih pletle in kako prenašajo svojo spretnost na mlajše. Dobile so kar nekaj ponudb, da se predstavijo v drugih krajih Slovenije, zanimive pa so bile tudi za ljudi, ki pripravljajo različne prireditve v tujini. Marsikdo pa se je ob pogledu nanje spomnil mladosti na kmetih in se z zgovornimi ženskami zapletel v prijeten pogovor. B. Knjižnica odprtih vrat V širšem slovenskem prostoru je Knjižnica Domžale prav gotovo znana predvsem po organizaciji številnih zanimivih prireditev, ki so tudi dobro obiskane. Statistični podatki o prireditvah v letu 1993 to trditev samo potrjujejo. Za otroke in odrasle je bilo pripravljenih kar 428 različnih prireditev, razstav, predstavitvenih ogledov, pravljičnih uric in srečanj, obiskalo pa je te prireditve preko 24000 mladih in 10000 odraslih obiskovalcev. Če si podrobneje ogledamo podatke o prireditvah za otroke: pripravili smo 90 uric pravljic, 6 lutkovnih predstav, 4 srečanja z ustvarjalci, 4 kvize, 8 večjih razstav in 20 manjših priložnostnih razslav- Organizirano je spoznalo Knjižnico Domžale, njeno delo in se seznanilo z najnovejšimi knjigami 40 skupin otrok iz vrtcev in 25 skupin iz osnovnih šol v okviru knjižničarske vzgoje. Dolgoletno zavzeto in kvalitetno delo z najmlajšimi bralci in vzgoja, ki jjh uvaja v knjižnico, pri čemer se že zelo zgodaj naučijo poiskati informacije in gradivo, rojevajo sadove. Vsako leto se občutno povečuje število mladih bralcev. In tega smo vsi lahko zelo veseli. Ob letošnjem 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, je Mednarodna zveza za mladinsko književnost izdala tudi posebno Poslanico otrokom sveta, ki nosi naslov SVET PRIPADA TISTIM, KI BEREJO. Obenem pa je knjižnice pozvala, da mednarodno leto družine dopolnijo s posebnimi prireditvami. Zaradi zanimivosti in bogastva sporočila objavljamo: Poslanica otrokom sveta Katherine Paterson Svet pripada tistim, ki berejo"' Med osebnosti, ki jih še posebno cenim, je eden mojih vzornikov, veliki Američan Frederick Dou-glass. Rodil se je leta 1817 kot sušenj v državi Marvland. Kasneje je postal borec za osvoboditev sužnjev in politik, svetovalec Abrahama Lincolna. V avtobiografiji pripoveduje, kako mu je nekoč, še čisto majhnemu, gospodarica pokazala abecednik in ga začela učiti branja. Gospodar je takoj, ko je to zvedel, ženi prepovedal učiti mladega Fredericka. Rekel je: »Sužnja ni dovoljeno učiti brati, pa tudi nevarno je. Suženj bo postal neposlušen in ne bo hotel več delati za gospodarja. Tudi sužnju samemu bo to bolj škodovalo kot koristilo. Postal bo nezadovoljen in nesrečen.« »Od tega trenutka dalje,« piše Douglass »sem vedel, kakšna je pot iz suženjstva v svobodo... Čeprav sem vedel, kako težko bo učenje brez učiteljeve pomoči, sem se trdno odločil, da se naučim brati...« Alberta Einsteina, fizika in zame drugega velikega Američana, rojenega v Evropi, je nekoč vprašala mati nadarjenega fanta, kako naj sinu pomaga, da postane velik matematik. Einstein ji je odgovoril: »Berite mu stare pripovedke in le- Učenci 2. a razreda Osnovne šole Rodica med obiskom v Knjižnici Domžale spoznavajo največjo knjigo. gende, ki mu bodo vzbudile domišljijo.« In tretja velika Američanka je pesnica Emily Dickinson, kije napisala: Ni ladje, ki kot Knjiga Ponesla bi nas v Dežele daljne, Ne Konj dirkalnih, ki kot Stran Nemirno vzpenjajoče Poezije bi bili - To Prečenje sveta najrevnejši lahko užije, Ne da bi bal se Stroškov tiranije -Varčno sredstvo res je Voz, Ki dušo Človeško nese ne pot.** Branje je Fredericku Douglassu odprlo pot iz suženjstva v svobodo. Ko je bil svoboden, se je pridružil boju za osvoboditev vseh sužnjev. Einsteinu so zgodbe in legende bogatile domišljijo in tako so se mu začela, kot še nikomur pred njim, zastavljati vprašanja o bistvu vesolja. In za Emilv Dickinson, ki je le redkokdaj zapustila svoj dom, so bile knjige ladje, je bila pesem iskri konj, je bilo branje potovanje po širnem svetu. Modrost in lepoto, ki sta se ji pri tem razkrili, nam je posredovala v svojih pesmih. Svet pripada tistim, ki berejo. Knjige nas popeljejo na pot po vsem svetu in k daljnim planetom. Z branjem prodremo globoko v skrivnosti narave ter celo v srce in mišljenje drugega človeka. Neizmerna bogastva čakajo na nas. Le knjige moramo odpreti in začeti brati. Knjižnica Domžale je sledila pozivu in sredi aprila smo na mladinskem oddelku pripravili razstavo Družina in knjiga. Na njej so predstavljeni plakati na to temo, ki so jih risali učenci Osnovne šole Venclja Perka pod mentorskim vodstvom akademske slikarke Vere Terste-njak. Ob tem pa so izbrani tudi različni teksti in pesmi o družini. Razstava bo na ogled do konca maja. CVETA Z. ORAŽEM Koncert Shirlie Roden in Johna Christiana V četrtek, 24. marca sta na Osnovni šoli Domžale nastopila na koncertu angleška pevca, ki sta s svojo glasbo navdušila okoli 200 zbranih poslušalcev. S svojo neposrednostjo, duhovno lepoto in toplino, ki vejejo iz njune glasbe, sta nam podarila veliko in njuna glasba nam je pomagala, da smo razmišljali o sebi. V pesmih, ki so bila poslušalcem tudi prevajane, govorita o nujnosti, da človek prevzame odgovornost za svoje življenje, za svoje občutke, čustva, za vse kar naredimo sebi in drugim. Mnoge pesmi se dotikajo tudi vprašanj razvoja našega planeta Zemlja in so ekološko obarvane, opozarjajo pa na nujnost spremembe odnosa do narave in dobrin, ki jih ponuja. Tekst in foto: Cveta Z. Oražem Vrbičeva elektrarna na Skrjančevem Na Skrjančevem, kjer je še po drugi svetovni vojni obratoval moderen Vrbičev mlin, od začetka leta 1994 pa je tu majhna elektrarna, je leta 1825 že obratovala fužina. Na Kovačevi fužini, kot so tedaj rekli, je še leta 1868 živel kovač Luka Žargi. Kovačevo fužino z vodnim strmcem in hišo je kupil Blaž Pavlin-Vrbičev iz Radomelj, sedaj pravijo pri Kancu. Na Skrjančevem je ob Mlinščici postavil mlin na vodni pogon. Nanj in na leto gradnje spominjata začetnici BP in letnica 1867 na lesenem podboju, ki ga kot zadnji ostanek na stari mlin domači še hranijo. Franc Škerjanc, ki se je po Blaževi smrti leta 1899 poročil z njegovo vdovo Frančiško, je prostoren, zidan kmečki mlin preuredil v valjčnega. Namesto treh koles je dal v strugo Mlinščice postaviti eno veliko pogonsko kolo in eno manjše kolo za pogon žage. Pozneje je vgradil tudi dinamo za razsvetljavo mlina, žage in hiše. Da bi čimbolj izkoristili razpoložljivi vodni padec, so leta 1920 namesto lesenih pogonskih koles v strugo vgradili ležečo Francisovo turbino, ki so jo dobili iz Švice. Zaradi boljšega izkoristka je Škerjanc lahko postavil še tretji valjčni mlin. Žago pa so že po letu 1930 opustili. Po očetovi smrti je leta 1942 Vrbičevo posest prevzel sin France (1899-1970). Da bi v tistih socialističnih časih po drugi svetovni vojni mlin obdržal, se je kmetiji sam odpovedal. »Ljudska oblast« pa mu je ob drugi nacionalizaciji leta 1948 vzela še mlin. Ta je potem obratoval v okviru državnega podjetja, sedaj Žito Ljubljana. Pogostim tatvinam tako žita kot moke je slabemu gospodarjenju botrovalo še nestrokovno vzdrževanje mlina in pogonskih naprav. Tako so v letu 1956 mlin opustili, češ da ni ekonomičen. Turbino je 2,5 metra globoko povsem zasulo blato iz Mlinščice. Ker zgradbe niso vzdrževali, je leta 1970 sneg podrl ostrešje, nato pa so z buldožerjem podrli tudi zidove in izbrisali še zadnjo sled ob VrbinČevem mlinu. Sin Blaž Škerjanec je leta 1972 zemljišče odkupil in tam uredil zelenjavni vrt, kmalu pa se je odločil, da bo v strugo Mlinščice spet postavil vodno kolo za pogon diname za hišne potrebe. In ker so ga domači pri tem podpirali, je delo laže steklo. Najprej so odkopali turbino; to so ob podiranju mlina zelo poškodovali. Ko so ugotovili, da se kljub zahtevnemu delu turbino da popraviti, je Blaž opustil misel na vodno kolo. Turbinski tekač z gredjo so obnovili v Juhantovi delavnici v Jaršah, lopute je navaril Franc Bergant iz Doba, obdelali pa so jih pod vodstvom Franca Bevka v vajeniški šoli v Domžalah. Dovodni in odvodni kanal, zgradbo za elektrarno in vse drugo so opravili v svoji režiji. Največ dela je bilo z razbijanjem starega betona, ki je bil pri gradnji elektrarne v napoto. Pri načrtovanju in izvedbi elektroinstalacije sta Blažu največ pomagala Viktor Bizant iz Žlebov pri Medvodah in Janez Šraj iz Volčjega potoka, ki je svojo opuščeno elektrarno tudi že obnovil. Francisova turbina s tekačem 1250mm premera ima pri 1.90 metra strmca in dveh kubičnih metrih pretoka vode v sekundi moč 29 konjskih moči. Turbina poganja asinhronski elektromotor, ki je priključen na javno električno omrežje. Vrbičeva elektrarna na Skrjančevem oddaja ob normalnih vremenskih razmerah v omrežje vsako uro po okrog 20 kilovatnih ur energije. Morda kdo poreče, da to v primerjavi z velikimi energetskimi giganti ni nič. Če pa pomislimo, koliko vodnih naprav je včasih obratovalo ob Mlinščicah ob Kamniški Bistrici od Duplice do Male Loke in Sela pri Ihanu, lahko ugotovimo, da je velika gospodarska škoda, da so jih opustili in jih nihče ne obnovi. Živimo v času, ko si prizadevamo za čimbolj čisto in zdravo okolje, vsaj tako govorimo. Če nočemo, da bi vse ostalo le pri hvalisanju in polnih ustih besed, bi morala pri tem tudi država kaj reči. Takšno koristno delo, kot sta ga na našem območju z gradnjo male hidroelektrarne za ekološko tako čisti energetski vir opravila Blaž Škerjanec na Skrjančevem in Janez Šraj v Volčjem potoku, bi morala država nagraditi, morda vsaj s popustom davka pri nakupu gradbenega materiala. Blaž je še povedal, da pri gradnji ni imel nikakršnih ugodnosti, le dovoljenje za gradnjo elektrarne, kjer je včasih tu že obratoval mlin, je brez težav dobil. Blaža Škerjanca sem še povprašal, kaj ga je pravzaprav vodilo k gradnji razmeroma drage hidroelektrarne. Povedal je, da ga je k temu pripeljalo več okoliščin. Najprej ga je motilo to, daje vodna moč že .desetletja mimo njegove hiše odtekala neizkoriščena. Potem je bilo tu še veselje, da bi z vodnim kolesom opozoril, da je nekdaj tu obratoval mlin. Elektrarno, ki ne ve, kdaj se mu bo izplačala, pa je postavil v spomin na svojega očeta, ki je bil po drugi svetovni vojni ogoljufan, okraden in ponižan. STRAŽAR KNJIŽNICA DOMŽALE TOMO KRIŽNAR Z BICIKLOM V TIBET ŠAMBALA Tomo Križnar, avtor uspešnice O iskanju ljubezni ali Z biciklom okoli sveta, je bil spet v sedlu. Tokrat na poti v prepovedani Tibet - okupirano snežno kraljestvo, koder še vedno odmevajo modrosti stare Šambale. Sibirija, Mongolija, Kitajska in potem ... Petek, 6. maja, ob 20. uri v večnamenskem prostoru NI GA BOGA, KI BI GA BILO MOGOČE NAJTI BOLJ SVETEGA, KOT SI SAM. WALT VVHITMAN Poslednja pot Antona Tepeža Anton Tepež se je rodil 12. julija 1908. Kot inženir kemije je bil že pred drugo svetovno vojno zaposlen v tedanji Marksovi tovarni barv in lakov. Stanoval je pri Sameju v Dobu. Tu je stanoval tudi Franc Bukovec, aktivist v Bonai,evi papirnici na Količevem. Tepež je bil pošten in pokončen Slovenec, predvsem pa zelo veren in navdušen organizator Slovenskih fantov, saj je bil celo več let njihov predsednik v okraju Kamnik. To pa je bilo dovolj, da so ga revolucionarji med krvavo državljansko vojno uvrstili na seznam oseb, ki bi revoluciji lahko škodovali. Ko so Nemci leta 1941 začeli izseljevati slovensko inteligenco, se je inženir Tepež umaknil v Ljubljano. Ker so ga v tovarni kot strokovnjaka pogrešali, se je pozneje vrnil v službo na Količevo. Ko so ga prijatelji obvestili, da tu ni več varen in da je na smrt obsojen, se je jeseni leta 1943 spet umaknil v Ljubljano. Dne 29. decembra 1943 se je že dopoldne še enkrat vrnil. Če je poročilo točno, mu je tedanji Marksov kurir Miha Jerman iz Radomelj na železniški postaji v Domžalah svetoval, naj hodi v tovarno na Količevo. Tepež mu je odvrnil, da ni nikomur nič naredil in da bo v tovarno šel. Tako je tistega dopoldne res prišel v tovarno, kjer je še nekaj zadev uredil in prejel plačo. Nato se je z vlakom odpeljal v Kamnik po dokumente, da bi se oženil. Ko se je iz Kamnika nazaj grede spet oglasil v tovarni, so ga vedevejevci zgrabili in do noči zadržali v kleti, zvečer pa so ga vodili k Sameju v Dob, kjer je sicer v Tončkovi sobi stanoval. Kmalu potem ko so prišli, so domači iz sobe zaslišali pet strelov iz pištole. Inženirja Antona Tepeža je 29. decembra 1943 ob 18. pri Sameju v Dobu št. 105, kot se je pozneje sam hvalil, ustrelil, znani likvidator Andrej Šunkar ali kot smo mu naskrivaj rekli: Kuj ubu. Tepeža je vsega v krvi našel sosed Stane Cerar, ki je k Sameju prišel zato, da bi tako kot ponavadi z moškimi »vrgli karte«. Vedevejevci so domačinom celo prepovedali udeležbo na njegovem pogrebu. Pokopali so ga na dobskem pokopališču. Župnik Ivan Bešter je dal po drugi svetovni vojni na njegovem grobu postaviti spomenik. Tedanja »ljudska oblast« je dala spomenik odstraniti, grob pa izravnati z zemljo. Tako je v državljanski vojni in krvavi revoluciji umrl še en pokončen Slovenec inženir Anton Tepež. STANE STRAŽAR 16 /lamnik Domžale Zopet veseli gasilski kviz v Radomljah Gasilsko društvo Radomlje je v okviru sektorja, ki obsega še GO Homec in GD Rova, v kulturnem domu v Radomljah 9. aprila 1994 priredilo 9. gasilski kviz, oziroma že tretjega v Radomljah. Člani teh društev so med sabo povezani ob nesrečah, požarih, posredovanjih in reševanjih, sodelujejo pa tudi na kulturno-zabavnem in vzgojnoizo-braževalnem področju. V to zvrst sodelovanja prav gotovo sodijo tudi gasilski kvizi. Mladi gasilci na odru na zabaven način prikažejo svojo priročnost, hitrost, prisebnost, prilagodljivost in iznajdljivost, pravzaprav vse tisto, kar je potrebno pri gašenju požarov kot tudi pri reševanju ob različnih nesrečah. Na zanimivo okrašenem odru, pri čemer sta sodelovala akademski slikar Črt Frelih in cvetličarka Erika Gorjup, oba iz Radomelj, so bile na levi velika sodniška miza, na desni pa tri mize za tekmovalske »žrtve«. Zadaj je bila že pripravljena »težka oborožitev« za ansambel Planiko iz Kranja. Pred odrom pa sta kot nekakšna častna stražarja stala na vsaki strani po dva močna zvočnika. Prireditev je vodil prekaljeni humorist 7are Guček iz Ljubljane. Tekmovalci, po trije iz vsakega društva, so zasedli izžrebane mize, voditelj pa je vmes opravil častno gasilsko zaprisego sodnikov in tekmovanje ie steklo. Za začetek in veselo razpoloženje so zaigrali in zapeli člani ansambla Planika iz Kranja. Za prvo točko je bilo treba obleči delovno gasilsko obleko - hlače, bluzo, oprtati si gasilski delovni pas in na glavo dati čelado. Pri tem sta se najbolje izkazali obe dekleti, Ana Jemc z Rov in Marta Loboda iz Homca. Nato je moral eden od trojice drugima dvema s pantomimo prikazati, za kakšen gasilni predmet gre. Pri tem ugotavljanju je bil najtrši oreh za Radomljana, ki zlepa nista razumela nastopajočega, četudi je dobro kazal, da gre za dihalni aparat. Nekatere predmete pa je bilo seveda lahko uganiti, kot lestev, trojak, berglovko in podobno. Vmes je Mavrica Radomlje zavrtela film o 60-letnici GD Radomlje. Nazadnje pa so morali tekmovalci uganiti višino lestve, ki so jo gasilci uporabljali pri mokri vaji na tej prireditvi. Živahna točka je bila štafeta. Prvi tekmovalec je pred odrom sprejel gasilsko geslo, stekel po dvorani, predal geslo drugemu in on tretjemu, ki je mimo gledalcev pritekel na oder. Tu sta se štela čas in pravilnost prenesenih besed. Pri geslih (npr.: utopljenec - voda - vrv) pa je žal spodrsnilo kar dvema društvoma in za končni uspeh so odločale tudi kazenske točke. Spored so nadaljevali s sestavljanjem. Na šest delov razrezano figuro gasilca je bilo treba kar najhitreje sestaviti. Toda, ko pri delu istočasno hiti šest rok in šest oči, stvar sploh ni hitreje rešena, kot bi to naredil en sam. Za tem so ugotavljali višino ročnika, ki je na vrvici visel od stropa. Tudi pri teh 270 centimetrih je nekaterim ušlo za več kot pol metra. Pri zaključni točki so sodelovali mengeški folkloristi. Najprej je harmonikar zaigral, spremljevalci pa so potrkavali na grablje, na lesen žehtnik, po pokrovu lončenega vrča in z brusnim kamnom brusili koso. Te so potem zamenjali tekmovalci. Seveda je šlo bolje tistim, ki imajo smisel za takt in ritem. Končni zmagovalci so bili Homčani: Marta Loboda, Urban Nartnik in Rok Rode. Drugi so bili z eno točko manj Radomljam" in tretji Rovljani. Nepristransko in us-. klajeno so sodili, za Homec Igor Šare, za Rova Raiko Novak in za Radomlje Tine Žabnikar. Prireditev je poleg Planike iz Kranja popestrila in poživila folklorna skupina Svobode iz Mengša. Vse nastopajoče je treba pohvaliti, tekmovalcem pa še čestitati za pogum in sodelovanje. Da se je vse v redu izteklo, gre zasluga radomeljskemu načelniku Cirilu Kosmaču, ki je vse »skupaj spravil« in tudi vodil, saj je potek take prireditve težko vnaprej predvideti. Seveda so mu pri vsem pomagali domači gasilci, pri organizaciji pa tudi mengeški fotograf Vido Repanšek. Takih veselih prireditev si še želimo. FRANCE CERAR Pozdravljeni! Če ste namenjeni na limbarsko goro, boste tja prišli v 11/2 ure, skozi naselje Cabrje ali Serjuče. Tudi na Sv. Miklavža boste prišli v istem času, povsod pa je gostišče. Pot skozi Podstran na Sv. Mohor je za pol ure krajša - na cilju pa ni gostišča. Avtobus za Ljubljano: sobota: ob 12.30 uri, 13 uri, 18 uri nedelja: ob 12 uri, 18 uri SREČNO! PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE Nina Štrukelj, učenka 3. razreda v Krašnji Namizni tenis -državno prvenstvo Na regijskem tekmovanju SSD v namiznem tenisu v Cerknici, 29. 3., se je Nina Štrukelj, učenka 3. razreda šole Janko Kersnik Brdo, podružnica Krašnja, uvrstila na 3.-4. mesto in si tako kot edina učenka občine Domžale pridobila pravico nastopa na državnem prvenstvu v Velenju 6. 4. 1994. Finalnega tekmovanja se je v njeni starosti udeležilo šestnajst učenk, ki so bile razvrščene v štiri predtekmovalne skupine. Nina se je v svoji skupini uvrstila na 3. mesto in je bila ob zaključku tekmovanja uvrščena na 9.-10. mesto, kar je za njo in našo šolo ter Športno društvo Krašnja nedvomno velik uspeh. Nina, čestitamo! B. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Dobrodošli med nami! Smučarski skoki na ihanski skakalnici Z zalogami umetnega snega so prizadevni člani SSK S. A. M. Ihan 26. februarja pripravili novo 35 metrsko skakalnico in na njej izpeljali državno prvenstvo za dečke do 13 let in za pokal Cocte do 12 let. Po uvodnih besedah tehničnega delegata smo prvič slišali državno himno pred ihansko skakalnico in tekma se je začela. Nastopilo je 95 tekmovalcev iz vse Slovenije. tekmo je povezoval Franek Trefalt. Naslov državnega prvaka je osvojil Kranjčan Marko Simic pred klubskim članom Klemenom Jakopinom. Najboljši domači skakalec je bil Miha Rihtar, bil je peti, Gašper Cvetko pa šesti za pokal Cocte. Medalje je podelil gospod Anton Sedeljšak, SSK. S. A. M Ihan se zahvaljuje vsem, ki so primogli, da je bil uspeh popoln. jOZE raPE POT OD MENGEŠKE KOČE DO RAŠICE Markacije, komu ste na poti? Z družino smo se sredi aprila odpravili na izlet na Mengeško kočo in od tu na Rašico, toda naleteli smo na neprijetnosti. Ker smo vedeli, da po tej poti vsako leto poteka tudi trimski pohod, smo bili prepričani, da ne bo posebnih težav, da bo označena in markirana; zato o njenem poteku nismo iskali posebnih informacij. Pot nas je od Mengeške koče dalje vodila nekaj časa po znani in solidno markirani poti, potem pa smo se odločili za nam novo traso, ki gre po grebenu, po severozahodni strani, po prijetni gozdni poti. Nekje na sredi poti pa so markacije nenadoma izginile, bili smo izgubljeni, težko se je bilo orientirati, saj smo poznan bolj poti po dobenjski strani. Opazili smo še nekaj dreves, kjer se je videlo, da so markacije izbrisane, izdolbene precej grobo. Nismo vedeli, kaj nam kdo želi s tem povedati - in nenadoma smo se že v precej poznih urah znašli izgubljeni v gozdu. Na srečo smo srečali gozdarje in ti so nam razložili, kako nadaljevati pot. Vsekakor se je nekdo grdo poigral s potohodci, še posebej je to neprijetno za tiste, ki gredo na pot prvič. Kdo je odstranil markacije in kdo bi nosil odgovornost za izgubljene? Mi smo jo srečno odnesli, a v gozdu se je že začelo temniti. Da je bilo dejanje nasilno, potrjujejo tudi nekatera močno poškodovana drevesa, ki smo jim nekaj časa še sledili. Markacije so izsekane, rane na drevesih pa globoke. Vsekakor nismo našli odgovorov. Predlagamo pa tudi, da potohodce o situaciji na poti obvestite že na Mengeški koči. Da se ne bo še drugim prijeten izlet izrodil v iskanje, blodenje in preizkušanje orientacijskih sposobnost' CVETA Z. ORAŽEM Sredi marca 1994 so se na občnem zboru zbrali člani Planinskega društva Domžale, ki je ob tej priložnosti izdalo prikupno zloženko in z njo vse svoje člane ter prijatelje planin in gora seznanilo s svojim uspešnim delom. Tega pa je bilo veliko, še posebej pomembno je, da vanj vključujejo svoje mlade člane, saj bo tako društvo tudi v prihodnje živelo. Na šestih osnovnih šolah imajo planinske skupine in vsaj enkrat v mesecu odidejo na skupen izlet, še posebej radi pa se spominjajo desetin nepozabnih dni v Tamarju in Logarski dolini. Njihovo delo v okviru mladinskega odseka, ki ga vodi Nadja Dekleva, zajema pa množičnost, strokovnost in kakovost. Janez Jeglič in Silvo Karo sta svetovni zaščitni znak za delo alpinističnega odseka (v letu 1993 je bilo opravljenih 720 vzponov), saj sta v letu 1993 vanj prispevala plezanje v Yosemitih, opravila pa tudi Janezov vzpon v steni El Capitana, ki je bil razglašen za prvi najboljši vzpon v letu 1993, Silvov vzpon je bil drugi najboljši. Z vsakim vzponom posebej dokazujeta svojo mednarodno in svetovno raven. Pomembno vlogo pri delu tega odseka, ki ga vodi Janez Cerar, ima tudi stena za prosto plezanje v dvorani Komunalnega centra, kjer so v preteklih dveh letih izvedli kar pet tekmovanj za državno prvenstvo. Tudi tu se jim za prihodnost ni bati, saj redno organizirajo alpinistično in plezalno šolo ter veliko in varno plezajo doma in v tujini. Čestitke Janezu Jegliču, ki je najuspešnejši alpinist leta 1993 in je pred občrUm zborom predstavil plezanje nove smeri izrednih težav v južni steni Cerro Torre 3128 Pata-gonia-Argentina, o kateri lahko preberete poseben članek. S tem vzponom so slovenski alpinisti edini v svetu, ki imajo dokončane 3 smeri od 6. Janez Jeglič je tako edini alpinist na svetu s tremi novimi smermi in poznavanjem klasične Maestrijeve smeri na Cerro Torre, ki je ena izmed najtežjih in najlepših gora na svetu. Vzpon je primerljiv z medaljo na olimpijskih igrah ali svetovnem prvenstvu! Za leto 1994 načrtujejo 1000 vzponov, od tega polovico v hribih, udeleževali se bodo vseh tekem za državni pokal, jih sami tudi organizirali, njihovi člani pa naj bi se Še skupinska slika s prijetnega zimovanja. SPECIALNA OLIMPIADA Bojani Lavrenčič srebrna medalja V februarju letošnjega leta je bil tudi v naši državi ustanovljen nacionalni komite svetovnega gibanja - specialne olimpiade; ta zajema športna tekmovanja otrok, ki so v razvoju laže, zmerno, ali teže prizadeti. Že v letošnjem letu je bila Slovenija gostiteljica 4. zimske olimpiade na Arenu. Udeležili so se je tudi učenci OŠ Roje, ki imajo šport tudi sicer radi, saj se ukvarjajo z atletiko, košarko, plavanjem, smučanjem, še posebej radi pa odidejo v šolo v naravi. Miha in Andrej, s katerima sem se pogovarjala, se tekmovanja na Arehu zelo rada spominjata: »Valjali smo se po snegu, se kepali, pa tudi trenirali s tekaškimi smučkami,« povesta, »in vse je bilo super in še bomo šli, tudi naša Branka pojde z nami!« Najraje se spominjajo prijetnih večerov, pri- jateljev iz Vipave, Miha pa se še posebej rad pogovarja o planinah. Dragica in drugi planinci ga vzamejo s sabo. Ima kompletno planinsko opremo in se zna dobro orientirati, z njim se ne bodo nikoli zgubili. BOJANA LAVRENČIČ je bila ena izmed junakinj specialne zimske olimpiade, saj je v veleslalomu dobila srebrno medaljo. Čestitamo! Pohvaliti moramo tudi Mojco, ki igra namizni tenis in je že bila na različnih prvenstvih zelo uspešna. Ob tem se vsi radi spominjajo tudi izletov in letovanj, ki jih zanje pripravlja Društvo za pomoč duševno prizadetim Kamnik Domžale. Stalno jih razveseljuje, sodelujejo pa tudi z INCE Mengeš, kjer zlasti Danilu nikoli ne zmanjka idej. udeležili većih odprav in sicer v Severno in Južno Ameriko, Centralne Alpe, Dolomite, sodelovali pa naj bi tudi na plezalnem taboru v Arcu. Markacijski odsek je obnovil markacije in uredil dolino Bele do Presedljaja ter desno na Konja in levo na Korošico. Ker se steze sproti zaraščajo, markacije zbledijo, hudourniki pa odnašajo poti, jim dela ne bo kmalu zmanjkalo. Še najmanj razveseljujoči so podatki o številu članov, saj se zmanjšuje, tudi na račun novih društev, ki bodo skupaj z domžalskim zanesljivo prispevala k tesnejši povezanosti ljubiteljev planin in njihovi večji skrbi za lep planinski svet. Upravni odbor je uspešno koordiniral in vodil delo Planinskega društva Domžale, pomagal posameznim odsekom, posebej gospodarskemu, ki je enako kot upravni odbor največ časa in sredstev namenil revitalizaciji in obnovi Doma na Veliki planini (vezni hodnik, izgradnja novih sodobnih sanitarij in sistema pretočnih greznic, izdelava toplotne in hidroizolacije, ureditev odvodnjavanja, idr.), ob katerem je bilo v jeseni lani tudi srečanje domžalskih planincev in njihovih prijateljev, ki bo postalo tradicionalno. V letošnjem letu načrtujejo posodobitev kuhinje in ureditev spodnje gostinske sobe, potrudili pa se bodo, da se boste v Domžalskem domu na Veliki planini, ki je redno oskrbovan v letni sezoni, zunaj sezone pa ob sobotah in nedeljan ter ob praznikih, vedno prijetno počutili. Vse informacije dobite pri oskr-biniku Miru Avblju, Dragomelj 71 (376-005). Planinsko društvo Domžale, ki ga bo tudi v prihodnje vodil Peter Primožič, vabi tudi vas v svoje vrste. Pridite, vedno ste dobrodošli, še posebej vsako sredo od 19. do 20. ure v prostorih društva na Kopališki 4 v Domžalah, pričakujejo pa Vas tudi na društvenih izletih. Pohitite, v maju vas bosta A. Peršolja in F. Veselj pospremila na GEOSS na Slivni, več o izletih pa v dnevnem časopisju. v. Slovenska odprava Cerro Torre '94, južna stena Alpinistična odprava Janez JEGLIČ, AO Domžale, Marko LUKIČ, AO Kozjak in Miha PRAPROTNIK, AO Ljubljana-Matica smo 25. 2. 1994 preplezali novo smer ekstremnih težav v Južni steni Cerro Torre, 3128 m, Patagonija - Argentina. Ocena smeri je VIII-, A 4, 90° (ABO). Višina smeri 800 m ali 22 povprečno zelo dolgih raztežajev. Dolžina smeri pa je daljša, saj smo smer plezali po naravnih razčlembah. V steno smo stopili enajstkrat, da smo jo preplezali do konca. Skupni čas v baznem taboru in na gori pa je trajal en mesec in pol. V vsem tem obdobju je bilo zares lepih samo šest dni. Steno smo preplezali v ekspedicijskem stilu, razen zadnjih štirih raztežajev. Porabili smo 770m statičnih vrvi. Med plezanjem smo uporabljali vse vrste tehnične opreme, najbolj pa so prišli prav ameriški noži, hudičevi krempeljci in vse vrste frien-dov. Pod od baze do stene smo prehodili 16-krat. Prvotno smo hodili po ledeniku Adela, ki je krajši, vendar zelo nevaren. Ko pa smo videli, kakšno razdejanje naredi na ledeniku velik serak, ki se zruši iz Adele, pa smo pot spremenili pod El Mocho, ki je daljša vendar varnejša. Južna stena ima najmanj sonca od vseh sten v Cerro Torreju - ob lepem.vremenu dve uri in pol na dan. Najmanj smo v enem dnevu preplezali 15 m, največ pa štiri raztežaje. Kadar je lepo vreme, po steni teče voda in padajo kosci ledu in snega. Skala je slaba, polna krušljivih lusk. Samo tri raztežaje smo lahko plezali v plezalnikih. Za napredovanje smo zavrtali samo en svedrovec. Na stojišča pa smo si nameščali povprečno en svedrovec. To je tretja nova smer, ki smo jih slovenski alpinisti preplezali na Cerro Torreju. Ta vzpon je v obdobju 93/94 najboljše alpinistično dejanje v Patagoniji. S tem vzponom smo slovenski alpinisti edini, ki imamo dokončane tri nove smeri na to goro. Vseh smeri na tej gori pa je šest (Italijani imajo dokumentaren en vzpon od treh smeri, ki naj bi jih speljali na to goro). Janez Jeglič je edini alpinist, ki ima tri nove smeri v tej gori in je poznavalec klasične Maestrijeve smeri. Cerro Torre je ena najlepših in najzahtevnejših gora na svetu. Ta vzpon bo ob pregledu uspešnih tur na koncu leta uvrščen na vrh alpinističnih vzponov za leto 1994. V torek, 26. 4. 1994 ob 20. uri bo Janez Jeglič v Kulturnem domu v Mengšu predaval o uspešni odpravi na Cerro Torre, kjer je s prijatelji preplezal tretjo novo smer. Predavanje bo popestril z diapozitivi. Vabljeni! PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Čestita svojemu članu alpinistu JANEZU JEGLIČU k vrhunskemu dosežku, saj je v južni steni Cerro Torreja (3.128 m) Patagonija (Argentina) skupaj z Markom Lukičem, AO Kozjak, in Mihom Praprotnikom AO Ljubljana - Matica, preplezal novo smer ekstremnih težav. Hkrati Janezu Jegliču čestitamo ob osvojitvi prvega mesta med alpinističnimi vzponi R Slovenije v letu 1993, za smer Jolly Roger v El Capitanu (ZDA), ki ga je opravil skupaj z Mihom Praprotnikom. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Čestita svojemu članu alpinistu Silvu Karu ob osvojitvi drugega mesta med alpinističnimi vzponi R Slovenije v letu 1993, za smer Wyoming She-epraneh v El Capitanu (ZDA), ki ga je opravil skupaj z Markom Prez-Ijem, AO Kamnik. Janezu in Silvu, s tem pa tudi društvu, občini Domžale in Sloveniji želimo še mnogo tako lepih uspehov! Domžale /lamnik 17 ATLETSKI KLUB DOMŽALE Uspešno tudi na teku Vivicitta Najboljše starejše pionirke na Belinki Domžalski atleti so se v začetku aprila 1994 udeležili tradicionalnega 15. teka BELINKE. Na kilometer in pol dolgi progi so se pomerili pionirji in pionirke, domžalske mlade atletinje pa so ponovno dokazale, da znajo in zmorej dobro teči zlasti na daljših progah. Tako sta med mlajšimi pionirkami medalji osvojili Karmen Repnik-Prešeren in Katarina Potrbin, med starejšimi pionirkami pa je domžalska ekipa osvojila kar vse tri medalje: Jasna Paladin zlato, Bojana Vojska srebrno in Metka Pungerčar bronasto. Odličen je bil tudi Boštjan Brnot, ki je na cilj desetkilometrske proge pritekel drugi. V središču Ljubljane pa je 10. aprila potekal tek VIVICITTA, s katerim se je naše glavno mesto pridružilo 45 drugim mestom po svetu. Kljub neprijaznemu vremenu se je zbralo več kot 300 tekačev in tekačic, med njimi tudi tekači Atletskega kluba Domžale; ti tudi tokrat niso odšli domov praznih rok, saj so organizatorji najuspešnejšim v posameznih kategorijah podelili lična priznanja in medalje Tekači so se izpred Magistrata napotili proti gradu, od koder je trikilometrska proga mlajše tekače peljala nazaj na cilj, bolj vzdržljivi pa so odšli še na Golovec in od tu nazaj pred Magistrat. Izidi teka, katerega zamisel je gibanje v mestih in vzpostavljenje sožitja z mestnimi ulicami, niso pomembni, zato iskrene čestitke vsem tekačem, s srebrnimi medaljami pa so se v svoje rojstne kraje vrnili Boštjan Brnot (Količevo), Karmen Repnik-Prešeren (Domžale) in Ošep (Domžale), Bojana Vojska (Dob) pa si je pritekla bronasto medaljo. t Turistično društvo Ihan ustanovljeno V Ihanu je že več kot petnajst let uspešno delovalo hortikulturno društvo. Program dela tega društva ie bil že od ustanovitve precej širši, kot bi o tem lahko sklepali po naslovu. Društvo je tako v domači okolici, daleč po Sloveniji in zunaj njenih meja znano po številnih narodnih nošah. Ihanske narodne noše se rade udeležujejo družabnih prireditev. In še prene katero dejavnost tega društva bi lahko našteli. Še najmanj je v društvu prave strokovne hortikulture. Občnega zbora se je 5. aprila 1994 udeležilo 115 krajanov. Hortikulturno društvo Ihan so preimenovali v Turistično društvo Ihan. Tako se je društvo z novim imenom bolj približalo dejavnosti, ki jo že vsa leta dokaj uspešno opravlja. Iz programa dela društva povzemamo, da bo prirejalo predavanja o gojenju cvetja na oknih in balkonih, skrbelo za čisto okolje v domačem kraju, organiziralo več izletov, udeležili se bodo več prireditev, narodne noše pa bodo še naprej sodelovale na tradicionalnih turističnih in drugih prireditvah. Društvo bo organiziralo že tradicionalno martinovanje in miklavže-vanje. Breznikove 50-letnice smrti se je društvo spomnilo s posebnim, njemu posvečenim koledarjem za leto 1994. Člani društva pa so tudi pomagali pri organizaciji Breznikove proslave 26. marca. STRAŽAR Tekmovalci Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale Kotalkarsko drsalni klub Domžale vabi Drugo leto bo Kotalkarsko drsalni klub Domžale praznoval prvo desetletje uspešnega dela, katerega bo letos že sedmič po vrsti popestrilo mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju DOMŽALSKI SLAMNIK 94. Tekmovanje bo 14. in 15. maja v hali Komunalnega centra v Domžalah, pričakujejo pa udeležbo več kot osemdeset tekmovalcev vseh starostnih kategorij (od cicibanov do članov) iz Italije, Avstrije, Švice, Nemčije, Hrvaške in Slovenije, med katerimi bo tudi petindvajset mladih kotalkarjev iz Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale, ki so organizatorji tekmovanja. DOMŽALSKI SLAMNIK bo tudi za njih priložnost, da dosežejo nove lepe uspehe, po katerih jih poznajo tako v Sloveniji kot v tujini, obenem pa tudi priložnost, da pokažejo, kaj vse so se naučili pod strokovnim vodstvom trenerk Suzane Težak, Urše Zevnik in Gordane Radakovič, ki jim pomaga tudi pri kondicijskih treningih, k bolj skladnim nastopom pa bodo zanesljivo prispevali tudi baletni treningi, ki jih vodi strokovnjakinja Ela Glažar. Kljub nekaterim težavam, saj trenirajo tako Ana, Maja, Nina, Mojca in Špela med nastopom Mlade plesalke na Gorenjskem Ena izmed skupin plesalcev in plesalk, ki plešejo na podružnični šoli v Krašnji, se je udeležila Gorenjskega srečanja v Stražišču pri Kranju. Strokovnjakinja za ples, Neja Kos, ki se je po nastopu pogovorila z mentorji o uspešnosti njihovega dela, je skupino, ki jo vodi Saša Kosten, izredno lepo ocenila. Predvsem ji je bila všeč izvirnost, nagajivost, sproščenost in spontano igriv odnos med plesalkami, ki so zaplesale charelston. Poudarila je tudi, da se je celotna koreografija s kostumi izredno lepo vključila v njihov nastop. Povabljene so bile, naj zaplešejo še v krajih, od koder so bile druge skupine. B. v dvorani hale Komunalnega centra, kot v Delavskem domu na Viru, pa v telovadnicah osnovnih šol Mengeš in Trzin ter na zunanjih površinah TEN-TEN, letošnjo sezono pričakujejo dobro pripravljeni in če bo še malce športne sreče, potem tudi uspehi ne bodo izostali. Organizacija tekmovanja je za vodstvo kluba, vse člane in tekmovalce, pa tudi njihove starše precejšen zalogaj, ki bo terjal veliko prizadevanj in prostega časa, zato pa bodo toliko bolj veseli vašega obiska. Ob vabilu na ogled tekme pa še povabilo vsem bodočim kotalkarjem: v maju 1994 organizirajo začetni in nadaljevalni tečaj kotalka-nja. Bodite pozorni na javne objave in pripeljite svoje nadobudneže - lahko že od 4. leta dalje! Obiščite torej 14. in 15. maja 1994 DOMŽALSKI SLAMNIK - mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju in zaploskajte pisani druščini najboljših mladih kotalkarjev! Na izlet k Sveti Trojici Hrib, kjer stoji cerkev, so včasih imenovali Pusti vrh. Ko pa so v letih od 1686 do 1688 v zahvalo, da je kuga prenehala moriti, tu sezidali cerkev in jo posvetili sv. Trojici, so tudi vas poimenovali Vrh pri Sveti Trojici. Oblast je po drugi svetovni vojni vas preimenovala v Trojico. Skupščina občine Domžale pa ji je leta 1992, že v samostojni demokratični slovenski državi, vrnila prvotno ime Sveta Trojica. K Sveti Trojici spadata tudi zaselka Konfin in Uševk. Konfin je posebej znan po razvalinah gradu Koprivnik ali Tovorovem gradu, kjer so že v 13. stoletju gospodarili gospodje Rabens-bergi, a je bil v Valvasorjevem času že dvesto ali tristo let v razvalinah. Prek sedla na Konfinu je bila včasih najlažja pot iz Moravske doline do plovne poti po Savi. Od srede prejšnjega stoletja so domačini tod peš hodili do Save in se nato z brodom, ali kot so rekli »na prukah« prepeljali do železniške postaje v Lazah. Pri Mošonu je bil leta 1929 rojen pesnik Dane Zaje, ki je tudi predsednik Društva pisateljev Slovenije. Zaselek Uševk, včasih imenovan tudi Olševek, po drugi svetovni vojni pa so ga prekrstili v Viševek, se v zgodovinskih virih prvič omenja 24. avgusta 1384. Pri Ostanku v Uševku je bil 2. septembra 1878 rojen publicist, politik, zagovornik koroških Slovencev, pedagog in senator dr. Valentin Rožič, domačini so mu rekli Ostankov Tine. S pomočjo banovinske podpore leta 1934 je omogočil gradnjo vodovoda. Umrl je v Ljubljani 7. februarja 1935. Leta 1937 so mu na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo z njegovim reliefom. Ko je hiša med vojno pogorela, je bilo vse uničeno. V letu 1993 so mu vzidali novo spominsko ploščo. Cerkev z lepim baročnim oltarjem sv. Trojice iz črnega marmorja je 3. maja 1668 posvetil kamniški župni vikar, Matija Kovač. Do leta 1972 je bila moravska podružnica, od tedaj je v dobski župniji. Od leta 1785 je bila tu lokalija in je imela do druge svetovne vojne svojega duhovnika. Sveta Trojica je imela med leti 1892 do 1968 tudi svojo šolo. Sedaj spada to območje v dobski šolski okoliš. Ker so se tu pogosto zadrževali partizani, so Nemci 19. avgusta 1944 vas požgali. Letos mineva že pol stoletja od te nesreče. Po vojni domačini niso obnovili vseh hiš. Mnogi so se zaradi težavnih razmer v tej hribovski vasi za zmeraj odselili v ravnino in se zaposlili v tamkajšnjih tovarnah. V vasi je le še sedem kmetij. Življenjske razmere pa so se v teh krajih precej zboljšale, imajo urejene komunalne naprave, elektriko, vodovod, telefon in asfaltno cesto proti Domžalam, kjer je največ domačinov zaposlenih. Med zanimive dogodke druge svetovne vojne sodi tudi strmo-glavljenje ameriškega bombnika LIBERATOR B-24 v Rebri pod Martinovčevim Zavrhom na Sv. Trojica z narodnimi nošami, Martinovčevo in Čajževo domačijo ter cerkvijo in župniščem 4. aprila 1994 cvetno nedeljo, 2. aprila 1944, okrog 11. ure dopoldne. Letalo so med bombnim poletom proti Nemčiji napadli hitri nemški lovci in ga poškodovali. Nekaj članov posadke se je rešilo, nekaj pa jih je z letalom vred strmoglavilo in so zgoreli. V spomin na to letalsko nesrečo so v ponedeljek, 4. aprila 1994, postavili spomenik, delo akademskega kiparja Toneta Demšarja. Sveta Trojica je še kako prijetna za krajše in daljše izlete v okolico. Od tod je lep razgled na Gorenjsko, na Kamniške in Julijske Alpe vse tja do Triglava. Na vzhodni strani je Moravska dolina s štajerskimi hribi. Na južni strani je Zasavje z dolenjskim hribovjem. S Svete Trojice je vidnih okrog 40 cerkva. Sveta Trojica s svojo čudovito okolico vas vabi. STRAŽAR Pet let mešanega ,,. pevskega zbora Šentviškega zvona V soboto 9. aprila 1994 je bil v Kulturnem domu v Šentvidu koncert ob 5-letnem jubileju obstoja in uspešnega dela tega zbora. Dvorana, ki je za take prireditve še kar primerna, je bila do zadnjega kotička zasedena s poslušalci, ki znajo ceniti našo lepo slovensko pesem pa tudi prizadevanja mladih zagnanih šentviških pevcev pod vodstvom njihovega zborovodja Karla Leskovca. Kot gost je v drugem delu nastopil priljubljen kvartet fantov iz avstrijske Koroške »BRATOV SMRTNIK«, ki so znani tudi po Sloveniji kot ena najboljših vokalnih skupin, ki so jih poslušalci za vsako izvajano pesem nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Pevci mešanega pevskega zbora šentviškega zbora so zbrali predvsem skladbe iz zakladnice Slovenskih narodnih v raznih kvalitetnih priredbah: Emila Adamiča, Pavla Kervnjaka, Ubalda Vrabca, Luka Kramolca, Slavka Mihelčiča, Intervju zj*ospo Marijo Sorn Člani novinarskega krožka smo se v ponedeljek, 28. 3. 1994, pogovarjali z gospo Marijo Šorn. Prijazno nas je sprejela in nam odgovarjala na zastavljena vprašanja. Radi smo bili pri njej, saj nam je povedala marsikaj zanimivega, vsega na žalost ne moremo zapisati. Gospe Šorn pa želimo še veliko volje do dela in še naprej zdrava in uspešna leta. 1. Zakaj ste se odločili za učiteljski poklic? Za ta poklic sem se predvsem odločila na željo staršev in-zato, ker je bil ta poklic eden od pogostejših, poleg trgovskega in drugih. 2. Kaj ste učili? Učila sem predmete od 1. do 5. razreda. 3. Kakšni so bili učenci? Z učenci smo se dobro razumeli kljub velikemu številu, bilo jih je tudi do 49 v razredu. 4. Ali sedaj kaj pogrešate učiteljsko službo? Te službe ne pogrešam. J. Koliko let ste učili in kje? Pred vojno sem učila 4 leta, po njej pa od 1945 do 1968. leta. 6. Sedaj pišete v Brailovi pisavi za slepe? Tako je. 7. Zakaj ste se odločili za to pisavo? Za to pisavo me je navdušila gospa, s katero sva se srečali na postaji v Dobu. Tako sem se hodila k njej učit in kasneje še sama začela pisati. 8. Ali ste se s to pisavo ukvarjali že pred upokojitvijo? Ne, začela sem šele po njej. 9. Ali imate poleg te pisave še druge hobije? - ■-Nki-ne,-,malo pospravljam in kuham. 10. Ali vam je kakšen dogodek ostal'v spominu? Prav poseben dogodek mi ni ostal v spominu. Spomnim se ravnateljevih pohval, ker sem tako uspešno vodila najbolj razgrajaški razred, kar drugim kolegom ni uspelo. 11. Kdo vam pošlje knjige, ki jih morate prepisati v Brailovi pisavi? Knjige mi pošljejo iz Zveze slepih. 12. Koliko ča>u pišete povprečno knjigo? Eno stran napišem povprečno v 15 minutah, potem pa je vse odvisno od števila strani. 13. Kje ste se rodili? Rodila sem se v Moravčah pri Jakobu, leta 1913. 14. Kako velika družina ste bili? Razen staršev sem imela še štiri sestre in enega brata, od katerih živi le še ena sestra. Na obisku sva bili Urška Jamšek in Nevenka Prosenc, članici Literarno - novinarskega krožka. Zapisala: N. PROSENC Zdravka Švikaršiča. Nekaj pesmi pa je popestril tudi naš znani citraš Tomaž Plahutnik, ki so ga poslušalci prisrčno in toplo pozdravili. Vseh 12 pesmi, ki jih je izvajal zbor jubilantov in solistom Romanom Lenarčičem, ki so jih pevci zelo prikupno zapeli, so poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Za tak lep uspeh pa ima največ zaslug njihov priznani zborovodja Karel Leskovec in njihova korepeti-torka Špela Prašnikar. Ne smemo pa mimo prijetne napovedovalke Blaženke Mali. Vso težo za velik uspeh pa nosi predsednik zbora Darko Stupica. Zbor je bil v vseh petih letih zelo aktiven tudi v času pevovodkinje Metke Novak. Zbor se vsako leto udeležuje občinske revije odraslih pevskih zborov. Kot uspešen zbor se je predstavil na reviji Gorenjske v Kamniku, kot gost je pel za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani in domovih upokojencev. Vsako leto pa se udeleži tradicionalnega tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. S. H. VABILO Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi v soboto, 30. aprila 4994 od 18. do 24. ure na koncert, zabavo in ples z glasbeno skupino ČUKI in plesno skupino MICKY MOUSE. 18 /lamnik Domžale Novoletna poslanica predsednika gospoda Milana Kučana V 94 več dobrote, razuma, poštenja in človečnosti... Ljubljanski Dnevnik z dne 31. 12.1993 Zdi se mi primerno, da se s svojimi soobčani pomenim, kaj zgoraj omenjeni pravzaprav hoče od nas oziroma od mene? - Več dobrote pravi; tisti, ki so vse življenje garali za bedno preživetje in se sedaj hranijo iz smetnjakov, ne prosijo miloščine. Oni so tiho. Sram jih je tujih grehov. Naj od svoje revščine podarjam tistim, ki me že skoraj pol stoletja surovo zatirajo in izkoriščajo? - Več razuma; pač eden od njegovega oz. njihovega prijema, kako uničiti svobodoljubnega duha: zaničevanje človeka, toliko časa ga prepričevati, da je nor, da se potem res počuti pobitega. Njegov oziroma njihov tovrsten »uspen« je očiten. - Več poštenja; kdo komu to veli? Ali kdo bi bil komu upravičen to veleti? - In človečnosti; sem mar jaz, trinajstleten, v hlevu nekega kmeta leta 1943 spolno sadistično umoril svojo sestrično dvajsetletno deklico Albino Hribar? Sem mar jaz julija 1945 za zabavo ustrelil svojega bratranca Frenka Klo-pčiča? Sem mar jaz kdaj ščitil in zagovarjal sadistične morilce, da nisem dovolj človeški? Na koncu pravi poslanica: »Beseda je nevarno orožje. Močno zmore poškodovati človeka. Beseda zlahka zagreje dlan, da prime za orožje...« Dragi soobčani, po njegovem smo hudobni, bedasti, lopovski in kruti. Celo spregovoriti se drznemo. (Demokracija, boš kaj pripomnila?) Zato obstaja nevarnost, da bo »zagreta dlan« (ki jo mi redimo), proti nam obrnila orožje. Kaj mislite o tem, dragi soobčani, bo uspel načrt; zasužnjiti - iztrebiti? Prijatelji moji, za nastopajoče leto 1994 vam želim, da bi bili kot v minulem letu 1993: dobri, razumni in pošteni. Vsem soobčanom skupaj in vsakemu posebej se prisrčno zahvaljujem za vse izmenjane pozdrave v letu 1993. Zahvaljujem se za prijaznosti in spodbude, ki so nam v teh težkih, preizkušenj polnih časih, tako potrebna. Bratje in sestre, občani občanke - zaželimo si SREČNO v letu 1994! MIHAEL VELEPEC Odgovor Andreju Zajcu na prispevek: Pust, pust krivih ust! »Letos je tudi mene zavrtelo.« Tako navajal v svojem članku (Slamnik 25. III. 1994. V svojem članku svojstveno in nekulturno sramotiš in zasmehuješ sveti boj Slovencev za samostojnost, narodnost in preživetje. Pijan od zmage blatiš vse, kar je svobodoljubnim ljudem sveto. Norčuješ se iz našega bivšega vojskovodje, pozneje od Demosove vlade postavljenega ministra za obrambo, spoštovanega g. Janeza Janše. Zakaj?! Kaj ti pri njem ne ugaja? Mogoče to, da njegovi bojevniki niso počeli tistega, kar so komunisti in revolucionarji ter s tem umazali poštene borce proti okupatorju: - Otrokom odsekali roke (žrtvi nad Zagorico pri Rovih). .- Zmesarili dva stara človeka (primer na Hudem pri Radomljah). - Spolno-sadistično morili dekleta (Selo, V. F.). - Spolno posiljevali. Ob tem so umorili porodnico (Gradišče nad Lukovico - sin žrtve še živi). - Izdajali slovenski narod in njegovo vojsko (Voklo nad Ihanom). - Poskušali preprečiti junijsko osvobodilno vojno in s tem preprečiti osamosvojitev izpod škornja jugo-vojske. Ti najbrž nimaš nič proti temu, da je Slovenija še vedno okupirana, saj se v tem pogledu še nikoli nisi nič oglasil. Z obglavljenjem slovenske armade je Slovenija spet v popolni srbski oblasti. Za naprej bo še bolj omogočeno oboro- ževanje tujcev, ki so sorazmerno že zdaj strahotno oboroženi (nad 120.000 izurjenih in do Slovencev sadistično razpoloženih oborožencev). In tako bomo imeli oziroma na naših tleh že imamo okupatorsko armado, katere najvišji vrh je skritosrbski, srednji in nižji častniški kader pa tudi javnosrbski. Ta oborožena sila služi čaršijskim interesom, ti pa so predvsem nravstveno-kulturno in gmotno-gospodarsko propadanje Slovencev. Ta, iz čaršije vodena sila, igra biriško in eksekutorsko (rabelj-sko) vlogo. S tem ko v vsa vodstva, tudi šolska, nasilno vrivajo najhujše sovražnike slovenstva, zastrupljajo našo lipo že pri koreninah. Doletela nas je usoda Indijancev. Sramotno hudodelstvo je za vsakega Slovenca, ki kakorkoli sodeluje pri tem, za Slovence smrtonosnem početju. Kaj so rekli denarja lakomni Judje na sojenju Jezusu Kristusu? »Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke!« Kaj naj po krivdi denarja lakomnih kvizlingov-izvržkov rečemo Slovenci? »Sramota in poguba sta prišli na nas in na naše potomce.« Bog naj pomore Sloveniji! Na velikega petka dan, nesrečnega leta 1994. MIHA VELEPEC Odmevi na prispevek v prejšnji številki Slamnika (25. marec 1994) Še enkrat: Politik naj postane spoštovan poklic V poročilu z občnega zbora Občinskega odbora SKD Domžale je Bogdan Osolin zapisal tudi del razprave g. Er-vina Antona Schvvarzbartla, predsednika Skupščine občine Domžale in člana organizacije Slovenskih krščanskih demokratov v občini Domžale, ki da je »izrazil negodovanje in nezaupanje do najnovejšega vzpenjanja levakov in raznih Gerbcev (podčrtal F. C). V isti številki Slamnika je bil objavljen tudi intervju z dosedanjim predsednikom občinskega odbora SKD K. dr. Janezom Vasletom, ki je poudaril, da je doslej »pogrešal strpnost med ljudmi, pogrešal dobrohotnost do naše mlade države, itd.« (podčrtal F. C). V tem poročilu z občnega zbora je omenjena tudi želja g. dr. Vasleta, izražena v njegovem uvodnem poročilu, »da bi politik postal spoštovan in ugleden poklic« (podčrtal F. C). Že samo ti, na dveh straneh iste številke Slamnika navedeni stavki dveh dosedanjih vodilnih članov SKD v domžalski občini, dovolj zgovorno kažejo na neiskrenost pozivov in želja o strpnosti in o politiku kot »spoštovanem poklicu«, zlasti če k temu dodamo še moralno zapoved B. Osolina na 6. strani istega Slamnika, da »brez pravih vrednot ni dobre oblasti« in še: »naj se (oblast) začne z NE KRADI in NE LAŽI«. - Obmetavanje drugače mislečih ljudi - lahko so* tudi politični nasprotniki - z »levaki« in raznimi »Gerbci« po mojem trdnem prepričanju zanesljivo ni dokaz strpnosti, človeške kulture in modrosti ter želje po »dobrohotnosti do naše mlade države«, saj vedno znova vnaša v naše medsebojne odnose klice nestrpnosti, sovraštva in konfrontacije za vsako ceno, vnaša metode omalovaževanja in diskvalifikacije ter diskreditiranja drugih, drugače mislečih, metode nesprejemljivega političnega obračunavanja. Prepričan sem, da je večini prebivalcev domžalske občine in Slovenije že čez glavo samo stalnih afer in neokusnih medsebojnih obmetavanj politikov z gnojnico vseh vrst, ko prepogosto ob tem pozabljajo ali nimajo potem več moči in časa za pospešeno reševanje gospodarskih, socialnih in drugih življenjskih problemov povprečnega državljana, podjetnika ali podjetja. N.pr. problemov zaposlovanja mladih in drugih nezaposlenih! Zakaj potem ob sicer lepih in hvalevrednih splošnih pozivih k »strpnosti« in »dobrohotnosti« z zmerljivkami in obrekovanji nad druge?! Ali ni to najlepši dokaz za veljavnost neštetokrat ponovljenega svetopisemskega izreka o tistem »kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen«?! Ali g. Schvvarzbartl, dr. Vasle in drugi člani SKD res mislijo, da so ljudje v naši občini in v Sloveniji še vedno tropa neukih ovčic iz 19. stoletja, ki ne znajo s svojo glavo trezno in sami preso- jati, kaj kdo res dela zase, za svojo družino in za skupno dobro, pa naj si bo to v podjetju, krajevni skupnosti, v kulturnem ali športnem društvu, v občini ali v državi Sloveniji?! Da znajo trezno presojati, so dokazali v zadnjih letih nekajkrat, navsezadnje ob volitvah 6. decembra 1992. S kakšno pravico potem g. Schvvarzbartl zmerja 78% volivcev v občini Domžale, kajti krščanski demokrati so dobili pri zadnjih volitvah dobrih 22% glasov?! Tako, na tak način ne bomo daleč prišli! Ali res ne znamo pri reševanju Ključnih gospodarskih, socialnih, ekoloških in drugih dejanskih problemov poprijeti skupaj? Problem izgradnje avtoceste preko dosedanje domžalske občine je po mojem globokem prepričanju skupen vsem, ne glede zelene, Dele, črne ali rdeče barve in bi ga morali reševati slož-neje, ne glede na strankarske barve. Ko sva se z g. Schwarzbartlom prvič po daljšem času srečala pred sejo Predsedstva občinske-skupščine, sem mu omenil, da sem po dolgih letih odsotnosti iz ožjih domžalskih dogajanj (ki je bila deloma tudi posledica mojega političnega in policijskega preganjana od domžalskih politikov prejšnejga sistema v 70-ih letih in v začetku 80-ih let) pripravljen sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje, če so tudi on in drugi pripravljeni na skupno delo. Takrat mi ni omenil, da sem »levak« in nekakšen »Gerbec«. Zame je bil g. Schvvarzbartl vedno sposoben gospodarstvenik, s katerim ni-mava vedno enakih pogledov na posamezna gospodarska ali politična vprašanja, nikoli pa ga ne bom označeval z nekakšnim »Schvvarzbartlom« ali podobnimi vzdevki. Zame je bil dr. Vasle ugleden in dober otroški zdravnik, s katerim se pa na primer ne strinjam v njegovih izjavah, da je bil edini cilj celotnega prejšnjega šolskega sistema in predšolske vzgoje, da odtrga, odtuji otroke od staršev! Toda zato ga še vedno spoštujem kot človeka, ki je storil veliko dobrega drugim ljudem. Tako bo ostalo tudi vnaprej. V domačih logih se bolj ali manj ve, kaj je kdo od nas dobrega ali slabega storil v dosedanjem poklicnem ali družbenem delu. Zase nisem nikoli mislil, da sem brez napak, toda ne dam se izganjati iz svoje ožje (Domžale) in širše domovine (Slovenije), saj sem se zanjo boril po svojih močeh v Beogradu vse do 9 dni pred napadom na Slovenijo (17. junija 1991 sem bil zadnjič v zvezni skupščini). Mnogi sedanji »junaki«, ki sedaj na vse pretege in načine samo žaljivo obmetavajo drugače misleče ljudi, so bili do pred kratkim skriti v mišjih luknjah, sedaj pa kot žabe po dežju lezejo na dan. Za vsakega od nas velja glede tega eno samo moralno vprašanje: »Koliko je kdo v zadnjih skoraj petdesetih letih storil konkretnega, da bi bilo lahko življenje drugim drugačno, lažje, znosnejše?! In to ne le doma, na varnem zapećku, ali za gostilniškim pultom! Za dokazovanje dejanske pripravljenosti za strpnost, za kulturnejse medsebojne odnose ter za preseganje starih zamer imamo vsi dovolj priložnosti vsak dan. Ne glede na uvodoma omenjene diskvalifikacije in negodovanje g. Schvvarzbartla ostajam, kar sem. Tudi ne negodujem, če se g. Schvvarzbartl ali njegovi istomišljeniki ukvarjajo z družbenimi zadevami in se vzpenjajo. Morda pa se bomo le uspeli skupaj dogovoriti o posameznih vprašanjih navkljub njegovemu in podobnim negodovanjem. Menim, da ne smemo pretiravati s pomenom politike in politikov, saj smo navsezadnje vsi samo navadni ljudje, zmotljivi in tudi grešni - eni bolj, drugi manj. Z željami za boljše medsebojne odnose in pozdravi tudi tistim, ki »negodujejo«. FRANCI GERBEC Razmišljanje ob članku »Leto družine« V zadnji številki Slamnika sem prebrala članek z naslovom »Leto družine«, ki ga je napisal domžalski župnik g. Tone Perčič. Menim, da so nekatere stvari enostranske, zato si dovoljujem nekaj pojasnil. Povezanost družine in šole se kaže v kvaliteti šolskega dela, zato smo ravno Izlet na Lubnik V petek, 4. marca, smo se planinci s kombijem odpeljali tez Brnik, Kranj v Škof jo Loko. Iz Škofje Loke smo šli po strmi poti na Lubnik. To je ošiljen vrh, kjer je malo prostora za igro. Nameščene so klopce, kjer si zaljubljenci najdejo svoj kotitek. Lepo vreme je omogo-iilo ogled Ljubljanske kotline, Kranja in Škofje Loke. V Skofji Loki je velik, stari grad, v katerem je lepo urejen muzej. Videli smo, kako so ljudje včasih živeli in delali in kako so se oblatili. Ko smo se učitelji z velikim veseljem pozdravili odločitev OZN, da se leto 1994 razglasi za leto družine. Pri svojem delu namreč vsak dan občutimo, da je sodobna družba in način življenja postavila pred družino zahteve, ki jih sama ne more rešiti. Ta ugotovitev usmerja naše delo, da poiščemo vsebine, ki bodo v najširšem smislu družini v pomoč. Naj se najprej ustavim ob sami odločitvi, da je letos »leto družine«. Mnogi namreč ocenjujejo, da je družina v razsulu samo pri nas kot produkt »svinčenih komunističnih časov«, kar se med vrsticami prebere tudi v omenjenem članku. Vsebino vsakoletnih prizadevanj OZN zagotovo ne kroji majnna, komaj pridružena članica Slovenija, pač pa zagotovo tiste države, ki dajejo največ denarja. To so najbogatejše države Evrope in ZDA. V vseh teh državah je v šolah verski pouk (prostovoljno ali obvezno), zato pomanjkanje teh vsebin verjetno ne more biti edini razlog za težave naših družin. Morda pa ta le temelji globje v gospodarskih in družbenih spremembah, česar tudi velike civilizacije kljub drugačnim ideološkim usmeritvam niso mogle popolnoma obvladovati? Ko sem prebrala posamezne vsebinske alineje članka, se mi je zdelo skoraj tako, kot bi brala učni načrt, namenjen otrokom od 1. do 8. razreda osnovne šole. »Ljubezen, medsebojno spoštovanje, enakopravnost spolov, oče in mati, zakonska tovariša, rojstvo je sreča, rojstni dan je praznik v družini, emocionalna, psihična, socialna, moralna in biološka zrelost, izbira fanta in dekleta, zrelost za starševstvo« se bere v naših učnih načrtih. Pa ne samo bere! Vse te vsebine so prepletene v šolske predmete, o njih se govori, piše, otroci se o njih pogovarjajo s starši (na to jih navaja učitelj), izražajo svoje poglede nanje, ko to seveda zmorejo. Morda je res pri določenih vsebinah drugačen aspekt, a kljub vsemu vse vodi v celoto - k vzgojnemu mlademu človeku, ki je sposoben življenja v luči občečloveških vrednot. In to slednje je zagotovo stična točka šole in cerkve. Uspeh vidim le v sodelovanju, ne pa v kazanju na napake. Prepričana sem, da bomo to v prihodnosti zmogli! Ob koncu bi se dotaknila tudi vprašanja, ki sicer ni kritika omenjenega članka, ampak razmišljanje o učinkovitosti priprave na zakon iz ene ali druge strani. Menim, da se je in se večina mladih poroča po cerkvenih obredih, torej so verjetno šli skozi versko pripravo. Ali lahko z gotovostjo trdimo, da se ti pari v manjšem številu ločujejo kot tisti, ki te priprave niso imeli? Menim, da privzgajanje strpnosti, spoštovanja, odrekanja in še česa, kar je potrebno za uspešen zakon, ni nujno vezano samo na verske vsebine. Tudi otrok iz never-ske družine je sposoben stavka: »Mama, če ti ne bi povedal po resnici, bi me pekla vest.« Mislite da ne? Jaz sem prepričana o tem. Pomemben zame je vzgojen človek, vzgojitelji pa se moramo vzgoje v vseh ustanovah lotevati pošteno v smislu obče človeških vrednot. Če pa kdo dodaja ob tem kaj »svojega«, mora hkrati poskrbeti, da bo to »svoje« ob spoštovanju »drugega«. JOŽICA POLANC, prof. pedag., ravnateljica OŠ Domžale Verska vzgoja novih državljanov R Slovenije? Sem vnuk razlaščenca. V prostoru, kjer naj bi živeli ti razlaščenci, to je v Mengeškem gradu, so se znašli različni ljudje, največ jih spada med muslimane. Življenje je tako naneslo, da je Mengeš postal, vsaj kar je novih slovenskih državljanov, muslimanov nekako središče, saj povezuje tako muslimane iz Kamnika kot tiste iz Domžal in Mengša. Skupaj jih je preko 2000. Pričakovati je bilo, da se bodo prej ali slej organizirali in skušali ohranjati nekatere svoje tradicije, še posebej sedaj, ko so odrezani od svoje prave domovine. Svojo željo in ustavno pravico so izkazali in država R Slovenija jim je registrirala Islamsko versko skupnost v RS, v skladu s 7. členom zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (Ur. I. št. 15/ 76, 42/86 in 22/91). Tako so dobili status civilno pravne osebe. vratali, je zaiel pihati zelo motan veter, da je metal opeke s streh. Bili smo zelo prestrašeni. NEVEN KA VERBANČIČ Sobotni pohodi planincev /Moravč V soboto 26. marca se je obetalo slabo vreme, vendar sta bila pohoda napovedana. Mlajše planince sta gospa Nuška in gospod Marjan vodila na Sv. Miklavža, starejši pa smo šli s planinci IMP na Limbarsko Goro. Ob 8. uri smo jo mahnili skozi Doline proti Borjam, čez skalnato pot nad Strmo njivo v dolino. Ob poti nas je spremljalo čudovito cvetje - resje, teloh, čeveljčki. V uri in pol smo bili na Golčaju. Ogledali smo si spomenik NOB in si privoščili krajši počitek, ta je posebno dobro del 4-letni Martini, ki je šla na izlet z mamico. Čez tričetrt ure smo bili na Limbar-ski Gori, kjer nas je že čakal vroč čaj. Ogledali smo si cerkev - arhitekturo Gregorja Mačka. V Moravče smo prišli v dežju, hkrati so se vrnili tudi mladi planinci s sv. Miklavža, polni vtisov in novih spoznanj. Gostoljubni Jemčevi so jih pogostili in jim pokazali svojega 5-mesečnega dojenčka. Tako smo mladi in starejši planinci preživeli soboto, 26. marca. C. N. Del te skupnosti predstavlja Odbor islamske verske skupnosti Mengeš, predseduje pa mu g. Refik Ičanovič, G. Iča-novič me je zaprosil, da bi dal besedo za uporabo prostorov, ki so še trenutno v lasti Agroemone, bodo pa v postopku denacionalizacije postali last razlaščenca oz. njegovih naslednic. Predsednika sem povprašal, čemu bi želel ravno te prostore. Pojasnil mi je, da želijo tak prostor, ki ne bo drag in da bodo lahko v njem imeli svoje pripomočke - preproge in da je zanje prostor v mlinu ustrezen. Pojasnil sem mu, da sem pripravljen sprejeti njegovo razlago kot pobudo, ki naj jo obravnavajo organi SO Domžale. Mnenja sem, da organizirana verska vzgoja več kot 100 otrok, ki v naš prostor prinaša neke nove dimenzije, zasluži politično obravnavo. Trdim namreč, da je ustrezno javno izmenjavanje mnenj in pravočasna politična obravnava problemov najboljša varovalka za graditev strpnosti in razumevanja. Vsako odlaganje obravnave bi le povzročilo mnogo uličnih komentarjev in gostilniških prispodob. Moje mnenje je, da bo predsedstvo SO Domžale ob obravnavi tega problema naložilo IS občine oz. Sekretariatu za družbene dejavnosti, naj preuči prostorske možnosti na različnih objektih, ki so v javni rabi in po svojem namenu in opremljenosti lahko izpolnjujejo zakonske minimume za opravljanje dejavnosti verske vzgoje. Predsednik Ičanovič pravi, da bi skupnost rada kupila in imela svoj stalen prostor. Meni namreč, da je vera povsem zasebna stvar, ki v končni stopnji nima nobene zveze z državo in jo financirajo verniki po svojih željah in močeh. Seveda na način in po postopku, ki velja v pravni državi, pravim jaz in pozdravljam vse bralke in bralce Slamnika! JURIJ BERLOT Kot bi šlo za življenje ali ribe Kakšna lakota! Kako lačna usta in oči in prazno srce! Kako nekdo pokaže svojo moč, da v noči na belo nedeljo (10.04) orjaško odstrani z bazena za ribe ključavnico, dvigne mreže in si polasti več rib, težkih od 25 do 30 dag. Nekaj rib, ki so ušle iz teh umazanih rok, pusti po tleh okoli bazena. Vodo pa onesnaži, kot bi si vanjo zmil vso svojo umazanijo in hudobijo. Iz nahrbtnega kmečkega koša, s katerim je lovil, pa bi lahko vsaj prej spravil ven ostanke prejšnjega dela, to je nošenja sena, da bi bil koš lažji, ko bi šel na pot. Kdo ve, ali je bilo vsaj to njegovo prejšnje delo pošteno? Dragi LAKOTNIK! Če si tako lačen, pridi, z veseljem ti bomo kulturno odkrili mrežo in ti dali ribo za potešitev volčje lakote. Družina Pergar iz Vinj pri Moravčah PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE - p. p. 7, 61251 MORAVČE Obvestila! Vabimo vas na izlet v Pokljuško sotesko - v soboto 7. maja 1994. Z avtobusom se bomo peljali do Krnice nad Bledom, nato bomo odšli v zanimivo sotesko, ki jo je vrezal potok Ribščica v Pokljuko. Iz nje pa se bomo povzpeli na Zatrnik. Hoje bo le dobre tri ure. Možnost bo tudi ogledati si blejski Vintgar. Odhod avtobusa iz Moravč ob 7. uri, zbor ob 6.45 na avtobusni postaji. Prijave do srede 4. maja sprejemajo v Nitki in M market Moravče. Akontacija 400 SIT. Vodja izleta Leon Lavrič. V soboto 14. maja se bomo odpravili v Prlekijo - na Prkeški Triglav (Stara gora, Negova...). Avtobus bo odpeljal iz Moravč ob 6.30. Cena izleta 2.000 SIT. V ceno je vključen prevoz, spominki, domača hrana (meso iz tLinke, kruh, prle-ška pizza, bograč). Gasilci Stare gore bodo poskrbeli tudi za pijačo in zabavni program. Prijave in vplačila sprejemajo do srede 4. maja v Nitki in M market Moravče. Za izlet so obvezne prijave. Vodja izleta je Jure Novak. Vse informacije o izletih in pohodih dobite pri predsedniku društva - telefon 731157. Komisija za postavitev obeležja zamolčanim žrtvam medvojnega in povojnega komunističnega nasilja v občini Domžale objavlja JAVNI POZIV VSEM PREBIVALCEM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI DOMŽALE da ji pošljejo podatke o vseh tistih žrtvah, ki doslej še nimajo postavljenega dostojnega obeležja na javnem kraju Prosimo, da po možnosti hkrati z imeni zamolčanih žrtev pošljete o njih vsaj nekaj osnovnih podatkov (letnica rojstva, kraj, smrt, itd.). Podatke lahko pošljete v zaprti kuverti na naslov: KOMISIJA ZA POSTAVITEV OBELEŽJA ZAMOLČANIM ŽRTVAM SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Ljubljanska 69 61230 DOMŽALE DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d .0.0. Izobraževalne in grafične storitve RAZPISUJE programe za usposabljanje in prosti čas: - vodenje poslovnih knjig za obrtnike (začetni in nadaljevalni) - računalniški tečaji za odrasle: VVord, VVordstar, Lotus 123, Quatro pro, Paradoks ali dBase4, Framevvork - tečaj higienskega minimuma (osnovni, obnovitveni) - tečaj iz varstva pri delu. TRGOVCI IN POSLOVODJE! - dokvalifikacija in prekvalifikacija za trgovsko stroko, ki jo zahteva zakon. AVTO ŠOLA razpisuje - tečaj F kategorije - za voznike traktorjev in traktorskih priključkov (3 dni) - pričetek 9. 5. 1994, - tečaj CPP za A in B kategorijo. Objava V skladu s sklepom in pooblastilom Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale z dne 30. marca 1994 vam pošiljamo podatke o najemnikih poslovnih prostorov občine Domžale, ki za najemnino dolgujejo več kot dva meseca z namenom, da se objavijo v aprilski številki občinskega glasila. Seznam dolžnikov najemnine za poslovne prostore lastnika občine Domžale, ki na dan 31. 3. 94 dolgujejo več kot dva meseca: - G.J. MASTER, d.o.o. Gorše, Ljubljanska 102, 101.590,00 Domžale - SLAVKO ŠOROTAR, Ljubljanska 102, Domžale 40.661,90 - DANICA KLADNIK, Ljubljanska 102, Domžale 164.146,00 - FRANC BRINOVEC, Ljubljanska 34/a, Domžale 3.233,60 - JANSON, d.o.o., Ljubljanska 34/a, Domžale 115.340,00 - SILAN, d.o.o., Ljubljanska 34/a, Domžala 20.835,00 - VLADO PEROVIČ, Ljubljanska 34/a, Domžale 268.700,00 - BOGDAN ŠMON, Ljubljanska 34/a, Domžale 12.242,80 - OO RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE, Ljubljanska 34/ 12.372,00 b, Domžale - USLUGA KAMNIK, Ljubljanska 34/b, Domžale 67.591,40 - AVTO-KLUB, d.o.o. Janez K., Ljubljanska 36, 292.508,00 Domžale - MATRIT DOMŽALE, Jože Mojš, Ljubljanska 36, 160.493,00 Domažale - R DOMŽALE - RADIO, Cencelj, Ljubljanska 36, 47.400,00 Domžale - KEMPRO, Avtomatizacija E., Ljubljanska 36, Dom- 42.918,30 Žale - R DOMŽALE - RADIO, Cencelj, Ljubljanska 36, 225.838,00 Domžale - BISTRO LOVEC, MOČNIK, Jelovškova ulica 38, 71.369,30 Mengeš - T.P.J & AS, d.o.o. Jože, Jelovškova ulica 38, Men- 62.736,10 geš - VERA IN ŽARKO DELIČ, Lukovica 40, Lukovica 197.598,70 - JURE KAVŠEK, bivša Rašica, Moravče 2.198.718,40 - DEMOKRATI - demokratska str., Ljubljanska 70, 41.407,00 Domžale - OK-SZ Občine Domžale, Ljubljanska 70, Domžale 20.164,00 Domžale /lamnik 19 Kako in kam na letni dopust Samo še dobra dva meseca nas ločita od letnih dopustov in šolskih počitnic. Podjetniških počitniških objektov je vsak dan manj in manj. Zato zaskrbljenost delavcev upravičeno narašča in vedno več delavcev se upravičeno sprašuje, kje bodo letos letovali oziroma bodo sami uspeli zbrati dovolj denarja za letovanje. Kako se bo na to problematiko odzvala območna organizacija svobodnih sindikatov Domžale? Ohranitev delavskih počitniških objektov Organom upravljanja, direktorjem in sindikatom podjetij dajemo pobudo za preprečitev odprodaje počitniških objektov in za izločitev teh iz premoženjske bilance ter s tem iz procesa lastninjenja podjetij. Prepričani smo, da so počitniške zmogljivosti (domovi, stanovanja, prikolice itd.) kupljene pretežno z delom neizplačanih regresov delavcev, s sredstvi sindikalne članarine in s sredstvi skupne porabe. Zato je povsem nesprejemljivo, če ne že kar nedopustno, da bi delavci in njihovi sindikati soglašali s kakršnokoli odtujitvijo počitniških objektov. Naloga sindikatov je, da v imenu delavcev dosežejo odločitev, da bodo letovalne zmogljivosti tudi v prihodnje služile svojemu prvotnemu namenu. Pri tej, za delavce pomembni akciji, bo sindikat podjetja moral odigrati pomembno vlogo in dokazati, da je resničen zaščitnik interesov delavcev. Interes po izločitvi počitniških objektov iz procesa lastninjenja je zaznaven v številnih podjetjih, pri njihovih direktorjih in sindikatih. Z njo bi v marsikaterem podjetju laže izvedli načrtovano lastninjenje in bi delavci tako hitreje postali večinski lastniki podjetja. Pričakujemo, da bo dana pobuda, ki jo bomo podrobneje opredelili, ugodno sprejeta. Območna organizacija ZSSS Domžale bo svojim članom omogočila letovanje pod posebno ugodnimi pogoji Članom sindikatov, ki se združujejo v Območno organizacijo ZSSS Domžale, bomo ponudili pestro izbiro zanimivih letovalnih aranžmajev. Vsem članom bomo zagotovili brezobrestno obročno plačilo in čim nižje možne cene. Točna-cena in način plačila bosta objavljena v razpisu, ki bo posredovan vsem sindikatom podjetij in zavodov. Objavljen pa bo tudi v naslednji številki Slamnika. S sindikalno agencijo, ki bo delovala v okviru Območne organizacije ZSSS Domžale, bo možno letovati v IZOLI, BOHINJSKI BISTRICI, PREMAN-TURI, PACUGU IN V ZDRAVILIŠČIH. Če se še niste odločili, kje boste letos preživeli dopust, vam predlagamo, da počakate na našo ponudbo. Prizadevali si bomo, da bomo v vseh pogledih najugodnejši. JUSTI ARNUŠ Hali oglasi PROSTO delovno mesto v središču Domžal dobi mlad fant z odsluženim vojaškim rokom. .Tel.: 375-803, po 20. uri. CELULIT VAM POMAGAMO ODPRAVITI S POMOČJO LIMFNE DRENAŽE. Tel.: 722-056 SODNI cenilec izdeluje cenitve za dokapitalizacijo podjetij. Telefon: 724-350. V NAJEM dajemo osebna in kombi vozila ter opravljamo prevoz oseb in blaga. Telefon: 712-555. Ugodno prodam malo rabljeno strešno opeko Novoteks Novo mesto 200 kom. Telefon: 737-105 SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n. h. (v bližini Kemisa). Delovni čas od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefon: 723-324, 727-897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: (061) 738-662. POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: (061) 722-266, Romana. OBLEKO za obhajilo (Vezenina Bled) prodam za 100 DEM. Telefon: 713-651. PREVAJAM iz nemščine v slovenščino in obratno vse vrste besedil. Telefon: (061) 737-027. PHOTO ML? i®(bn]) Pasaža SPB 1 Kodak ekspres kontrola kvalitete Barvne fotografije že od ene ure naprej! Ugodno prodam metrska drva in kostanjeve plohe. Telefon: (061) 738-870, zvečer OTROŠKO kolo Violeta prodam za 100 DEM. Telefon: 713-651. Mengeška koča išče za kresovanje in 1. majske praznike več mladih deklet za strežbo na vrtu. Telefon: 737-333 ŠOFERJI, ŽE IMATE NOVE DOKUMENTE! V skladu z veljavno zakonodajo morate vsi zamenjati stare dokumente: registrske tablice in vozniško dovoljenje. To lahko opravite v uradnih -urah, s seboj pa prinesite stare registrske tablice (če imate tri, vse 3), prometno dovoljenje in osebno izkaznico oz. staro vozniško dovoljenje in staro dovoljenje za vožnjo traktorja, eno fotografijo (3,5 x 4,5 cm) ter osebno izkaznico. Zadnji rok za zamenjavo je 25. junij 1994, zato pohitite! Sekretariat za notranje zadeve Najditelja zlatega uhana v obliki srca, izgubljenega v Domžalah, prosim, da ga proti visoki nagradi vrne. Telefon: 721-646, 712-171 ZAPOSLIM delavko za navijanje tuljav in transformatorjev. Telefon: 061 737-372. INSTRUIRAM matematiko, fiziko, mehaniko in energetiko za srednje šole. Tel.: 737-266. DOMŽALSKA občanka ga. Jana Osolnik se iskreno zahvaljuje neznani osebi, ki je odstranila star in neuporaben tovornjak, saj je več let onesnaževal okolico Spodnjih Lok. PRODAM PODJETJE d.o.o., (v mirovanju) s široko paleto dejavnosti. Inf. na tel. 061/737-885 (popoldne). Servis motornih žag, motornih kos in vrtnih kosil- nic. Močnik Robert, Pšata 38 Dol/Lj., telefon (061) 374-224 LETNI HOROSKOP. Posel, zdravje, odnosi. Individualno po mesecih. Astrolog Marjan Korez, tel. 721-959. Motomehanika Servis in trgovina Taborska 9, Domžale, Tel.: 061/72 14 22 Nudimo vam servisiranje motornih kosilnic, kultivatorjev, motorjev in motornih žag. Poleg servisnih uslug vam nudimo: - motorne kosilnice 0UEEN GARDEN - motorne nahrbtne kose KAWASAKI - bočne kose PARTNER, H0MELITE - program BCS po naročilu - motorne žage ALPINA, H0MELITE - prodaja rezervnih delov Pri nas kupljene izdelke vam tudi pripravimo za uporabo VZEMITE SI ČAS IN NAREDITE KAJ ZASE! V Moravčah je odprt nov kozmetični salon TAYGA, v katerem vam nudimo naslednje storitve: * nego obraza * telesne masaže * aromaterapijo (odpravljanje celulita, prekrvavitev telesa) * depilacijo * pedikuro * manikuro *• * vstavljanje uhanov * refleksologijo stopal V kolikor imate težave ali rabite nasvet v zvezi z zgoraj navedenimi storitvami, se oglasite po telefonu 731-014 ali 731-185 (doma). UGODNE CENE IN POSEBNI POPUSTI! Dekliški pevski zbor Moravče letos praznuje petnajst let delovanja. Ob svojem praznovanju vas vabi na jubilejni KONCERT, ki bo v nedeljo, 8. maja 1994, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Moravčah. Vljudno vabljeni! OBVESTILO Sekretariat za notranje zadeve občine Domžale obvešča lastnike kmetijskih "traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: v torek, 3. maja 1994 in v sredo, 4. maja 1994 v sredo, 4. maja 1994 v četrtek, 5. maja 1994 v četrtek, 5. maja 1994 v petek, 6. maja 1994 v soboto, 7. maja 1994 v ponedeljek, 9. maja 1994 v torek, 10. maja 1994 v sredo, 11. maja 1994 v četrtek, 12. maja 1994 od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 ure od 8. do 12. v Moravčah pri Kmetijsko gozdarski zadrugi od 13.30 do 17.30 ure na Trojanah pred Trgovino od 8. do 12. ure v Blagovici pred Kulturnim domom od 13.30 do 17.30 ure v Krašnji pri pisarni Krajevne skupnosti od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 ure v Lukovici pred Zadružnim domom od 8. do 12. ure v Studi pri Matijevcu od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 ure v Dobu pred trgovino Napredek od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 ure v Radomljah pred Kulturnim domom od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30 ure v Mengšu pred podjetjem »AGROTEHNIK« (nekdanji obrat Emona mehanizacija) od 8. ure do 12. ure pred pisarno KS Trzin Lastnike traktorjev in traktorskih prikolic OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik. Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega zavarovalnega obdobja, če je vozilo že evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov SEZNANJAMO, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale v 30 dneh od dneva opravljenega pregleda. Vsem, ki še niste uredili zamenjave (jugoslovanskih evidenčnih tablic za traktorje in traktorske priklopnike in prometnih (belih) dovoljenj (veljajo samo še do 25. 6. 1994) SVETUJEMO, da to uredite hkrati s tehničnim pregledom na terenu. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled, in osebno izkaznico lastnika vozila. Pri zamenjavi prometnega dovoljenja za že evidentirana vozila pa NE POZABITE poleg dokumentov tudi stare evidenčne tablice. 20 /lamnik Domžale REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE Ustanovitveni odbor Republikanske Zveze Slovenije pripravlja ustanovni občni zbor, za področje občine Domžale. Stranka se na širšem področju vse Slovenije predstavlja z naslednjim programom: - PODROČJE DRŽAVE - PODROČJE GOSPODARSTVA - OKOLJE - EKOLOGIJA - SOCIALNA POLITIKA - ODNOS DO TUJCEV - BOJ ZA PRAVIČNO PLAČILO SE PRIČENJA! - NOČEMO DRŽAVE, V KATERI STA OBDAVČENA KRUH IN MLEKO! - TEMELJ BOGATE DRŽAVE JE BOGAT IN ZADOVOLJEN POSAMEZNIK! - HOČEMO BITI GOSPODARJI NA SVOJEM! - EKONOMIJA JE TEMELJ ŽIVLJENJA IN DELA! Republikanska Zveza Slovenije Efenkova6l predsednik RZS p.p. 31 Adolf Štorman Tel. 063/851 638 Tel./Fax: 063/853 271 REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE RZS Boj za pravično plačilo dela se začenja. Program naše stranke je namenjen krepitvi položaja delovnega človeka v sredini, kjer živi. F.no naših gesel je: TEMELJ BOGATE DRŽAVE JE BOGAT IN ZADOVOLJEN POSAMEZNIK PRISTOPNA IZJAVA V RZS Podpisani__ in statut RZS in pristopam v RZS. V__dne_ sprejemam program _199_ Podpis:_ Osebni podatki: stalno prebivališče: datum rojstva:_ kraj s poštno številko: telefon:__i. Zaposlitev: ustanova ali podjetje: naslov:. telefon: Ali želite aktivno delovati v stranki? DA NE Pristopne izjave pošljite na naslov: REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE, OBMOČNI ODBOR, PE-TROVČEVA 4, 61230 DOMŽALE VSI V TUŠTANJ ZA 1. MAJ! Vaška skupnost Tuštanj vabi na PRVOMAJSKO SREČANJE 1. maja ob 16. uri v Tuštanju Zabaval vas bo ansambel Franca Miheliča, za domačo hrano, pijačo in srečelov bodo poskrbeli vaš-čani. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Vabljeni! Srečanje so omogočili: Gostinsko podjetje Trojane Dukat, d.o.o. Domžale Gostilna Keber Domžale Niko Svetlin - centralno ogrevanje Barba, d.o.o. Moravče Golfturist - turizem in rent agencija, poslovalnica Domžale, obvešča cenjene stranke, da bo poslovalnica zaradi renoviranja zaprta od konca aprila do predvidoma 20. maja. Za vse informacije in rezervacije nas, prosimo, pokličite na telefonski številki: 133-71-73 in 133-71-44 (telefax: 133-62-05) in nas obiščite v poslovalnici v Ljubljani, Trdinova ulica 3. OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK Starši, ki.želite svoje otroke v šolskem letu 1994/95 vključiti v vrtce Vzgojnovarstvenega zavoda Domžale in še nimate vložene prošnje za sprejem, oddajte prošnje do 1. 5. 1994 na upravo VVZ Domžale, Savska 3. VVZ Domžale sestavljajo vsi vrtci v domžalski občini, razen vrtca v Moravčah in vrtca Dominik Savio Karitas v Domžalah. Uprava VVZ TERMOTEHNIKA, s. p. Trgovina in servis Velika izbira oljnih gorilnikov, sobne in kotlovne regulacije, peči SIME, bojlerjev in rezervnih delov za gorilnike. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, Staretova 2, 61234 Mengeš, telefon: (061) 739-426 KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE p.o. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obvešča cenjene uporabnike storitev, da so uradne ure na Savski 34 v ponedeljek od 7.-9. ure v sredo od 11.-13. ure v petek od 7.-9. ure kjer bodo lahko dobili vse potrebne informacije v zvezi z izdajo soglasij, izvedbo vodovodnih in kanalizacijskih priključkov in drugih storitev, ki jih izvaja Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale. TENTOURS Turizem, finance in rent a car Ljubljanska 80, Domžale; tel.: 061/711-229, 715-577; fax.: 713-705 POLETJE • Slovenija in HrvaŠka Slovenska obala že od 210 DEM dalje Zahodna Istra že od 125 DEM dalje Kvarnerski otoki že od 125 DEM dalje (polpenzion po osebi za 7 dni) POLETJE - tajim Kalabrija že od 260 DEM dalje Sicilija že od 400 DEM dalje Malta že od 440 DEM dalje (prevoz je vključen v ceno) KRIŽARJENJE ■ 7 dni polpenzion Severni Jadran - 370 DEM DIRKE Fl Imola: l.maj (2 dni) - 120 DEM Monaco: 15.maj (3 dni) - 189 DEM Barcelona: 29.maj (4 dni) - 230 DEM RENT A CAR Najem avtomobilov po ugodnih cenah! MENJALNICA Ugodni tečaji! POPUSTI ZA OTROKE! MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! Organiziramo počitnice tudi v ŠPANIJI, ROMUNIJI, GRČIJI, AVSTRIJI.... POKLIČITE NAS IN ZAHTEVAJTE NAŠ POLETNI KATALOG SONČEK JE... KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH * KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na PREDAVANJE in pogovor na temo: »ZA SLOVENIJO GRE« Predavatelj: g. Marjan Vidmar, dipl. iur. predsednik IS mesta Ljubljana Prireditev bo v kulturnem domu naMOČILNIKU v Dobu v PETEK, 20, 5. 1994, ob 20. uri. SKD ŠODR - Študentska Oddaja Dobrega Radia VSAK TOREK OD 21.00 do 24.00 ure Na radiu HIT DOMŽALE 95,6 MHz Študentski Klub Domžale MIZARSTVO KOCJANČIČ Dragomelj 83, Domžale Telefon: 061 37 70 58 sprejme v delovno razmerje kvalificirane mizarje. Zahtevana poklicna šola ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj. OBVESTILO Krajevna skupnost Dob obvešča najemnike grobov na pokopališčih Dob in Sveta Trojica, da obnovijo najemnino za leto 1994 in 95 v uradnih urah: ponedeljek, sreda in petek od 8. do 11. ure in ob sredah popoldan od 16. do 18. ure v prostorih krajevne skupnosti. Najemnike, ki že več let niso poravnali obveznosti najemnine, obveščamo, da bomo grobove odstranili in prostor oddali drugemu najemniku. KRAJEVNA SKUPNOST DOB UPOKOJENCI PAPIRNICE KOLIČEVO! vabimo vas na srečanje 12. maja 1994 v Restavracijo Kovač (bivša menza). Tema pogovora: Ustanovitev Društva upokojencev Papirnice Kol i če vo Informacije in zaželjene prijave na tel. št.: 724-215, 731-167, 712-098, 727-574 Pridite s predlogi! AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO — elektronska meritev in nastavitev podvozja — montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300 Domžale HHHSHI /lomnih HBHHHI 21 badex PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001 ]\A asa 2Q KS^M/JA LUB/ DOMŽALE Tel. 722 920 T-VešertAova ^f8 NISSAN SERVIS KRULC MILAN C. HEROJA VASJA8 Tel.: 061/731 143 Moravče - ugodni kreditni pogoji za nakup vozil Nissan - ob nakupu novega vozila Vam podarimo avtoradio ali spojler - dodatna oprema in rezervni deli - pooblaščen servis - vsi kupci, ki so in ki bodo v letu 1994 v našem salonu kupili nov avto, bodo ob koncu leta sodelovali v nagradnem žrebanju Nagrade: 3 x po 1 teden počitnic za 2 osebi. S4VI trgovina z gradbenim tel: 061 721 -730 materialom 061712-059 Krakovska 4 b tel/fax: 061 713-288 61230 Domžale Nudimo: Cement ANHOVO 450 PC 489,00 sit/ vreča, APNO 378,00 sit/vreča, opeka modularni blok 41,80 sit/kd, strešnik BOBROVEC 44,77 sit/kd 5,5 v po 678,00 sit/kd, styropor 6175,00 sit/m3, strešnik BRAMAC po ceni 95,55 sit/ kom (za količine nad 170 m2 s prevozom). Navedene cene so s prometnim davkom. Ugodno: izolacijski materiali, cement beli, parket, siporex, Schidel dimniki, armaturne mreže, pvc odtočne kanalizacijske cevi, jugoterm radiatorji (popust 30%) in ostali grad. materiali. Novo v SAM-u: - talna portugalska pluta Pokličite nas vsak dan od 7.-19, ure, soboto SE PRIPOROČAMO! SERVIS GREGOR GREGORIČ popravila: * hladilnikov, omar, skrinj * plinskih, električnih štedilnikov, * pralnih strojev Gorenje * električnih bojlerjev * menjava izolacij pri skrinjah Telefon: 714-939 STOB d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.: 711-415 vobitektsu 4 cement 450 t armaturna mreža 9/6 mreža za tlake kombi plošča 5 cm rabitz mreža 1.870 SIT/rola 485 SIT/vreča 3.870 SIT/kom 898 SIT 989 SIT 224,40 SIT/m Po ugodnih cenah nudimo tudi hidro in termo izolacije, porolit, siporex, bet. železo, modularni blok, keramične ploščice in sanitarno keramiko. Cene so s prometnim davkomi Možnost plačila na tri čeke. Se priporočamo! V PRODAJALNI /tu MARKET MORAVČE IZ DARILNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO UGODNO * ZLATARSKE IZDELKE: VERIŽICE, OBESKI, ZAPESTNICE, UHANI, PRSTANI in to od slovenskih zlatarn. ZA VAS, VAŠE NAJDRAŽJE IN OBDARITVE OB RAZNIH PRILOŽNOSTIH (VGRAVIRANJE) * ROČNE IN STENSKE URE TER BUDILKE. * FOTOAPARATI IN FILMI KODAK, KONICA IN REUVE. * STEKLO KRISTAL IN KERAMIKO. IZ PROGRAMA GOSPODINJSKIH APARATOV BOSTE LAHKO IZBRALI: * MALE GOSPODINJSKE APARATE, mešalnike, friteze, multipraktike, sesalce, skratka vse kar potrebujete v gospodinjstvu * GOSPODINJSKE APARATE: HLADILNIKE, ZAMRZOVALNE SKRINJE, ŠTEDILNIKE, PRALNE IN POMIVALNE STROJE PRI NAKUPU SE LAHKO ODLOČITE TUDI ZA NAKUP NA 25 OBROKOV IN TO ZA CELOTEN PROGRAM GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJA IZ VELENJA. APARAT KUPLJEN PRI NAS VAM DOSTAVIMO NA DOM IZ PROGRAMA ZABAVNE ELEKTRONIKE * BARVNE TELEVIZIJSKE APARATE IN VIDEOREKOR-DERJE * GLASBENE STOLPE IN CD APARATE * RADIOKASETOFONE * AVDIO IN VIDEO KASETE POLEG RAZSTAVNE PONUDBE VAM POIŠČEMO TUDI APARAT PO VAŠI ŽELJI. NOVO NOVO NOVO V MESECU MAJU PONUDBA DOMAČIH IN UVOŽENIH KOLES. OB VAŠEM OBISKU LAHKO IZVRŠITE TUDI NAKUP V NAŠI SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI, VSE TO V CENTRU MORAVČ. TUDI TU SMO OB PETLETNICI POSLOVANJA ZA VAS PRIPRAVILI ŠIROKO IZBIRO PREHRAMBENIH IZDELKOV PO UGODNIH CENAH. VAŠE ZADOVOLJSTVO JE TUDI NAŠE. Delovni čas: od 8.-19.30; ob sobotah od 8.-16. ure; ob nedeljah od 8.-12. ure. /tu MARKET /tu MARKET KRZNARSTVn Jš£ SMOL MATJAŽ SMOLE TRGOVINA KOMISIJSKA PRODAJA Slovenska 30 (Titova 6) 61000 Ljubljana tel.: (061 ) 212-505 ZA ZAVAROVANJE VAŠEGA PREMOŽENJA VAM. NUDIMO: SERVIS IN TRGOVINA NA LJUBLJANSKI 69, TELEFON: 714-406 (OB OBČINSKI STAVBI) * varnostne ščite, prečne zapore, varovala, dodatne ključavnice in alarmne naprave * ključavnice za stavbe, avtomobile, kolesa in motorna kolesa * prenosne in zidne blagajne * kopiranje ključev (cilindrične, dozične, avto ključe, ključe za blagajne) * popravila ključavnic * montažo varnostnih ščitov * gravirane napise V POSLOVNI ENOTI VELE-NAPREDEK DOMŽALE - KLETNA ETAŽA (12.-19. ure). Se priporočamo! Potrebujete pisarniške prostore ODDAMO V NAJEM V Domžalah, na Kopališki 4 (ob bazenu) oddamo v najem: v I. nadstropju: pisarniške prostore v izmeri 100 m2 (5 prostorov od 16. do 24 m2) v pritličju: dva prostora v izmeri 60 m2, s posebnim vhodom, primerno za predstavništvo za tedensko ali dnevno uporabo lahko najamete dvorano, primerno za seje, zborovanja, predavanja, seminarje v izmeri 60 m2. DO VSEH PROSTOROV JE LAHEK DOSTOP IN DOVOLJ PARKIRNEGA PROSTORA! INFORMACIJE D.O.O. / ^ Kopališka 3, 61230 Domžal^ S? (061) 721-279 AVTOSOLA »JUS« in vozili MAZDA 121 CT oz. MAZDA 323 HB vas do vozniškega izpita pripeljeta tudi v 15 dneh. Kraj pričetka in ure vožnje po dogovoru. S tečaji CPP pričenjamo vsak ponedeljek ob 16.00 uri na sedežu avtošole JUS, Domžale, Ljubljanska 102. Informacije na telefon: 061/711-641 ali mobitel 0609/615-159. S tem oglasom odobravamo 70% popust pri enkratnem nakupu ur voženj! ti BOILERO Plesna šola po vasem okusu Informacije: 061/ 50-762 DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE 23. aprila v DOMŽALAH £9 22 /lamnik Domžale Jl jus-securitt m VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Mobitel: 0609/615-159 JUS-SECURITV d.o.o. gubljanska 102 61230 Domžale Pokličite 0609/615-159 in dogovorili se bomo JUS SECURITY - HITRO, UČINKOVITO, ZAKONITO! Podjetje JUS-SECURITY, VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA, d. o., Domžale, Ljubljanska 102, ki ga zastopa direktor Anton Jus, opravlja naslednje storitve: Varnostna služba • izdelava varnostnih ocen o ogroženosti poslovnih prostorov in objektov ter projektiranje in svetovanje pri izbiri varnostnih naprav za različna varovanja, ob tem tudi nadzor nad montažo, • sodelovanje pri preizkusu varnostnih naprav ter vezava le-teh na 24-urni DEŽURNI CENTER z oboroženo intervencijsko skupino • varovanje oseb, premoženja, prevozov gotovine, prireditev, prometa • izobraževanje, svetovanje, organiziranje varnostne službe ter kontrola in nadzor nad vašo varnostno službo • vročanje pošte oz. listin, ki se jim stranka izmika, idr. po vaši želji Detektivska dejavnost • preiskovanje pojavov in dogodkov, ki utegnejo ali že imajo pravne, poslovne ali moralne posledice za naročnika, • zbiranje, dokumentiranje, podatkov, okoliščin in ravnanj za potrebe sodnih in drugih postopkov • zbiranje in dokumentiranje podatkov o lokacijah nepremičnin, premičnega premoženja ter drugem imetju dolžnika, njegovem sedežu oz. bivališču • ugotavljanje bonitete poslovnih partnerjev, preverjanje plačilne sposobnosti, posredovanje pri izkazanih upniško dolžniških razmerjih • zbiranje, ugotavljanje in dokumentiranje podatkov o nelojalni konkurenci, o zlorabi bolniških dopustov • kontrola in nadzor delavcev, ki opravljajo prodajo blaga ali druge storitve v službi itd. ■ hitro, učinkovito, zako- Intervencijska služba • opravljanje intervencij vseh vrst nito Z NAMI SE BOSTE POČUTILI BOLJ VARNE, zato pokličite torej 0609/615-159 JUS SECURITY - HITRO, UČINKOVITO, ZAKONITO! Poiščite nas na sejmu obrti in podjetništva v Domžalah! Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa si odšla v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. V SPOMIN 19. aprila so minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustila naša draga Frančiška Lesjak rojena Požar Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Mož Vinko, sinova Igor in Zdravko z družinama Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta zakaj? V SPOMIN Aprila mineva leto dni žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, ati in brat Beno Urankar Z Limbarske gore Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. # Vsi njegovi! LIIZ KARANTANIA Antona Skoka 2, Domžale Telefon: 711-804 KUHINJE - 40% CENEJE Del ponudbe: - kuhinje Gorenje, VVideale, Pal kuhinja Videale 3 m za 78.200 SIT - ugodne cene drugega pohištva Obiščite nas od 8. do 12. in od 15.30. do 19. ure! Obhajilno obleko za deklico ugodno prodam. Telefon: (061)712-560, zvečer Poučujem angleščino, italijanščino in nemščino. Tel. 722-281. HKS Domžale, Ljubljanska 72 tel. 721-372 Domžale tel. 735-116 Lukovica tel. 731-016 Moravče KMETJE, DELAVCI V KMETIJSKIH ORGANIZACIJAH TER VASI DRUŽINSKI ČLANI! SEDAJ JE ČAS, DA SE ODLOČITE, KAM BOSTE VLOŽILI VAŠ LASTNINSKI CERTIFIKAT. PREDLAGAMO, DA SE ODLOČITE ZA INVESTICIJSKI SKLAD KMEČKE DRUŽBE d.d. OB ZAGOTOVLJENI VARNOSTI IN USTREZNI DONOSNOSTI VAŠIH NALOŽB BOSTE AKTIVNO SODELOVALI PRI RAZVOJU TISTEGA DELA GOSPODARSTVA KI JE ZA KMETIJSTVO IN ZADRUŽNIŠTVO ŽIVLJENJSKEGA POMENA. Z 11. 4. 1994 BOSTE SVOJE CERTIFIKATE LAHKO DEPONIRALI NA VSEH BLAGAJNIŠKIH OKENCIH HKS: Domžale, Moravče, Lukovica PONUJAMO VAM TUDI NOVO OBLIKO VARČEVANJA V TOLARJIH: ohranjanje realne vrednosti ter nad 100.000,00 SIT vezava nad 3 mesece 9,5% nad 1.100.000,00 SIT vezava nad 3 mesece 10% vezava nad 6 mesecev 12% vezava nad 12 mesecev 13% • V SPOMIN 21. aprila je minilo žalostno leto, odkar je tiho odšel naš mož, oče, r ■ T stari oče in brat mL Anton Sankovič z Vira Čas mineva, žalost in neskončna praznina ostajata. Hvala vsem, ki s spominom nanj postanete ob njego- vem grobu. Žalujoči: žena Anica in sin Zdravko z družino V SPOMIN Četrtega maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je nenadoma in tiho zapustila draga žena, mami, stara mama, sestra in teta Štefanija Lazar iz Zg. Kosez pri Moravčah V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš. Tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi. Vsi njeni! CENEJE, NAJCENEJE, ŠE CENEJE V TRGOVINI SPINA V KRAŠCAH Pri nas lahko po želo ugodnih cenah nabavite: * žensko, moško in otroško spodnje perilo, nogavice Belinda in sobne copate * živila in alkoholne pijače Večje količine blaga vam brezplačno pripeljemo na dom. Še vedno ugodni popusti za upokojence od 1. do 5. v mesecu 5% popust na kupljeno vrednost blaga nad 3.000SIT (čeki, gotovina). S kartico Nedeljskega dnevnika imate pri gotovinskem nakupu (čeki, gotovina) 5% popust nad vrednostjo 3.000 SIT. POPUSTA SE IZKLJUČUJETA! Z veseljem vam bomo postregli! ZAHVALA Ob izgubi drage prababice Frančiške Senica s Podrečja se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem Okteta Pirnat za zapete žalostinke in župniku g. Vladu Pečniku za opravljen pogrebni obred. Pravnuk Marko ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka Toneta Križnika iz Domžal, Ljubljanska c. 85 se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo domžalski Godbi, sindikatu in upravi Papirnice Količevo, pevcem in g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar sta nas zapustila naša dobra starša Antonija in Maks Lenček iz Ihana V naših srcih še vedno živita in nam deiita svoj mir in blagoslov. Počivajta v miru! Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in se ju spomnite z molitvijo, svečko ali cvetjem. Vsi njuni! Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. S cvetjem grob ti tvoj krasimo, v ljubezen trajno in spomin, cvetje s solzami svežimo, je v srcu polno bolečin. Ko ostane bolečina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta zakaj? V SPOMIN Šestindvajsetega aprila bodo minila tri leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša nepozabna hčerka, mamica, sestra in teta Anica Urban rojena Slapar, z Vira Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni! Domžale /lamnik 23 ZAHVALA V enainosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi brat in stric Valentin Capuder Oštirjev Tine iz Krtine 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjene sveče, darove za svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Farkašu za njegovo dolgoletno zdravljenje, g. župniku Vladimirju Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Okteta Tosama za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA Ob smrti naše mame Marije Klemen se najiskreneje zahvaljujemo sestri Sabini iz ZD Domžale za nego in pomoč na našem domu. Enako velja tudi osebju Doma upokojencev Domžale ter dr. Zajčevi. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje, sveče in svete maše, pevcem bratom Pirnat, praporščakom ter dobskemu župniku g. Vladu Pečniku za pogrebni obred in še vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Marija Vidergar ^,roj. Stegnar, Mihova mama iz Zg. Kosez 1 pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se patronažni sestri ge. Bronki Kos za njene obiske na domu. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. ZAHVALA Ob izgubi moža, ata, starega ata in strica Jožeta Jezernika iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo družini Zidanšek za vsakodnevno pomoč in sosedoma gospe Pavli in gospe Ivanki za pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu dr. Ladislavu Hacetu za zdravniško pomoč, gospodu Milanu Likarju za poslovilne besede, gospodu Tonetu Štruklju za pogrebni obred in tolažilne besede ter vsem za spremstvo na očetovi zadnji poti. Vsi njegovi! Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj - v sedeminštiridesetem letu starosti - zapustil dragi Jože Bregar Iz Domžal, Miklošičeva c. 4/b Iskrena hvala sorodnikom za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fani, brat Slavko z družino in Miran z družino Pod trto bivam zaaj, V deželi rajskomili, Srce gor mi sili Nazaj v planinski raj Zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj! ZAHVALA Ob smrti našega dragega in dobrega moža, očeta, dedka, brata in strica Mihe Gregorca Iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala dr. Mušiču za prizadevno pomoč, prav tako Planinskemu društvu Janez Trdina Mengeš za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Šimencu in g. Zibelniku za poslovilni govor, g. župniku in mengeškemu Zvonu. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! Je rosa v vetru vztrepetala, ovila sapa jo ledena, je roža v vrtu zajokala, mladost ne vrne se nobena. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš najdražji sin in brat Tadej Jančigaj iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljici Janji, prijateljem, sosedom, sodelavcem Tosama Vir in D. P. Tabor Ljubljana, ki ste nam bili v dneh slovesa v oporo in pomoč. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in g. kaplanu za opravljen pogreb. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Studio G 3, g. Dušanu Horjaku ter pevcem Okteta Tosama za izkazano pozornost in vsem, Ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi, ki ga imamo radi! ZAHVALA V deveti nosemdesetem letu starosti je umrla naša draga teta Angela Močnik rojena Kaplja, iz Radomelj Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Matiji Goršku za zdravniško pomoč in hvala sestri Sabini Gašperlin za pomoč. Hvala župniku g. Janezu Jarcu in cerkvenim pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekel, tudi roke ne podal, smrt te vzela je prezgodaj, a v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA V sedeminšestdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Janez Urankar iz Prilesja nad Blagovico Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala župniku g. VrtovŠku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede, cerkvenemu zboru in pevskemu zboru Lipa s Trojan za zapete pesmi. Lepa hvala tudi gospodoma Konjarju in Prašnikarju za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem za Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Franc Kocjan krojaški mojster v pokoju Ob smrti dragega očeta, deda, brata in strica se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Uni-verzale Domžale za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti na pokopališče v Ljutomeru. Hvala pevskemu zboru Ljutomer za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njegovi! Trud in trpljenje, to tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Angelce Trdin roj. Šuštar iz Desna Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, moravskim pevcem in ge. Slavki za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Maks, sinova Milan in Miha, hčerki Marinka in Vera z družinama, bratje, sestre ter drugo sorodstvo Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete Ivane Končar, p. d. Bajtarjeve mame iz Gaberij pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno lepo se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, Zvezi borcev za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni! ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete Ivanke Zaje, st. iz Straže se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju Svetetu za lep pogrebni obred in mašo, hvala Krajevni skupnosti Rafolče in govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala Težkotovim, rejenki Lidiji Jambrovič z družino iz Ljubljane, Ambrožiču iz Kranja in družinama Brno in Klopčič z Vira. Žalujoči: Vsi njeni ZAHVALA Vsem, ki hranijo spomin na našo drago sestro, sestrično in teto Julijano Abe p. d. Andrejevo julko Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče ter maše in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred in Stobljanskemu oktetu za občuteno zapete pesmi slovesa. Hvala osebju Doma upokojencev Domžale za vso oskrbo med njeno hudo boleznijo, kakor tudi višji medicinski sestri ge. Olgi Pavlin za mnogo obiskov na domu in sosedi ge. Ivanki Kušar. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V dvainosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga, mama, stara mama in prababica Marija Dolinar, roj. Kveder z Vira, Linhartova 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom iz Linhartove in Jurčičeve ulice ter Prevoj, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč ter izrečena sožalja. Hvala kolektivu Doma upokojencev Domžale. Zahvaljujemo se tudi župniku g. Andreju z Brda za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma ZB Vir in Kluba upokojencev Tosame za poslovilne besede in Oktetu Tosama za zapete žalostinke ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji -poti. Vsi njeni! Poročilo Centra požarne varnosti Domžale za mesec marec Dne 10. marca 1994 okrog 12. ure je zagorela travnata površina v Zavrhu pri Trojanah. Ogenj se je hitro širil, gasilci CPV in GD Blagovica ter vaščani so prihiteli na pomoč. Dne 10. marca 1994, ob 21.35 je zaradi nepravilno nameščene peči na kurilno olje zagorelo v kleti Lu-kanove stanovanjske hiše na Ljubljanski c. Nevarnost je bila tem večja, ker so v sosednjem prostoru otroci že spali. Gasilci CPV in GD Jarše so otroše rešili in ogenj pogasili. Dne 24. marca ob 14.20 uri so nas po telefonu poklicali iz Selc nad Blagovico, kjer se je hitro širil gozdni požar. Pri gašenju je sodelovalo več gasilskih desetin in vaščani. Gašenje gasilce, ki jih organizira Občinska gasilska zveza Domžale. Sedaj potekata dva tečaja, udeležuje se jih kar 63 kandidatov za izprašane gasilce, ki bosta zaključena v mesecu aprilu. S. V. Vajo na izpitu za izprašane gasilce ocenjujejo Marjan Slatnar, Milan Tomše in Janez Breceljnik je bilo zaradi izredne strmine otežko-čeno. Ogenj je nastal zaradi padca električnih vodnikov pod napetostjo na tla. Požar smo pogasili ob 15.30, za stražo pa so poskrbeli domači gasilci. Iz GD Blagovica je gasilo 15 gasilcev, GD Domžale 10, GD Prevoje in GD Ihan po 9, GD Studa, GD Topole in G D Krašnja po 8, G D Mengeš in GD Lukovica po 6 in-iz CPV ter 5 ter dva gasilca iz GD Vir. Dne 25. marca ob 19.05 uri pa so iz Policijske postaje Domžale sporočili, da gori suha trava ob cesti Ljubljana - Celje pri Bistriškem mostu. Požar so pogasili gasilci CPV. V mesecu marcu smo imeli poklicni gasilci CPV nekaj manj gasilskih akcij, kot je to v navadi v drugih mesecih, zato pa smo več sodelovali na izobraževalnih tečajih za izprašane Gašenje gozdnega požara na strmini nad Blagovico (slika spodaj) 1 NAŠA OBČINA TUDI NA SEJMU Svoboda gibanja »Alpski svet Karavank in Kamniško Savinjskih Alp« je naslov najnovejšega projekta občin Kamnik, Kranj, Tržič, Domžale in Mozirje, ki so se odločile povezati in organizirati turistično ponudbo, združiti sredstva, kadre in programe razvoja turizma, izobraževa- Kjer so zraven »vesele Mengšanke«, je vedno veselo nja, promocije ter trženja turističnih izdelkov in storitev. Prav s tem projektom so omenjene občine nastopile tudi v okviru sejma Alpe-Adria--Svoboda gibanja v Ljubljani, FRANCE CERAR Epigrami Depala vas in božje zapovedi Če zapoved sedma bi bila v navadi, ki pove nam, da nikjer, nikdar ne kradi, bi odpadle te lovitve in spopadi. Muhorist Zajec Nekoč je dobre muhoreske pisal, ko dušo spet revoluciji zapisal, sam sebe je bolj skisano opisal. Mengeška učiteljica za slovenščino »Kdo ve, kaj pomeni: »EH-amigo?« Dobrovoljček: »To pa rima se na - figo. Informacije za podjetnike Pri založbi Gospodarski vestnik iz Ljubljane je izšel »Poslovni almanah za leto 1993/94«. Edicija z nad stopetdeset stranmi nas seznanja z razvojem slovenskega gospodarstva pa tudi z vrsto praktičnih informacij, ki koristijo tako poslovnežem kot tudi drugim bralcem. V knjižici so med drugim navedena največja slovenska podjetja in podjetja nad katerimi je prevzel nadzor Sklad RS za razvoj. Nadalje so prikazani podatki o slovenski industrijski proizvodnji, o cenah na debelo, življenjskih stroških pri nas, o zaposlenosti in o plačah. Ta žepna edicija Gospodarskega vestnika nas seznanja z nekaterimi finančnimi kazalci, s položajem na deviznem trgu, z izhodišči naše gospodarske in socialne politike in z mestom, ki ga zasedamo v svetu. Na več kot štiridesetih straneh pa so navedene praktične informacije, ki jih potrebujemo dnevno pri poslovnem življenju. Naj jih nekaj naštejem: kdo je kdo v slovenski politiki, pomembnejši slovenski časopisi, važni republiški predpisi, ki so bili letos objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije; in še o Evropi: evropska banka za obnovo in razvoj, evropska investicijska banka in programi EU. V predgovoru knjižice med drugim piše: »To, kar boste našli v tej žepni knjižici, ste doslej morali iskati na veliko različnih mestih. Tokrat vam bo treba obrniti samo nekaj strani in zvedeli boste, kar vas zanima. Slovenija se je nekoč primerjala samo ali predvsem z nekdanjo Jugoslavijo. Danes iščemo svoj prostor v svetovni konkurenci. Zato tudi v našem almanahu odločno soočamo Slovenijo s svetom, v katerem smo od nekdaj želeli biti. Zato, da bo tam dobila ustrezno mesto, pa slovensko gospodarstvo potrebuje sposobne in razgledane poslovneže. En kamenček k tej razgledanosti dodaja tudi Gospodarski vestnik.« MILOŠ LIKAR kjer so se predstavile na povsem nov način: v brunarici ob izhodu iz hale A, ki jo je bilo nemogoče zgrešiti. V okviru DNEVA OBČINE DOMŽALE je bilo z etnološkega vidika predstavljeno pletenje kit iz koruzne in pšenične slame za izdelavo slamnikov in copatov, kar so predstavile žene in dekleta v kmečkih oblekah iz KUD Krašnja, ki so predstavitev popestrile tudi z domačo pesmijo. Lepo je bil sprejet tudi prikaz izdelave narodne noše, ki ga je pripravilo Turistično društvo iz Mengša, v okviru Aktiva kmečkih žena pa se je z domačim kruhom, potico, suhim mesom, zaseko in domačim žganjem predstavila gospodinja Polonca Ravnikar s Svete Trojice. Prijetno razpoloženje je s svojo frajtonerico in domačimi vižami popestril Robert Zupan s svojimi učenci, piko na i pa so naredile harmonika-rice Kluba Zupan iz Mengša, ob katerih poskočnih zvokih so se nekateri kar zavrteli. To je bil prijeten domžalski dan na sejmu. Podobno so se vse občine v okviru Alpskega sveta predstavile tudi na sejmu GAST 94 v Celovcu, kjer so vse občine nastopile s slikovnim in propagandnim materialom, obiskovalci pa so si ogledali tudi video kasete. __NAPREDKOV napredek pr o daj ni sejem DOBRO IME MED TRGOVCI PRIDITE- SEJEM BO ŽIV! SEJEM ODPRT: vsak dan od 8.00 do 19.30 ure v soboto od 8.00 do 17. ure v nedeljo od 8.00 do 12. ure Blagovnica VELE in DVORANA Komunalnega centra od 3. do 8. maja 1994 • Vse kar rabimo za dom in gospodinjstvo • Pomladna ženska, moška in otroška konfekcija in obutev - domača in uvožena • Posebna razstava in prodaja vsega kar potrebujemo za prosti čas in rekreacijo (kolesa, šotori, bazeni, oprema za izlet, alpinizem, ribolov itd.) • V vseh Napredkovih trgovinah posebna ponudba določenih vrst blaga po ugodnih sejemskih cenah • Ves čas sejma bodo potekale prodajne akcije Napredkovih dobaviteljev (znižane cene, popusti, promocijske prodaje itd.) Spremljevalne prireditve na ploščadi pred Vele: sreda 4. maj ob 17. uri nastop Godbe Moravče z mažoretkami petek 6. maj ob 17. uri koncert Mengeške godbe sobota 7. maj ob 10. uri koncert Domžalske godbe Vsak dan pri Napredkovih - živa izložba - KUD Trzin Ves čas tudi zanimiva gostinska ponudba na ploščadi blagovnice Vele /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo i/haja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka # Franc CERAR, neodvisni 0 Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka 9 Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka 0 Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Narodna demokratska stranka. • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. 9 Tehnični urednik Janez DEMŠAR. Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 6.9, Domžale tel.: 721-022, Marija CUTNIK. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta Republike Sit >nije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.