št. e.
V Gorici, 4. februarja 1915.
Leto VI.
„N«vi	izhaja	:
ob četrtkih popoldne.
Rokopisi naj se pošiljajo [do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik: Anton Šinigoj. Tiska »Narodna Tiskarna'1 v Gorici.
novi«
= „N#vi Čas“ stane: =
za	celo leto..................4	K
„	Nemčijo....................5	„
„	ostale dežele..............6	„
„	posamezne	štev. ... 10 vin.
— Oglasi po dogovoru. ---------------------
Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
Lastnik : Konsorcij »Novega Časa« v Gorici.
Skrb za bodočnost.
Težki, resni časi. Z vsakim dnem težja vprašanja, še težji odgovori. »Kaj bo jutri?« misli kmet, ko gre v prihodnje dni dela. Isto vprašanje na ustih delavca ob pogledu na številno družino in prazno vrečo nmke. Kaj jutri, kaj čez teden, mesec in presece, če še ne bo ljubega — miru. Da — mir! Kako sladka in kako težka beseda v ustih preprostega moža in diplomata. Politik pa zre še dalje prek sedanjih dnevnih v bližnja vprašanja — v dobo ob sklepanju miru in dobo za njim. In dvigajo se vprašanja za vprašanji, težka in zapletena in tako — negotova danes, ko je vse zavisno od številnih »če« in »če«.
Dajte in preskrbite kruha: in vlada kliče v posvete izkušene može in sad modrih posvetovanj je sklep: vzemimo ti-stini, ki imajo in dajmo tistim, ki nimajo. Tako se godi na Nemškem z živili. Pri nas pa vlada vstvarja veliko osrednjo nabiralno in razprodajalno zadrugo, ki naj bi delila za primerno ceno — potrebnega kruha. Težki so taki ukrepi v težkih dneh. A nujni, trikrat nujni za vsakega državljana in ž njim za vso državo samo. Gre za lačne in site želodce sedanjih, še bolj prihodnjih dni, če ne dolgih mesecev!
Težko je vzeti tistim, ki imajo, in dati onim, ki nimajo. In Avstrija nima, ima pa baje v obilju Ogrska. Pa Oger ima svojo pravico in svoje polne vreče: pšenice in rži in vseh takih zdaj dobrih in dragih stvari. Trde vsaj tako uradna poročila, poročajo dnevniki, pri tem pa se spodtika-jo ob trd kamen ustroja naše monarhije: ob takoimenovani dualizem, češ, da se vkljub Tisovemu novoletnemu slavljenju, ni tako izborno izkazal v teh težkih dneh, Kakor Je' trdil ogrski ministerski predsednik novega leta.
Izkazal tem manj, čim bolj se je obnesel ustroj naše zaveznice Nemčije, ki je mogla v čudovito kratkem času priti do edinstvenega sklepa in svojega žitnega monopola, in to vkljub temu, da je sestavljena iz nebroj samostojnih državic, dočim je naša monarhija rabila mesece in mesece za posvetovna, da ie rodila — omejeni žitni monopol radi dualistične svoje sestave.
In kako čutimo to vsi, ki nam je res pri srcu blagor vse širne naše monarhije, kako silna bi bila njena moč, če bi bile sile njenega telesa enakomerno zvezane, nieni udi v takem mejsebojnem razmerju, da bi si rekel vsak s ponosom in veseljem: dobro in lepo, ker je primerno in dobro vsem, sorazmerno vsem prav.
V	dneh sile, bridkosti in težav so bile zapisane besede vseučiliščnega profesorja dunajskega, dr. Brockhausen-a (N. Fr. Pr. »Unser Kriegsziel, št. 18111, 24. jan.), a tudi v dneh velikega spoznanja, govorečega vsem, kake nujno treba novih temeljev novi, prerojeni monarhiji posebno z ozirom na Slovane. Kar pravi ta znani nemško čuteči mož v svojem govoru (bil pred izbranim dunaj. občinstvom!) o novi ideji naše monarhije, je tako lepo in bridkoresnično, da skoro težko verujemo po tolikih izkušnjah čisti resnici.
Tako pravi ta mož: Avstro-Ogrska hodi vzor vsej Evropi, kako naj bi se za vse čase rešilo narodnostno vprašanje, to silno vprašanje, ki je stalo Evropo že toliko krvi in jo stane tudi v tem krvavem plesu. »Jeli res nemožno« se vprašuje dr. Brockhausen, »da bi drugače razrešili evropsko mirovno vprašanje, kakor le z vojnim pohodom? Ravno za prav konkretno j!1 pojagano rešitev imamo poskusno po-j?*v ki more koristiti s svojim vzgledom širšemu svetu, lo je naša domovina. Kaj-11 avstrUsko vprašanje ni nič drugega nego zgoščeno evropsko mirovno vprašanje. Pristen odsev Evrope - tu je. Kar se
zdi nemožno, sobivanje narodov, postaja dogodek. Zato velja za Avstrijo: Vsi poskusi, da bi tudi le najmanjši narodič, kamoH katerikoli večji narod raznarodili, so se izjalovili. Evropske države se morajo, če nočejo živeti v slogi, mejseboj-no boriti, lahko vodijo na bojišče svoje vojske; notranja jeza se lahko v topovih izkadi. Toda avstrijski narodi ne morejo tega. Nahajamo se torej že danes tam, kjer bi bila Evropa, če bi po zmislu gotovih mirovnih streljenj ne bilo nobenih posebnih armad, nego le ena sama evropska izvršilna, mirovna oblast. In zato ie Avstrija evropska »žival za poskušnjo« radi velikega evropskega vprašanja, kako naj bi se moralo razrešiti, če že ne prijateljskim potom, pa vsaj brez nasilja, silna interesna nasprotja.«
In dalje izvaja nad vse zanimivo: »Avstrija je tudi res prestala tekom let vse take poskuse kakor jih prestoje poskusne živalice. Sicer je to prav neprijetno, toda resnica bi bila šele tedaj, če se nismo nič približali svojemu smotru vkljub vsem poskusom. Zato je vprašanje: Je bi-
lo	li dozdanje naše postopanje samo blodnja v inegii, ali pa je možno zaznamovati vsaj količkaj majhen napredek? In res se včasih zdi, kakor bi blodili v krogu okoli in okoli. Bistrejšemu očesu pa se kaže tudi v zmešnjavi slika organičnega razvoja, ki ima sledeče mejnike:
Dolgo smo živeli pod absolutno vlado. ki ni hotela priznati naroda za svojo enoto zase, da bi mogla vzrediti enoten avstrijski državni narod, podobno vojaški akademiji za vojake v Dun.-Novem mestu ali Terezijišču za uradnike. Tern potom naj bi nastala avstrijska narodnostna mešanica brez določenega spela. Ta poskus se je ponesrečil. Narodi so se prebudili, postali deloma prav zelo budni in mesto v skupno posteljo so šli — vsaksebi. Tu je prišla bližnja misel: ena narodnost (Nemci) postani državni narod, drugi pa je njegovi priveski. Ali za to ulo-go ni bila nobena narodnost dovolj močna. In tako je prišla zopet nova misel: Uloga, ki je za enega prevelika, se dodeli več igravcem. Breme se porazdeli. Dve do tri narodnosti (Nemci in Ogri ter Poljaki) si porazdele to častno službo, njim pa se prepusti za privesek, ‘oziroma po možnosti v raznarodenje druge manjše. Ker pa se ni dal nihče raznaroditi, marveč se vsi, tudi namanjši pokazali trdovratne, je zopet prišla nova misel: Izigravanje, ko se v prekrasnem redu drug za drugim izigrava narod proti narodu, in sicer v dveh oblikah; enkrat manjšega proti močnemu, drugič obratno. Ker pa vse te rešitve vkljub poskusnim nasiljem pravzaprav niso bile nikakršne rešitve, se je torej povsem tem konečno poredila misel: Daritvenih* živali sploh ni več. Vsako izigravanje mora pojenjati in polagoma se pripravljajo poravnave in sporazumi z mislijo v neskončno fini obliki, da frreba »živeti in živeti pustiti«. Poskušnje v o-nem zlem smislu smo končno premagali, kaže se vodivna misel, do katere smo se s silo preriii. Ni nič več to brutalno nasilje policijske države. Na nasilju sloveče, rešitve smo opustili, leže za nami. Pozitivni ostanek pa je razrešilni poskus, ki pripo-znava vsako osebnost, jo neguje in le vto-liko zadržuje, da morejo drugi poleg nje živeti. Radi svojega obstanka mora biti Avstrija država izravnavajoče pravičnosti, ki veže vsaksebi stremeče narode, ne da bi jih zavirala.«
Prav resnično je, kar dr. Brockhausen zaključuje iz te edino prave osnovne avstrijske državne in dinastične (Justitia fundamentum regnorum!« Pravičnost je o od la ga državam!) misli: »Če se nam posreči, da izvedemo svoj poskus, če je namenjen temu borenju srečen vspeh, potem smo seveda dovršili veliko evropsko poslanstvo, potem bi bili z velikimi žrtvami našli pot, po katerem nam more slediti Evropa, da more dalje v miru obstojati.« In tudi to je velika resnica: »Ne roj za svetovno premoč s svojo neizogibno dolgotrajno vojno, marveč skupnost narodov, skupnostno življenje, predpogoj trajnega miru. Življenje enakopravnih državljanov pomenja drug poleg drugega zmago avstrijske državne misli in njene uporabijivlsti za Evropo.«
Ravno ta avstrijska misel pa se toliko časa ne more uveljaviti z vso svojo notranjo silo, dokler bomo imeli dvoje glav, dvoje src in dvoje — želodcev! Iz-premeniti treba torej avstrijska dvojčka, izpremeniti ju v enoten organizem po načelu starega zdravnika grškega modrijana Platona, češ, da treba dati — vsakemu svoje, kar da je najboljše za - najboljše v rejeno državo, ali, da govorimo z dr. Wejskirchnerjem: »Ustvariti novo Avstrijo, v kateri se bodo razvijale vse zmožnosti, za kar pa da je treba proč s staro smerijo, ker rabimo — novo.«
Jeli to možno danes, je drugo vprašanje. Vse pa priča, da vohUa podira s t ir r o in snuje in preobrazuje n o v o, u-pamo, da tudi boljšo t. j. tako Avstrijo, kakor jo slika Brockhausen. Glede točasnih sprememb na ministr. sedežih pa ima prav »Slovenec«, ko piše (1. febr.) »Osebe prihajajo in odhajajo, zistem pa o-stane - to je tisto, kar je najbolj važno za nas. Če bi imeli mi v Avstriji kakega izrazitega državnika, ki bi imel pogum, voljo in pred vsem zmožnost, da vtisne vladajočemu zistemu neizbrisen pečat svo.e politične osebnosti, tako da bi celo lahko govorili o novem zistemu in n o-v e m položaju, potem bi bilo to velikega pomena. Tako pa nas malo briga, kateri baron, ali grof načeluje vladi.« Nam pa se zdi. da monarhija ima ravno zdaj in Ivo še dolgo imela svojega prav izrazitega državnika: Piše se Potreba, priimek mu je Skrb in meč ima in vojsko pelja in v Avstriji in na Ogrskem je doma, pa ni ne grof in ne baron in vendar ga vse, vse, prav vse najbolj čisla. To je in bo — najbolj pravičen državnik!
Tisa in Hrv at j e.
Ogrski ministerski predsednik grof Tisa rad govori. Govoril je 1. januarja svojim prijateljem, ki jim je hvalil dualizem (našo ustavo, ki loči državo v avstrijsko in ogrsko polovico). Dne 30 januarja je zopet govoril o* priliki nekega koncerta. Ta govor njegov je posebno važen za nas Jugoslovane, ker nam kaže, kako si Mažari mislijo rešitev jugoslovanskega vprašanja.
Grof Tisa je najprvo povdarjal, da sedanja vojska ni zvezala v tesnejšo vez le udov istega naroda, ampak tudi ude raznih narodov med seboj. Nato pa pravi: »In če^ gremo dalje, če se ozremo na naš bratski narod, ki z ogrskim narodom tvori skupno državo, ali ne vidimo veselih znakov junaštva in požrtvovalnosti v službi za eno in isto stvar tudi v vrstah hrvaškega naroda?« (Klici: Eljen!) Nato se spominja slavnega hrvaškega junaka Zrinskega, ki je bil voditelj Ogrov in Hrvatov. Nato pravi: »V onem času nas je vezalo dobro bratstvo v dobrem in slabem, v skupni žalosti in skupni slavi. Prišli so časi, ko je dospela do moči narodna misel in se kot stena postavila med nas. Nastala so nasprotja. Prišla je doba, ki je privedla do bratomornega boja. (Tisa naj-brže misli 1. 1848. Op. ur.), in čeprav se je pozneje zdelo, da je mir zagotovljen, vendar je bil ta mir zvezan z mnogimi nasprotji, z mnogimi negotovostmi, z dvomi in nezaupanjem. Komaj nekaj let je od tega, ko je resno nasprotstvo ... grozilo miru obeh bratskih narodov. In še le eno leto je od tega; ko smo zamogli zastopati politiko skupnega razumevanja, miru in ljubezni. To skupno razumevanje, ta mir, ta. ljubezen, to zaupanje mora sredi izkušenj velike vojske resnično pognati svoje korenine v globine duš obeh narodov. Oni slavni vojaški čini, s katerimi so si hrvaške čete v tej vojski priborile večno slavo, ti vojaški čini morajo biti tudi vrelci vzbujajoče se ljubezni, spoštovanja in zaupanja v srcih vsakega Ogra. Na drugi strani pa lahko iz naukov te vojske sklepamo tudi, da hrvaški narodni duh. hrvaška narodna misel hodi po napačnih potih, če se da voditi od umazanih valov struj dvomljive vrednosti; da tudi hrvaški narodni duh mora iskati gotovih temeljev svoje moči in dela ondi, kjer so jih položili naši očetje: v narečju tisočletne ogrske države, v zgodovinskem razvoju. ki jim zagotavlja svoboden razvoj v zvezi z ogrskim bratskim narodom.«
Ta Tisov govor je ponekod žel odobravanje, hvali ga celo nemška J>Reichs-post«. Drugod zopet pa ž njim niso zado-\ oljni. Dunajski list »Zeit« piše na naslov tega Tisovega govora:
. )JToda grof 1 isa je topot, ko je hotel prit! na pravi tir. na drugo stran padel s J1 v’* se ie namreč, ne da bi razmere količkaj v to silile, dotaknil silno kočljivega ,n težkega jugoslovanskega vprašanja. Ce je hotel le slaviti požrtvovalnost 'i so jo v tej vojski pokazali ogrski naro-ui, in ce je hotel še posebno pohvaliti od rvatov pokazano hrabrost in vojaško sposobnost, je bilo to gotovo plemenit na-Mb narodno političnega čuta pravičnosti.
oda zelo slabo je bilo v tej zvezi omenjati nasprotstev, ki so do zadnjega časa obstajali med Mažari in Hrvati; in s 1 a-b o je bilo hrvaško narodnost podučevati. Po katei ih potih mora v bodočnosti hoditi m Katerih »krivih potov« se izogibati, nrvasko, ali bolj sDlošno rečeno jugoslovansko vprašanje spada k naivečjim m najvažnejšim zadevam države, ki jih bo treba po vojski obravnavati in rešiti. In gotovo je. da se bo konečna zadovoljiva rešitev tega vprašanja dala najti le po pametnem narodnem sporazumu; torej po lazgovcrih udeleženih, ne pa po govorih grofa Tisa.«
Lepo povedano in krepko.
Omenimo še, da je »Slovenec« tudi prinesel Tisovo izjavo, kateri pa dodaje kratke, a značilne besede: »Brez komentarja! Več bo mogoče o tem pisati po vojsk i!«
Svetovna vojska.
./	Boji z Rusi.
>» p< f •	- \	.	.
Sedaj je najvažnejši del bojne črte pi oti Rusom v Karpatih in Bnkovini, kjer so Avstrijci dosegli Ruse precej nazaj.
Italijanski vojaški kritik Gatte priznava avstrijske uspehe v Karpatih in pravi, da so v tej pokrajini o tem času mogoče operacije samo v dolinah, koder .vodijo velike ceste. Po takih cestah silijo naši preko sedla Uszok in Wyszkow, Rusi pa v bližini Dukle in med Lupkovom in Uszo-kom. Zaradi tesnega prostora ne more stopiti v boj večje število čet, pač pa je gotovo, da bo ona armada, ki bo spomladi ob boljšem vremenu obvladala prelaze, imela precej ugodno stališče, ki ga bo izrabila z hrambo, če bo manjši po številu, ali pa z ofenzivo, če bo močnejša. Vse kaže, da se bo severno od Karpatov razvila velika in odločilna bitka.
Uradna poročila pravijo:
Dunaj, 30. januarja. Uradno se razglasa:
Na poljsko - gališki fronti vlada, iz-vzmeši do zopetne osvojitve prelaznih višin. V teden dni trajajočih neprestanih težavnih akcijah so se čete kljub neugodnim vremenskim razmeram borile z največjo vstrajnostjo in žilavostjo premagale vse velike terenske težave v mnogokrat visoškem snegu in s tem dosegle velike uspehe. —
Sovražniku je bilo vzetih okroglo 10 tisoč ujetnikov in 6 strojnih pušk.
Dunaj, 31. januarja. Uradno se poroča: Ob Dunajcu in ob Nidi so se vršili včeraj živahni artilerijski boji. Naša artilerija, ki je v zadnjem času že večkrat s silnim učinkom streljala, je imela tudi včeraj uspeh. Sovražnik je v najhujšem ognju izpraznil nekaj strelskih jarkov.
Tudi na ostali fronti na Rusko-polj-skem se je od časa do časa vršil artilerijski boj.
V	Karpatih je potekel dan bolj mirno.
V	gozdnatem gorovju se vrši boj še za nekatere postojanke, ki leže severno od višin prelazov.
Dunaj, 1. februarja. Uradno se objavim: Na Ruskem Poljskem in v zahodni Galiciji so se včeraj vršili živahni boji. Ker se je večinoma dobro videlo, so se podvzeli številni poizvedovalni boji in praske, ki so v marsikaterih oddelkih dosegli krajevne uspehe.
Splošen položaj v Karpatih po zadnjih dogodkih je neizpremenjen.
Odbiti so bili novi ruski napadi zahodno od Lupkov/skega prelaza. V nekem
S
boju v gozdnem gorovju je izgubil sovražnik na ujetili 5 častnikov, 800 mož, 2 topova in 2 strojni puški.
Dunaj, 2. februarja. Uradno se poroča: Položaj se ni izpremenil.
Osamljen ruski sunek ob srednji .Pili-ci je bil odbit.
V	Karpatih se nadaljujejo boji v vzhodnem delu frcnte. V središču fronte sc boiujejo nemške in naše čete z uspehom.
Boji med Nemci in Rusi se bijejo vzhodno od Loviča, jugozapadno od Mlave in okrog Lipna na severni strani Visle. Nemci so čez Vislo napravili most in pošiljajo čete na severno stran.
Med Nemci, Francozi in Angleži.
Na Francoskem se bijejo boji med Nemci in Francozi za posamezne pozicije. Odločilnih uspehov seveda nikjer ni. Nemški letalci so metali bombe na Diin-kirchen.
Nemški podmorski čolni potapljajo angleške trgovske ladje.
Nemškemu podmorskemu čolnu »U 21« se posrečilo, da je prišel do Irske obali, kjer napada angleške trgovske ladje, ki vozijo živež na Angleško. Potopljenih je že več angleških ladij na ta način. To je za Angleže zelo neprijetno. Francozi in Angleži so na Nemce radi tega zelo hudi, češ da to ni vojskovanje.
Goljuiije v francoski artnadi.
Glavni plačilni mojster francoske ar-mare Desclaude je poneverjal denar, blago in potrebščine za armado. Namesto, da bi to dobili vojaki, je on blago prodajal. Prišli so mu na sled in ga zaprli.
Politične vesti.
Rumunija.
B u k a r e š t, 28. jan. V stanovanju zunanjega rumunskega ministra Torinu Baru se je vršil min. svet, ki se je pečal z izpremembami v rumunski diplomaciji.
Bukarešt, .M. jan. Tukajšnji kon-servativi list »Stea gul« poroča:	Kakor
izvemo, bodo kmalu poklicani razni letniki rezervistov. Z 1897 se začne in do 2. febr. bodo vpoklicani 4 letniki.
Bolgarska in Grška.
Bukarešt, 1. febr. Iz Sofije poročajo, da so bolgarski voj. obvezanci lesnikov 1902.. 1903., 1908., 1909. že vpoklicani k vajam.
Dalje je grška vlada vpoklicala vse rezerviste letnikov 88, 89., ki so rojeni v Epiru, Macedoniji ali na bivših turških o1 tokih.
Carigrad, 2. febr. Tu zasledujejo grško obnašanje z veliko pozornostjo. Grška se baje vneto pripravlja na mobilizacijo in utrjuje mejo.
Italija.
Rim, 1. febr. Vojni minister je izdal odlok, ki določa, da se letos vrše izredne orožne vaje tako:	Dne 15. febr. se
vpokličejo vsi rezervisti poljske in trdnjavske artilerije letnikov 1888; vsi alpinski rezervisti let. 1881 in rezervisti 3. razreda pri alpinskih polkih letnikov 91	94.
Tudi rezervni častniki teh letnikov se bodo v tem času vpoklicali.
Berlin, 1. febr. Po poročilu lista »Germania Herold« iz Aeast (Luis. 111.-Severna Amerika) so ondi dospeli laski častniki, da nakupijo za laško armado 10 tisoč konj. To je bilo že sredi januarja.
Kaj pa to?
Rim, 31. jan. Iz Londona poročajo: Angleški vnanji minister Sir Ed. Grey je 26. jan. imel dolg razgovor z min. predsednikom Asciuitom. Nato je sprejel italijanskega poslanika, s katerim se je raz-govarjal več ko eno uro. Temu razgovoru so sledili razgovori z zastopniki Bolgarije, Rumunije in Rusije. Tem razgovorom se pripisuje veliko važnost.__________
Seja širšega odbora Slov. kršč. soc. zveze v Godci se bo vršila v četrtek dne 11 februarja 1915. ob 10. uri dopoldne \ prostorih Gosposka ul. (>. K tej vazni seji
SafUlieio OruStva svoje Pogovorimo se o zanimivih društvenih
zadevah.	___________________
Novice.
Molitve za mir. Prihodnjo nedeljo dne 7 februarja se bo opravila po vseh župnih cerkvah posebnasiovesnoslzmoUva-
mi za mir. Slovesnost se bo tako le vršila . Zjutraj po farni maši se bo izpostavi o sv. Rešnje Telo in se bo molil psalm. »U*1™1' se nas1" Najsvetejše bo izpostavljeno ves dan zvečer se bo molil sv. rožni venec in molitev za mir, katero je sestavilsv Oče. Potem bodo litanije vseh svetnikov in blagoslov. Sv. Oče želi, da bi mnogo vernikov prejelo sv. zakramente. Ta dan dobe tisti,
ki bodo pri spovedi in sv. obhajilu in ki se bodo udeležili omenjene pobožnosti ter nekoliko molili pred svetim Rešnjim Telesom, popolni odpustek.
Kakor poročajo 1. t. ni. iz Rima, je sv. Oče določil, da se v onih škofijah Evrope, kjer bi do 7. t. m. ne dobili njegovega dekreta o molitvah za mir, vrši pobožnost še le 21. marca, kakor je to že določeno za izveneviopske kraje.
Ob preranem grobu. (Dopis iz Pulja.)
V	nedeljo 31. januarija so položili na vojaškem pokopališču v Pulju k večnemu počitku g. Albina Mozetiča iz Solkana. Kakor neštete druge, je tudi njega dolžnost do domovine in cesarja poklicala takoj ob izbruhu vojske pod orožje. Ostal je pri topničarjih v Pulju. Sveto je vršil svojo dolžnost; prestojniki sami so mu to priznali s tem, da so ga v šarži povišali. Poln zaupanja je pričakoval skorajšen srečen in časten mir, da bi sc spet povrnil domov, kjer ga je čakala mlada soproga, da bi mu dala v naročje ljubeznivo dete-dečka, ki je med tem prišel na svet in ki ga on ni še videl. Nikdar ga ne bode videl več....
Prehladil se je pri svoji službi in smrtna bolezen ga je vrgla na posteljo, s katere ni več vstal. Umrl je v petek 29. januarija. Umrl je lepo previden s sv. zakramenti, udan v voljo Božjo. Saj je bil vedno vrl mladenič in najboljši soprog. Doma v Solkanu je zmerom rad pomagal pri petju v cerkvi.
Kako priljubljen je bil pri vseh in kako je novica o njegovi nepričakovani prerani smrti segla vsem v srce, ki so ga poznali. pokazal je tudi pogreb. Kar je bilo rojakov iz Solkana v Pulju in bilo jih je gotovo nad 40 - vsi so se ga vdeležili. Pogreb je vodil sam vlč. g. mornariški župnik Ivan Koršič, rodom iz Solkana. »Pri Solkancu pa moram biti jaz zraven.« In bil je in ž njim vsi drugi, ki so res kot eno srce in ena duša na tak način izražali svoje globoko sožalje in hkrati skušali tolažiti soprogo pokojnikovo, ki je v ne-popisni boli korakala za krsto h grobu, i ji je sprejel soproga in ž njim toliko toliko nad, načrtov in življenja...
Njej kakor tudi vsem ostalim žalujočim naše presrčno sožalje.
Rojak umrl v Pulju. V Pulju je umrl vojak ondotnega trdnjavskega polka g. Albin Mozetič iz Solkana, svak vlč. g. dr. Sreberniča. Bog mu daj večni mir! Preostalim pa naše iskreno sožrljc!
Skupne šolarske sv. mase. Iz St. Petra nam poročajo: Nekaj novega za katehete ozir. župnike itd. na deželi. Pri nas smo uvedli nedeljske in prazniške skupne sv. maše za tuk. ljudske šolarje! Dotični odlok c. k. okr. Šol. svčta v Gorici se glasi. Dano 29. 1. 1915, št. 3252/14. „C. K. okrajni šolski svet je v svoji seji dne 28 janu arja 1815, oziraje se na željo vseh tamošnjih faktorjev (v Št. Petru!) in uvažujč, da so dani tudi drugi potrebni pogoji, sklenil da nima nič proti temu, ako se uvede za šolsko mladino v Šempetru za dobo šolskega leta skupna sv. maša ob nedeljah in prazniki h." — Tako je menda prva nedeljska šolarska sv. maša v deželi izven mesta — upeljana! Bog daj obilo vzgojnih uspehov!
Družba sv. Mohorja. Poverjeništvo za Gotico uljudno naznanja, da traja pri-glaševanje in vpisovanje za družbo Sv. Mohorja samo do 15. tek februarja; torej samo še 14 dni. Stari in novi člani se prijazno pozivljejo, da sa činipreje zglase pri g. Jožefu Cigon-u, Cerkveniku prvo-stolne cerkve. Namen in pomen Mohorjeve družbe je pač tak, da smemo pričakovati tudi v teh hudih časih, da ji bodo o-stali /vesti vsi stari člani in da se bodo mnogi vpisali na novo.
Nemške gimnazije ravnatelj član dež. šol. sveta. Ravnatelj c. kr. nemške državne (realne) gimnazije v Gorici dr. Gustav Hemetsberger je bil imenovan za član c. kr. dež. šel. sveta za Goriško-Gradiscae-sko."
Hudičevo delo. Po Ljubljani so sl razširjali neki risani listi s podpisom lim** ljanskega škofa. Hudobnež, ki ie ta list spisal in dal primožiti, si je izmislil eet koš laži j in krivih naukov ter jih je podtaknil škofu. Vrše sc preiskave. Ce kdo ta podli pamflet razširja, naj se naznani. Najboljšemu može dežele izražajo katoličani sožalje. Nekaj ljudij se pa veseli pamfleta, kar dokazuje, da strašna vojna se m vseh p: boljšala.
Razmere v guriških vojaških bolnišnicah. V tem oziru je čuti splošno tožbo. Rezervna bolnišnica v Centralnem semenišču je premajhna. Vsi kotički so prenapolnjeni. Imamo še bolnišnico na 1 Javniku. Toda tu je največ tujih vojakov. Vemo pa, da je zunaj, j:osebtio na Ogrskem polno naših ranjencev, ki si vsi žele, da bi prišli bližje svoji domovini. Nešteto prošenj prihaja od naših vojakov, da bi sc Jih premestilo v goriško bolnišnico, kjet
bi bili bližje svojini dragim. A njih prošnje morajo ostati neuslišane, ker ena bolnišnica je prenapolnjena, v drugo pa se sprejemajo ranjenci, doma iz tujih krajev. Nam se to ne zdi prav. Saj se gre tu za sinove naše dežele, ki žrtvuje po svojem prebivalstvu izredno veliko ravno za svoje ranjene sinove. Imamo pa še vojaško bolnišnico, ki je bila sezidana in o-premljena z velikimi stroški dežele. Poslopje te bolnišnice je sedaj prazno;
Druga mesta imajo polno bolnišnic, s težavo so mnogokrat priredili razna poslopja v ta namen. Pri nas pa moderno sezidana vojaška bolnišnica, sezidana od dežele stoji prazna, naši vojaki - rojaki zdihujejo po tujih bolnišnicah, kjer jih nihče ne razume, kjer so tuji med tujimi vkljub vsej skrbi, Centralno semenišče v Gorici prenapolnjeno, v rezervni bolnici na Travniku pa ranjenci od drugod. To ni prav! Kje je vzrok temu? Pričakujemo v imenu cele dežele odgovora na to. Kedor je toliko žrtvoval za ranjene vojake ko ravno naša dežela in njeno prebivalstvo, ta ima pravico, čuti tudi odgovor. Zastopstvo dežele bi lahko tudi reklo kako besedo k temu!
Slovenski zdravnik umrl v srbskem vjetništvu. Avstrijiski »Rdeči križ« je poročal mariborskemu dr. VI. Sernecu, da je njegov brat, celjski zdravnik dr. Janko Sernec. dne 7. januarja umrl v srbskem ujetništvu v Cačaku v Srbiji. Domneva se, da je umrl na koleri.
V srbskem vjetništvu umrli Goričan.
V Mjonici v Srbiji je umrl radi ran stotnik 87. pešpolka Evgen Vittori iz Gorice.
V ruskem vjetništvu je baje črno-vojniški nadporočnik g. Ivan K o š n i k, profesor goriške realke.
V ruskem vjetništvu v Slobcdskem v Rusiji se nahajajo še naslednji goriški rojaki:	Ivan	Mažgon	iz	'okr.^	glavarstva
Tolmin, Ivan Živec in Angelj Svarc in sežanskega okraja ter Rudolf Bregar iz Šmarij.
Ranjenci in bolni vojaki, ki so na novo došli v Goricio, so: Teodor Filak, kadet v 5. dragonskem ix>lku, Josip Rusjan, bran Gardenal, Fran Ferletič, Josip Zor-žetič, Anton Prinčič, Emil Paljk, Dominik Bregant. Ferdinand Zorzenon, G. Venier. Alojzij Štanta. Josip Rusjan, 27. domobranski pešpolk, Anton Vidmar, Miha Pia-nevpi, Teodor Vaselik, Ivan Veingartner, Ivan Marinič, Matija Hitziger, Andrej Stogar, Nikolaj Gregorin, Jakob Glavač, Fran Mlinarič, Lovrenc Kos, Peter Pele-son, Jakob Dimnik. Anton Jekovec, Anton Glaser, Ignac Hofer. Anton Siljan, Marko Dras, Jurij Behler, Josip Margon. Miha Jančič, Emil Basariček. Anton Zupančič, črnovojniki. Bogomir Mervič, Iv. Iluber, A. Cehar, Gustav Humar, j>ešpolk št. 47; Lucijan Roman, lovski bataljon 8. Angeli Brandolin, Fran Skurabot, Fran Bcmnes, 97. pešj>olk; Fran Hlede, lovski bataljon 20; Alojzij Rusjan. 5. dragonski polk. Avgust Poljšak. Fran Dornik. Peter Farlav pešpolk št. 17.; Jakob Krotas, Demetrij Munziak, sajjerja; Just Peršič, pešpolk 87. Jakob Ljubeč, Ivan Rotšjadal, topničarski polk 8.. Josip Edelbrunner, Avgust Šemerl, Bogomin Loeb. kolesarji. Alojzij Belpin, Jurij Šmidi, Leoj>old Šer-ling, Ferdinand Ravnja, Maksimilijan Pelicon, Dominik Radovan. Fran Gadnik, Fran Kolman, pešpolk št. 27., Fran Zupan, železniška straža. Ivan Kotiri, 8. pešpolk, Ivan Martinelli, Anton Virant, črnovojni-ka; Karol Kanderabec, 3. pešpolk, Valerij Stabile. pešpolk št. 7., Karol Rat. pešk. 8., Henrik Metion, 3 pešpolk, Fran Portl, A.' pešpolk Fran Wutti, Anton Mirkovič. Josip Ulrih, pešpolk 47., Peter Z\virnzuk, pešpolk št. 31.
Na južnem bojišču je bil ranjen naš vrl somišljenik in delavec za krščansko organizacijo' g. Avguštin Cotič iz Vrha nad Rubijami. Sedaj leži v bolnišnici v Ojeku v Slavoniji. Kot črnovojnik se je boril pri 3/6 obmejni stotniji. Želimo mu, da bi kmalu okreval!
Zahvala. 1 odpisana se prav lepo zahvaljujeta vsem sosedom in drugim ri hemberškim župljanom, ki so nama v nesreči liožara velikodušno pomagali. Posebno morava biti hvaležna vsim posestnikom, ki so nama darovali potrebne krme. da bova lahko čez zimo prehranila svojo živino. Bog stotero poplačaj vsem! Matija Ušaj. Preserje št. 262. Andrej Kr-Šcvan Preserje ša. 259.
Okrajna bolniška blagajna naznanja, da začenši s 1. februarjem t. 1. okrajna bolniška blagajna i)odaljša spet podporno dobo na 30 tednov, katera je bila ob za četku vojske z ozirom na ministerski raz-spis z dne 8. septembra lc-»l4 ad št. 5579jV, znižana na najnižji v zakonu določeni čas 20 tednov.
Oznanilo o dohodninskem davku.
Z ozirom na S 217. zak. o osebn. davku s
naznani, da izvlečki iz plačilnih nalogov za dohodninski davek za leto 1914 cenilnega okraja »Gorica - mesto« in »Gorica-dežela« bodo razpostavljeni za vpogled skozi 14 dnij računajoč od dne 6. februarja 1915 naprej ob uradnih urah pri davčnem oddelku tega c. kr. okrajnega glavarstva Via Cappuccini št. 16 I. nastropje soba št. 9.
Legar v Tržiču. Doslej je bilo v Tržiču že 81 slučajev legarja. Krivo temu je največ pomanjkanje dobre pitne vode in kanalizacije.
Papirnate podplate in nogavice izdelujejo za vojake otroci v ljudskih šolah. Podplati so tako narejeni, da se sešijejo štirje papirji, stari časopisi, brez vozlov. Nogavice se pa delajo iz takozvanega Billroth-ovega papirja. Billrotov papir se dobiva v »Knjigarni kat. tisk. društva v Gorici«, pola po 24 v. Vzorci za izdelovanje se dobe pa v Slovenski nabiralnici v Gorici, Gosposka ulica 6.
Poštni avtomobil obtičal v snegu. Pret. teden je obtičal v snegu in sneženih zametih poštni avtomobil, ki vozi iz Gorice v Postojno. Mali avtomobil je v četrtek vozil le do Ajdovščine.
Sneg na Predilu. Pret. teden je na Pre-dilu zapadlo 2 m snega.
Huda zima je te dni gospodarila med nami. Pret. petek smo imeli , v Gorici 6° pod ničlo. Tudi na-lednjd dni je bilo mraz. V torek je pihala močna burja. Sicer pa so bili dnevi lepi in solnčm; zato 3a je mraz tem bolj pritiskal ponoči, posebno pa zjutraj. — Na Otlici vsled hudega snega ni šol. pouka že več tednov.
Na cesti v Grgar so našli na pol smrz-nienega nekega moža. Prenesli so ga v Gorico, kjer je umrl. Dognalo se je, da je doma iz Vel. Zabelj in se imenuje Luka Cuketov.
Novice iz Gorenje Trebuše. Blagovo-_ite g. urednik sprejeti v svoj list po dolgem času tudi nekaj sporočil iz samotne Trebuše. Letošnje leto je imelo nesrečen začetek. Na Novega leta dan je padel na poti iz Dol. Trebuše proti domu Valentin Brezavšček - Ležinar — v prepad, si zlomil roko, prebil črepinjo ter, ne da bi prišel k zavesti, za eno uro potem izdihnil svojo dušo. — Dne 15. jan. je pa mladenič Štefan Hvala iskajoč v strmem bregu ko-iče za koše padel črez skale, si zlomil roko, zadobil notranje poškodbe, na katerih je tudi sedmi dan umrl. — Lani 17. feb. je isto padel v prepad Ivan Benko ter obležal mrtev v skalovju. Še ne v enem letu torej tri nesreče! Čudo sicer ni, zakaj svet in steze so take, da je človeku treba prav malo truda, da se ubije! »Nagle in neprevidene smrti varuj nas, o Gospod«, ie treba tu vteh krajih večkrat vzdihniti!
Letos nas je obiskala huda zima; snega je en meter, v višjih legah dva, in proti Vojskemu celo tri metre! Trnovski gozd, Trebuša in Vojsko bodo s svojim debelim snegom kot bližnja ledenica gotovo vplivali, da bodo tudi »deželcem« — t. j. Vipavcem - pihale to zimo ledene sapice.
V	nedeljo 31. jan. je bilo tu 12.o C pod ničlo! Od onih, ki so šli v vojsko, pogrešamo tri, namreč Dionizija Bratuž, posestnika in gostilničarja pri cerkvi, Janeza Šuligoj, bivšega orožniškega vodjo, ki sta oba šla v oktobru s črnovojmskim polkom št. 27 na južno bojišče in se od tedaj nista več oglasila, ter Gašperju Ognč, ki se tudi ni več oglasil, odkar je šel s 27. dom. pešpolkom v avgustu v (ialicijo. Kdor bi kaj več vedel o teh pogrešancih, naj blagovoli to sporočiti županstvu ali kuracijskemu uradu v Gor. 1 rebusi.
Pri gradbi nove ceste iz Dolenje v Gorenjo Trebušo se je delalo do konec novembra; popolnoma izdelane je nekaj črez dva km in jo ie občina Št. Viška gora že vzela v svojo .oskrbo; morda se na pomlad zopet prične z nadaljevanjem te gradbe, ker je ta cesta nujno potrebna in tudi ljudje potrebni zaslužka. V Gor. Trebuši pa smo do 16. jan. gradili dovozno cesto mimo cerkve proti Vojskemu ter je tudi te izdelane blizu dva km. Ko skopni sneg se bode nadaljevalo s tem delom in se bode morda z državno in podporo cestnega odbora izdelalo tli kitametie. Za to gradbo ie občina v preteklem letu dobila državno podporo od 1450 K tor gon-škega cestnega odbora 1000 K. Za to leto je zopet določena državna P° POia od 100(1 K, ki se pa bode nakazala se le jo tehničnem pregledu sradbe od strani c. k. okrajnega nadinžemrja.
Novice iz Mafikolj v Istri. Dne 26. prejšnega meseca, se je pokazala pri.nas nomlad. Trombentice so začele a-ko lepo cvesti, da jih je bilo veselje gledati. A žal. naslednjo noč. je začelo snežiti. bi drugi dan namestu rastlinskih trobentic. so cvetele snežene. ' udi z nami se godi tako. Marsikateri fant. je cvetel v svoji mladosti; a jirišla je vojska in tudi njega je umoril, zamet krogel iz luisk ali granat. In konec je bilo cvetu mladega
ianta. — Dne 29. je gorelo pri Štefančiču. Gospodar je pri vojakih. Začelo je goreti zjutraj. Ob 5. uri je našel Jožef Punger vrata svinjaka, ki je zgorel, in svojega hleva odprta. Sumi se, da so zažgali kaki tatovi, ker Štefančič je imel tam kokoši. A tisti večer prej so jih djali v hišo. Mogoče, da se zažgali iz jeze, ker niso našli kokoši. Ljudje so pogasili ogenj kar je ostalo sena, ni več za kliiic. Škode je okoli 700 kron.
Na zadnjem semnju za živino v Goric; je bilo 320 glav goveje živine in 400 prešičev.
Cepljenje koz. — Okr. bobi. blagajna naznanja, da člani blagajne si morejo izvršiti cepljenje koz — kar je priporočljivo posebno v sedanjih razmerah — v ambu-ianci podpisane (ul. Leopardi 6) vsaki torek in petek od 9. do 10. ure zjutraj. Cepljenje je brezplačno.
Iz ruskega vjetništva je pisal vojak 47. pešpolka Jožef Tavčar 6. stot., doma iz Ivanjigradu pri Komnu. Piše: Iskreno ljubeče te pozdravlja iz daljnega mesta Moskva in voščim Ti veselo novo leto. Naznanim Ti, da sem prišel kot vjet-nik na Rusko dne 21. decembra 1914. Piše. da je zdrav in vesel. Rusi ravnajo ž njim lepo. Ta vojak je bil naročnik »Novega časa« in krščanski mladenič in je bil že enkrat v vojski ranjen dne 26. avgusta tn. 1. in v oktobra spet šel v vojsko*. Ima še dva druga brata v vojski, tretji gre zdaj k naboru.
Tožbe glede črnega bruha, ki se
peče po goriških pekarnah, so splošne. Ljudje po pravici tožijo, da je kruh premalo pečen in vsled tega zdravju škodljiv. Nekaj pekov je bilo radi tega že kaznovanih, kar je čisto prav. Toda pomniti pa je tudi treba, da se kruh iz take moke mora peči drugače ko finejši kruh. In tu bo tudi en vzrok, zakaj kruh iz te moke ni dovolj pečen.
Zakaj se vrši vojska? Iz Budimpešte poročajo: Učitelj neke ljudske šole na Ogrskem je uvedel zelo zanimivo enketo o velikem vprašanju: »Zakaj se vrši vojska?« Stavil je namreč 10- in 121etnim u-čencem tozadevno vprašanje in učenci so seveda nemudoma oddali svoje mnenje in glas. Neki ogrski pedagoški list je ta mnenja takoj objavil in resnično se ne more trditi, da ne bi bila zanimiva in tudi presenetlijva: Vojska je zato, ker jo je ho-td nemški cesar. Drugi je napisal: »Do vojske je prišlo, ker hočejo Rusi osvojiti Ogrsko!« Tretji zatrjuje: »Vojsko je povzročila Srbija, ker je hotela proglasiti kralja Petra za carja.« Četrti meni: »Vsega je kriva japonska požrešnost.« Peti izjavlja: »Do vojske je moralo priti, ker je preveč ljudi...« in tako dalje brez konca. Seveda s to enketo vprašanje o vzrokih vojske še nikakor ni rešeno.
Odpravljeni samoslovenski napisi. —
»Slovenec" 3. t. m. poroča: Z Ježice nam piše prijatelj našega lista : V ponedeljek, dne 1. svečana t. I. so pobrali samoslo-venske vaške napise v naši občini in jih odpeljali baje v Domžale, da jih bodo nadomestili z dvojezičnimi. (Op. ur. Ježica je občina eno uro od Ljubljane ob Savi, kjer ni niti enega Nemca.)
Deček se opekel do smrti. V Romanske v Furlaniji je kuhala žena Lovrenca Donda polento. Otrok njen se je grel pri ognju. Ob drog nad ognjiščem se je deček ujel za hlače, plamen je švignil po njem in deček Marcel, 4 leta star, se je ves opekel. Prenesli so ga v Gorico v žensko bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl.
Radi špionaže je bil obsojen 561etni
privatni uradnik Karol G. na 4 leta težke ieče in njegov sin Josip radi poskušene špionaže na 2 leti težke ječe. Sin je po poklicu kovač.
Prepovedane liste je imela pri sebi Pavla Brecelj iz Gojač na Vipavskem sta-24 let. Aretirali so jo in postavili pred sodišče. ki so jej prisodili globo 20 K ali dva dni zapora, katera je že prestala s preiskovalnim zaporom. V Červinjanu so aretirali 53 letno Marijo Canti-
li	iz I rsta, ker so našli pri njej neki prepovedani italijanski ilustriran list. Ker pa se jc dognalo, da ni imela namena, razširjevati prepovedane liste, je bila pred sodnijo oproščena obtožbe.
Najhujši sovražnik — uši. Najsrditejši sovražnik obeh vojskujočih se strank na Poljskem in na Srbskem so brezdvo-nia uši. Zaradi uši ne marajo vojaki tople kožuhovine preti mrazu, ker se v nji preveč rede uši. Vojaki so vsi razpraskani in v krastah, ki vsled praskanja nastanejo im životu, se še bolje vzgnezdijo l'šj. Kamor se vojak vleže, povsod se ga Pi unejo nove uši, ki so jih tam pustili med njim bivajoči vojaki. Ono malo krvi, Kar jo vojak dobi iz pičle hrane, mora dehti z nsnn. ki so se že silno odebelile v pe-
tih mesecih vojske. V rusko-japonski vojski so iz debelosti uši ruski vojaki sklepali, da mora v kratkem nastati mir, sicer jili snedo uši, ki so temne barve z rdečim hrbtom in repkom, in ki se obrede do debelosti pšeničnega zrna. Ubraniti se jih vojaku v vojski nikakor ni mogoče; celo višji častniki jih imajo. 'Pako n. pr. je pred kratkim hčerka neke saške princezinje dami cd rdečega križa na vprašanje, kje je nje oče, odgovorila, da je oče (knez) v vojski, kjer strelja Ruse in ima uši.
Kako se uši plode in kako uničujejo.
Nikdar še niso bile uši tako nobel, kakor so sedaj. Zena vsakega vojaka dobiva pisma o tej nadlogi vojakov, ki ne kvari le njihove dobre volje, ampak tudi njihovo zdravje. Ne gre za lazico na glavi, ki ima tudi pod čepico vojakov sedaj svoje zavetišče nadloga je sedaj uš v obleki. Za pobijanje te mučilke daja dr. pl. Pro-vazek nekaj dragocenih nasvetov. Način življenja uši v obleki zahteva posebno zanimanje, ker je ta porazit najnevarneji prenaševaiec najhuje vojne kuge, marogastega tifusa, ki so mu izpostavljene zlasti naše čete na severnem bojišču. Po dosedanjih izkustvih mora doraščena uš v štirindvajsetiii urah dvakrat srkati kri. Najraje jo srka na mestih kože v zatilni-ku, na hrbtii in ob pasu, kjer se obleka tišči telesa; sicer se pa mudi najraje med nitmi grobo tkanega sukna. Jako občutljiva je za trajno učinkovanje visokih temperatur, pri 35 stopinjah Cerzija poginja. Babica poklada zaporedoma sedemdeset do osemdeset jajc, katerih razvoj potrebuje tri do štiri dni. Pc petnajstih do o-semnajstih dneh so tudi te živali sposobne za razploditev. Pomnoževanje je torej neznansko. Jajca imajo več odporne sile nego doraščene uši. Odpravljajo se najlažje s požvepljanjem, ali pa v parnih desin-fekcijskih aparatih; tudi se more obleko perilo itd. položiti v sod, na čegar dnu je razlit bencin, kajti tudi bencinove pare u-ničujejo zalego po nekoliko urah. Ali za vojake, boreče se ob težavnih okolncstih, ta sredstva ne prihajajo v poštev; ti potrebujejo sredstva, ki se tudi ob takih o-kolnostih lahko rabi, ne da se obleka, perilo in koža mažejo, ali onečiščajo. J aka sredstva so eterična olja, med tem olje eukaliptur, vijolično olje, in posebno olje iz sladkega janeža in janeževo olje. Priliti je par kapljic v obleko, a život je drgniti z zmesjo janeževega ali olja iz sladkega janeža trideset do štirideset delov, in sedemdeset do osemdeset delov 96-od-stotnega alkohola.
Rusinska pravljica o Pžemislu. Ru-
sinski kmet je prepričan, da je trdnjava Pžemisl nezavzetna. O tem priča pravljica, ki pripoveduje: Po prvem obleganju trdnjave Pžemisl ni mogel car (ruski) zaradi poročil o groznih izgubah in o o-pustešenju obeh dežel en cel teden spati. Potem si je dal prinesti zlato pero in srebrn papir in je pisal našemu cesarju: »Ce bo vojska še nadalje«, je pisal, »se bosta naši deželi izpremenili v puščavi, s krvjo nasičeni. Zdravo moško prebivalstvo bo obležalo na bojišču; starce, ženske in otroke bosta pomorili lakota in kolera. Kaj hasne meni aili Tebi zmaga, če vojska izpremeni naši deželi v puščavi? Stavim Ti predlog:
Daj mi Galicijo in jaz Te pustim s T vojimi ostalimi deželami v miru. Ti mi zaradi mene lahko vzameš tudi Srbijo. Tudi ne bom imel nič proti temu, če vse Srbe z ženami in narodom vred potopiš v Donavi«. Naš cesar bere pismo, pokliče svojega pisarja in pravi: »Piši mu: Iako meni nič tebi nič Ti ne morem dati Galicije. Da pa se napravi konec tej strašni vojski, Ti stavim sledeči predlog: Galicija naj bo tistega, ki ima Pžemisl. Vzemi v naskoku Pžemisl! Ce vzameš Pžemisl. Ti dam Galicijo in vojska je končana.« Car bere pismo, pljune trikrat, pokriža se trikrat in odgovori našemu cesarju: Tvojega Pžemisla niso zgradili ljudje, marveč hudič. Vsled tega ga ne bo moja armada... hudič naj ga naskoči in zavzame!«
Črna ovca se je zgubila na hribu sv. Valentina in krenila čez hrib. Kdor jo najde, naj j*) pripelje v Št. Maver h. št. 34, kjer dobi primerno plačilo.
Najnovejše vesti.
Princ Hohenlohe odide iz Trsta. Tržaški namestnik postal koroški dež. predsednik Fries-Skene.
DUNAJ, 3. febr. Cesar je Imenoval princa Hchenlche za predsednika najvi-šjega računskega dvora. Namestu princa Hohenlohe je imenovan za cesarskega namestnika za Trst in Primorje dosedanji koroški deželni predsednik ,dr. Alfred baron Fries-Skene, v ministerstvu za notranje zadeve' službujoči dvorni svetnik, dr. Karl grof Lcndron-Laterano, pa za deželnega predsednika koroškega.
Boji v Karpatih.
Dunaj, 3. (Kor.) Uradno se objalja: 3. februarja opoldne.
V	vzhodnih Beskidih so bili novi, jako srditi napadi, ki so trajali tudi ponoči, zopet odbiti s težkimi zgubami za Ruse.
Boji v srednjih Gozdnatih Karpatih potekajo ugodno. Zvezne čete, ki so včeraj osvojile sovražne višinske pozicije, sc ujele tisoč vojakov in uplenile več strojnih pušk.
Na Poljskem in v zapadm Galiciji je položaj neizpremenjen. Vlada večinoma mir. —
Boji med Nemci in Rusi.
Berlin, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. februarja: Z vzhodno-pruske meje ničesar novega. Kavalerijski boji na Poljskem, severno od Visle, so se končali s tem, da so bili Rusi vženi nazaj.
Južno od Visle so dovedli naši napadi vzhodno od Boliinowa do osvojitve vasi Humin; za Wolo-Szidlo\viczko se še vrši boj. Od 1. februarja smo ujeli tu nad 4 tisoč Rusov in uplenili 6 strojnih pušk.
Rusih nočni napadi na naše pozicije ob Bzuri, so bili odbiti.
Iz pisem naših junakov.
Št. ferjanski Orel — odlikovan.
Št. Ferjanski Orel brat Jožko Klanj-š č e k- ki služi pri 97. pešpolku, piše svojemu očetu dne 21. januarja med drugim: »Zdrav sem še zmeraj. Sedaj nismo v boju. Koliko časa bomo tako, ne vem. Da bi le že skoraj bil mir, ki ga vsi tako pričakujemo, mi, ki se bijemo, in vi doma. Svetinja na mojih prsih pa naj Vam bo, dragi oče, porok, da imate sina, ki ljubi cesarja in domovino. Pa tudi se ne bojim umreti za domovino. Upam pa, da me Bog ohrani zdravega. Kar se paketa tiče, sem že poročal, da sem dobil le enega, ne pa dveh, kakor mi pišete. Mogoče je, da bo sledil tudi še drugi... Z Antonom Maražem sva bila skupaj cel dan v eni \ ,isi. Pa sem bil tako nesrečen, da ga nisem videl. Videl pa ga je Klanjšček iz Ru-vesee. On mi je to povedal. Naznanim Vam pa, da se večkrat vidimo z Natetom iz Ruvesce, o Pirihom, s Štefanom Dornik, z Mirkom (Mirko Mavrič iz Kozane) in nekaterimi drugimi Kozanci pa smo vedno skupaj. Št. Ferjancev sem videl več. a le po enkrat. Vsi so zdravi in korajžni ... Le pridno mi pišite. S tem mi napravite veliko veselje... Pišete mi, da so doma žalostni časi. Verujem, a tu je morda še bolj žalostno; a imejmo upanje v boljše čase in boljšo bodočnost. Združeni mislimo in prosimo Boga za ljubi mir. Sicer pa naj se zgodi Njegova volja! Z Mirkom včasih premišljujeva, kako je bilo lepo doma ter si želiva skorajšnje vrnitve. Pa ne prideva do zaključka in vzdihneva, naj se zgodi volja Božja!
Naznanjam Vam, da sem se naučil dobro kuhati, ampak samo »mandurke« t. j. krompir. Ravnio hip prej, predho sem začel pisati pismo in Mirko karto na Vas, sva ga poslala z Mirkom en lonec dobro zabeljenega krompirja v vničenje. Zabelila sva s slanino, ki ste mi jo poslali od doma. Bil je dober.
Zanima Vas gotovo, kako sva si z Mirkom zaslužila hrabrostne svetinje. Z Mirkom in nekaterimi drugimi tovariši sem si šel v temni noči prostovoljno ogledat sovražno gnezdo. Tako blizu smo prišli Rusom, da smo slišali njih šepetanje ter izvedeli, koliko jih je v tem gnezdu i. t. d. Seveda smo šli po noči, ker po dnevu bi nas bili gotovo opazili in opikali. In ne mogel bi Vam več pisati tega pisma. Ta naš čin se ie tako dopadel našemu poveljniku. da je poslal naša imena na višje mesto, odkoder so prišla odlikovanja — v trajem spomin na ta vojni metež.
Molimo drug za drugega, da bi se veselo sešli v svoji ljubi domači hiši. Bog in Marija naj me uslišita, ko prosim za Vas, da vas ohrani. Na veselo svidenje Vaš sin in brat Jožkio*.
V snegu ir\ mrazu krvav ba-jonetni boj.
Kofol Jakob vojak 27. domobr. pešpolka, doma iz Drobočnika pri Sv. Luciji piše domačim z bojišča:
Pravite, da bi radi vedeli, kako se mi je godile tukaj v Galiciji. Ko sem odšel iz Ljubljane, nismo 5 dni skoraj nič drugega jedli, razim nekaj juhe sem popil, vsaki dan. Pokali snvo se neprenehoma. Granate so padale kot bi toča padala. Kroglje so letele ket bi ploha lila. Rusi so tako padali kot trava pod ojstro koso. Vendar nismo izgubili srčnosti, ampak jim korajžno odgovarjali, s puškami. To se mi pa še vse nič ni zdelo, samo mraz me je neprestano mučil, zakaj ves čas, kar sem bil v vojni nevihti, je neprestano metlo, vmes
je naletaval tudi dež. Ves premočen, sem se skrival v strelskem jarku, cele noči. Še voda je ležala v jarkih, da smo bili zares vsi mokri. Sneg je naletaval name, da sem bil, skoraj ves ogrnjen s snežnim plaščem. Pa vseeno sem lahko zaspal, če ravno bi vi mislili, da v takem položaju ni mogoče spati. Spati seveda nisem smel, ko so nas Rusi imeli napasti. In, to je bilo dne 28. dec., ko so nas Rusi napadli. Bilo je ravno v ponedeljek zelo zgodaj. Bila je še grozna tema. Ljut. bajonetni boj se je vnel, da mi ni mogoče popisati. V tej strašni sili se spomnim Boga in Matere Božje. V naglici se jim priporočim v varstvo. In tako smo se z nepopisno hrabrostjo bojevali. Nas je bilo 100, Rusov pa 600. A vseeno smo* se jih branili zelo vs-pešno. Veliko smo jih poslali na oni svet. Kri je tako tekla, kakor v mesnici. Več nas je bilo ranjenih, do smrti baje noben. Rus pa je imel težko izgubo. Osoda je hotela, da sem bil tudi jaz ranjen in sicer od kroglje v levo roko, ki pa mi ni sile napravila. Po hudem nepopisnem boju smo se ranjeni vojaki odpeljali v bližnjo* bolnišnico na Ogrskem, kjer se zdaj nahajam, že v zelo dobrem stanju. Upam, da kmalu zopet pozdravim Rusa s svojo puško, želim, da bi kmalu ponehal vojni metež, in da bi nam ljubi Bog zopet dal mir, ki ga tako želimo pričakujemo. Zdaj Vas lepo pozdravim in upam, da tudi doma prosite Boga za mir in molite za me. z Bogom!
Ruski kozaki in pehota se boje naših fantov.
G. Alojzij Metlikovec iz Volčjegagra-da pri Komnu, ki služi pri 27. domobr. polka, piše svojemu bratu: Naznanim Ti, da 1 vojo dopisnico sem prejel. Pisal si mi. da ne sprejemajo paketov za vojno pošto, čudno se mi zdi, saj vendar drugi jih dobivajo. Torej Te prosim, pošlji mi tobaka in vžigalic. Nadalje Ti naznanim, da tu je mraz kot vrag in strašen boj noč in dan. Brez prenehanja švigajo granate in šrapneli, puške in strojne puške pokajo. Po mojem mnenju mora priti v kratkem mir ali pa bo ob vse Ruse. Oni se ne vmaknejo, mi pa tudi ne. Hočemo se vedno hrabro bojevati, dokler je duh v nas in zastavo moramo dobiti. (Domobranski polki namreč še nimajo zastav. Op. ur.)
Ruskih čet je vedno dvakrat več kot nas. Topništvo imajo sicer dobro, kozaki pa in infanterija se nas boji in ako bi oni ne imeli toliko topništva bi bili že davno zagnani v Azijo.
Pisal si mi, da bodeš moral najbrž tudi Ti priti sem. Ako je res se Ti ni treba nič bati, ker za take ni slabo, oni so vedno po mestih ali pa 10- 20 km ob bojišču.
Se jaz se ne bojim, ker sem vedno boju. Torej Te prosim, pošlji mi tobak in piši mi kaj. Te srčno pozdravlja Tvoj brat A______
Skrb za živež.
Za preskrbo kruha v Avstriji. Na Dunaju se je na vabila nižjeavstrijske trgovinske in obrtne zbornice vršilo 29. januarja zborovanje zastopnikov številnih trgovinskih zbornic in odseka za industrijo, obrt in trgovino ter dunajske občine, da se zavzame stališče k preskrbi kruha.
Po obsežnem razpravljanju o stanju preskrbe kruha in dosedanjih o-krepov v svrho dobave kruha in moke, se je sklenilo, da se odpošlje odposlanstvo k ministerskemu predsedniku, ki naj ga zaprosi, naj objavi z vsem poudarkom sklepe zborovanja in jih tudi zastopa. Zborovanje se je soglasno izreklo za sledeča načela: Primerne oskrbe prebivalstva monarhije s kruhom in moko je pričakovati le tedaj, če v vsej monarhiji se nahajajoče zaloge žita in njegovih nadomestil ter moke po načrtu porazdele na vse ozemlje monarhije in za ves čas do nove žetve. Primerno sredstvo za to se more smatrati edinoi le uvedba monopola na žito in moko. Za to pa je neobhodno potrebno, da se nemudoma zaplenijo vse zaloge. Nadalje bi se morala vlada kar najprej sporazumeti z ogrsko vlado, da Ogrska tudi v resnici da na razpolago naši državni polovici v poštev prihajajoče množine žita in moke. Prevzetje in porazdelitev teh zalog naj se izvrši potom vojnega žitnega društva.
Osredno zadrugo za nakup iu prodajo žita snuje naša vlada. Ta zadruga bo pobrala in pokupila vse žito ter je nato razdelila enakomerno med prebivalstvo.
Kak kruh bomc sedaj jedli. Dne I.
febr. je izšla ministerska odredba, ki predpisuje, kako naj se odslej izdeluje kruh in kako prodaja pecivo. Nova naredba prepoveduje v polnem obsegu
Potres so 27. jan. čutili na Bolgarskem. Škoda je mala.
uporabo fine pšenične moke za pecivo in pšenične moke za kuhanje pri izdelovanju kruha. V bodoče sme v moki za izdelovanje kruha biti samo do 50 odstotkov pšenične kruhove moke, pšenične enovrstne moke ali ržene moke, ali pa poljubne mešanice teh mok; drugo polovico morajo tvoriti nadomestila (surogati), in sicer: ječmenova, koruzna, oivsena, rževa, krompirjeva valjčna moka in krompirjeva skrobovina in zmečkan krompir. Dovoljeno je tudi primešati sladkorja, in sicer do 5 odstotkov teže zamešene moke. Naredba omejuje nadalje izdelovanje drobnega peciva ter se za isto sme rabiti fine pšenične moke za pecivo samo do 50 odstotkov, pšenične moke za kuho pa do 70 odstotkov celotne teže moke; ostali del skupne teže moke, ki se ima zamesiti, mora obstajati iz gori navedenih nadomestil. Izdelovanje vsake druge vrste peciva se prepoveduje. Ti predpisi ne veljajo samo za obrtno peko, marveč tudi za domače gospodarstvo. Pri obrtnem izdelovanju šarteljev, pogač (kolačev) itd., ki se omejuje na dva dni v tednu, se sme fina pšenična moka za pecivo rabiti tudi samo do 50 odstotkov. Ta naredba ima na misli nemoteno vzdrževanje iti preskrbo prebivalstva s pšenično in rženo moko do prihodnje žetve, da se izjalovi namera naših sovražnikov, ki nas hočejo izstradati. Naredba stopi v veljavo 6. februarja 1915. Istodobno se določa najvišja cena za meterski stot krompirjevega škroba 50 kron.
Cena uioke na Hrvaškem. Hrvaška deželna vlada je določila najvišje cene moki. Stane sedaj 100 kg št. 0 K 67, moka za kuhanje K 56.88, koruzna moka kron 31.90.
Riža primanjkuje. Ker je zveza z deželami, kjer se pridobiva riž. popolnoma pretrgana, so zaloge riža skoro izčrpane. Boljših vrst sploh ni več v trgovini. Cena znaša sedaj približno 100 K za 100 kg in je poskočila od izbruha vojske za približno 100 odstotkov .Leta 1913. je znašal dovoz surovega riža po suhem 3 milijone kron, po morju pa 15 milijonov. Od tega odpade na angleško Indijo 12 in pol milijona K. Kakor je znano, je Italija prepovedala izvoz. Nemčija pa prevoz riža, tako da je izključen tudi dovoz preko Nizozemske. Tudi zaloge riževe moke so izčrpane. —
Na Nemškem bodo pekli manj kruha.
Iz Berolina se poroča: Tukajšnji magistrat je sporazumno z magistrati predmestij in okrožnih krajev z ozirom na dejstvo, da peki po 1. februarju ne smejo pripraviti več kakor tričetrt dosedanje produkcije, odredil, v treh važnih točkah o-rnejitev uporabe kruha. Predvsem je važna omejitev vporabe za vse občinstvo in sicer na dva kilograma za osebo na teden, vštevši kruh in moko vseh vrst. Vsako prekoračenje te množine se kaznuje z ječo do šest mesecev ali z denarno kaznijo do 1.500 mark. V svrho natančnega nadziranja je odrejeno pripravljanje utežne enote kruha in sicer: za pšenični kruh 75 gramov, za rženi kruh 1 ali 1 in pol do 2 kilograma. Opečenec je dovoljen, vendar pa se sme prodajati le po tehtanju. Gostilne in točilnice smejo imeti sedaj le tri četrtine dosedanje uporabe.
Italija odpravila carino na žito in druga živila. — Uradno poročajo: Dne 31. janu-varja je izšel uradni odlok, ki odpravlja obmejno carino na žito, moko in na druga živila od 1. februvarja 1915 do 30. jami varja 1916. Odlok pooblašča nadalje delavskega ministra, da sme znižati za 50 odstotkov železniške tarife, da olajša prevoz žita in moke; enako pooblastilo se podeli mornariškemu ministrstvu za tiste plovne črte, ki jih podpira država in se nadalje pooblasti, da sme v danem slučaju uvrstiti parnike za izredne vožnje, da se doseže prevoz Žita in živeža. Končno se pooblašča notranji minister, da če se mu zdi potrebno, sme dognati množino zalog v skladiščih žita in moke in v zalogah drugih ži'il in da lahko izda predpise o peki kruha in o prodaji moke in žita. Tedaj so tudi tam v skrbi za kruh.
Širite „Novi Čas“!
»Spomin«.
Med mnogimi prizori iz potresa v srednji Italiji pripovedujejo listi tudi jako čudno zgodbo dalekiočutnosti (telepatije, »spomina«). Zgodilo se je tako-le:
Mladi zdravnik v Peščini dr. Parola-Canaie, je pred kratkim odpotoval iz Peščine, kjer je pustil žena in dva otroka, prvega v starosti 5 let, drugega v starosti par mesecev. Bil je namreč klican v vojaško službovanje, ter je kot asistenčni zdravnik že nekaj tednov prebival v Ak-vili, odkoder je dan za dnem pisal prisrčna pisma svoji družinici.
V torek 12. pret. mes. (torej na predvečer potresa se jc sešel mladi zdravnik v neki kavarni v Akvili s prijateljem, katerega je spoznal v Reggiu ko je v dneh strašnega Mesinskega potresa prihitel na pomoč ponesrečencem. Pozno v noč sta se pogovarjala prijatelja, obujajoč spomine onih grozopolnih dni. Nato se je podal zdravnik Canale k počitku. A spal je slabo, kajti proti jutru je imel hude sanje. Zdelo se mu je, da vidi kako uniči silen potres Peščino ter pokoplje pod razvalinami vso njegovo družino, razven njegovega prvega, petletnega sinčka. Med silnim hrupom podirajočega se mesta in obupnim kričanjem svojcev se prebudi — a krog njega je vse mirno; tiho. Spoznal je, da so bile vse le sanje, katere si je razlagal na podlagi svojega sinočjega pogovora. Nato poklice svojega služabnika, mu pove svoje čudne sanje, ter še pristavi, da bi moral biti zelo lahkoveren, ko bi veroval, da .se sedaj res pripeti taka nesreča. Ko se je nato napravil, sede, da bi pisal domov, a med pisanjem začuti naenkrat potresni sunek. Prestrašen in trepetajoč vsled hudih slutenj brzojavi domov, naj mu takoj sporoče, kaj se je pripetilo. Toda odgovora na brzojavko ni in ni, in radi tega potuje hitro v Pescio —-kjer dobi svoje sanje uresničene. S pomo- , čjo nekaj mož prične razkopavati razva- j linu in po par strašnih trenutkih je stal j ob mrtvem truplu ljubljene soproge in ma- i lega otročiča...	j
Čez nekaj ur odkopljejo v odsotnosti očetovi, njegovega prvega sinčka. Komaj pa je bil mali na prostem zraku je plosknil z ročicami in zavpil: »Moj oče bo kmalu tu, saj je danes zjutraj brzojavil!«
Teda, ker je oče brzojavil, ko je mali že bil pokopan pod razvalinami, in brzo-jav radi potrganih zvez sploh ni došel, je ta vzklik dečka še bolj zagoneten in nerazumljiv, ko sanje očeta.
Darovi.
Za naše vojake.
Slovenski nabiralnici v Gorici, Gosposka ul. 6 so došli še naslednji darovi:
V denarju:
Jakob Kozole, Habinghorst K 3.50 v; v nabiralniku tu K 27.31 v; Iv. Rojc, dekan in poslanec, Miren K 20; Iv. C. Jarc, kurat Št. Ferjan, v nabiralniku K 3; Dvo-K 1.61 v; Al. Maraž 1.20 v; ostalo nabrano v Stegovcih skupaj K 38.05 v; Spitzer vikar Fojana K 6; Posojilnica Hudajužna K 50; duhovnija Obloke, Hudajužna K 25; vikar Simon Gregorčič, Avče K 8; zbirka Zalošče K 17.20 v; zbirka Dornberg^ K 100; v nabiralniku tu K 3; do sedaj prejeli K 8385.43 v.
Srčna hvala!
V blagu:
Orehovlje: Gosp. Klinec 8 naprsni-kov; čestite sestre Notre Dame v Gorici 6 decentov papirnatih podplatov. Učenka ; IV. razreda vrečico perja za blazine. — l Učenka N. N. IV. raz. 164 veržink. Siro-
tišče: 2 vreči cufanja. Gospa. Petscha-uerja 9 blazin. Šolsko vodstvo Štanjel: 37 duc. podplatov. Narodna šola po gosp. Bežekovi: 14 p. zap. 1 p. nogavic. Godč. Rozmanova spletla: 12 čepic. Gospod Iv. Silvester Vipava 4 m strajce in 4 p. hlač. Rihemberk (šolsko vodstvo) 17 paketov a 100 podplatov. Čast. Uršulinke v Go-
rici: 20 duc. pap. podplatov. Šolsko vodstvo Temnica: 9 pak. po 50 parov podplatov. Marica Terglau: 50 parov podplatov. Šolsko vodstvo Št. Peter: 1350 parov papirnatih podplatov. Šolska vodstvo v Štanjelu 46 tucatov papirnatih podplatov.
ZAHVALA.
Za vse blage dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili izraženi ob smrti našega predragega rajnika
Albina Mozetič,
službujočega pri topničarjih v Pulju,
izkrekamo svojo presrčno zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo vlč. g. Iv. Koršiču morn. župniku, ki je kot rojak blagovol 1 blagosloviti rojaka k večnemu počitku, nadalje vlč. g. dr. Ivanu Tulu, mornar, kuratu v Pulju, ki je pokojniku tako ljubeznivo stal v njegovi bolezni ob strani, konečno tudi vsem dragim rojakom v Pulju, ki so pokojniku kot zunanji znak ljubezni darovali prelep venec na grob ter ga spremili k večnemu počitku. Vsem iskren „Bog' vrni!“
V Solkanu, 2. febr. 1915.
Žalujoči ostali.
Vozni red.
Gorica — Trst in nazaj. (Drž. žel.)
Osebni Brzo-	Osebni! Osebni Brzo-	Osebni	Osebni	Brzo-	Osebni	Osebni	Brzo- | Osebni
vlak. vlak.	vlak, j vlak. vlak.	vlak. i	vlak.	vlak.	vlak.	vlak.	vlak. j vlak.
i
542
547
553 002 613 i 631 G42 | 650 7»1 712 7>s i 725
1006 ; 1207 I
1212 ,
j
1222 | 1020 | 1232 1243 j
505	654	922
510 j
517 I
912 ;
952 [
527 |	712|	1021
538
1012
1046 |	10-1
114
622 i 732 j 1033
123 1105	132
144 .
153
1 125	200	|
614 |
621 !
1043 :
:	1
1012
612 j 711 ! 1108 1120 1112
611
612 :
722 |	812	|	1122 j
Gorica —
odh. GORICA doh.
Sv. Peter pri Gorici
Volejadraga »
Prvačina Rihenberg Šlanjel — Kobdilj Dutovlje — Skopo Repentabor Opčine Gvardjela Rocol
_ doli. TRST odh.
Jesenice in nazaj
7J0	856	:	1	101
724
718
1056
1050 ;
711	841	1042
702
1030
651	823	j	1015	:
642 j
633
1006
958
624	822	950	j
604
554
926 | 918 !
j 540 }	730	j	905	I
. (Drž. žel.)
544 ;
539! 533 526 ; 517 ; 506 ; 457 i
449 | 441 ;
422
410
356 j
614.	1211
612
622
622
530
1 204
liži 1111 1122 1122
1111
1112
1042
ion
1020
Onobni
vlak.
Brzo- ! Osebni .lak. vlak.
Osebni | Brzo- j Osebni vlak. , vlak. vlak.
I Osebni j Brzo- Osebni vlak. vlak. vlak.
Osebni I vlak. i
Brzo-
vlak.
Osebni
vlak.
512 522 522 541 603 611 622 642 656 707 j 714 722 729 737 742 748 755
900
I
Q22
I
945
1034
1056
UIO
1118 1 136 1145 1154 1210 1219 1227 , 1242 ! 1 256 ! 10S 1'5 123 130 141 ! 14» j 152 158
558
642
622
628 | 622 | 722 ; 728
722 721 742 7ž4 : S 24
822 i
812 I
821	i
S2Z i
822	I
652	1225
I I 1252 1
721
I
742
822
854 ;
922
121 122 122 I 122 j 144 222 j 214 |
224	j
225 244 j 252 |
321	I
322	J 312 I 322 '
doh.
Plave Kanal Avče Sv. Lucija Tolmin Podmelec Grahovo Hudajužna Podbrdo Hohinjska Bistrica Nomenj Slenge Bohinjska Bela Bled Podhom-Vintgar Dobrava doh. Jesenice odh.
424 345 322 j 322 312 | 321 254 i 241 222 : 1	224	i
2211 214 224 , 221 ! I
152
142
959
I
9J9
I
920
847
825
812 !
1152 1 136 1126 ; 1118 ! 108 1059 1050 1041 1032
1020 j 1012 1005 958 j Q5t 94» 1 942 935
449 433 425 i 417 |
407:
358
349
338 330 318 309 !
3021
255 | 248 i 240 :
286
226
652,
I
622 , I
612 '
535
I
513
500
922
921
Sži
841
342
82Z
820
822
754
741
724
721
722 715 726 701 644
Ljubljanska kreditna banka podružnica V Go rici,
Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Salajevo, Split, Trst.
Delniška glavnica K 8,100.000 Rezervni zakladi 1,000 ODD
Vloge na knjižice po 4l|2°lo v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papiijev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni na papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna piuma.
Naznanilo.	Naznanilo-
Ker se do konca februvarja 1915 mora izprazniti sedanja modna trgovina št. 26, se prične
RA	7 P P D F) A TA---------------------------------------------------------------dne	3° decembra 1914----------------------------
£mJ X JL V	JLS	JL	Jk	V JL Prodajalo se bode vse modno blago, perilo za možke in ženske, ple-
tenine, maje, nogovice čipke in mnogo drobnih predmetov, kakor je iz posebnih naznanil razvidno.
Z ozirom na to, da v tej kratki dobi kakor tudi v sedanjih kritičnih časih ni mogoče razpečati tolike množine modnega blaga po »ormalnih cenah, sva izjemno odredila 2Op|0 do 5O0j() popusta	seveda pri predmetih, kateri so izven sezije.
Priporočava se za obiienobisk	Pregrad & Černetič — Gorica.