Št. 103. V Gorki dno 24. decenibni 1900. Letnik II. I/.haja vriak torck in Kohoto v W'dnii uL 11. uri prrdpoldno zu nirsto t|ioli.lin> zu dt'ztdo. Stum4 po pošli piejemiiu ;ili v Gorici na dom pošiljan cvlolctno S K.. pollctno 4 K. in üt'til'u'tno 2 K. l'rod;ij;i se v (iorici v tob;ik;irn;ili • Schwarz v Šolskib ulicali in .1 fi- lers itz v Nunskili nl it-it It po 8 vin. (Zjutranjc izdnnjiO I'rcdnistvo in upravnistvo si> ii:iliajal:i v «N a r o d n i I i s k a r n i», ülie«. Votturini h. št. lJ. llopise jc iwisloviti i a uivdnislvo, o«I:isV in naročnino pa na upravnišlvo *(jori'c«'». O^lasi sc raninijo po pctil- vrsbili in sicer ako sc tisUajo 1-kiat po l(i vin.. 2-krat po li vin., H-krat po 12 vin. Ako sc vcckral tiskajo, raču- nijo sc po pogodbi. Izdajatolj in odgovorni urodnik Josi-p Marušie. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušie). Mir ljudem na zemlji. ki so blage volje! Tisoč in devetsto let je nocoj. kose je glasil nad betlehemskim poljem angelj- ski spev z višav nebesnih :. „Slav a Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!" ülasil se je ta spev ob rojstvu Odrešenikovem, ki je prišel k človeštvu, da ga otme iz spon teme duševne in mu pokaže pot, po kateri mu. je dospeti k svojein iz- veličanju. Oni angeljski spev ob njegovcm rojstvu pa je bil tudi geslo Njegovemu nebeškemu poklicu na zemlji, po katerem je deloval v večiii blagor bednega eio- veštva. „S1 ava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!" to je bila deviza Kristusova, izvršitclja volje" Očetove na zemlji. S to devizo navdani so bili vsi nauki Kristusovi in po njej zamore biti osrečen človeški rod v tern' in onem živ- ljeuju, ako jib- sluša, ako živi po njili: „slavite Boga na višavi, a bodite mirni med seboj, — Jjubite se !" To je zadržaj njegovega nebeškega poslanstva. Toda kako malo se drži bedno človeštvo te devize Kristusove, uče nas baš dogodki burne sedanjesti. — Reči smemo, da o >-ftialo katerem Božiču se je izgubil oni uebeški klic kakor klic vpijočega v puščavi tako, kako-r se izgubi baš 1 e t o š n j i Božič..Kajti glejte, skoro po vsem širnem svetu divjajo ždaj bojiii viliarji in politične razbürjenostl v Vrstali zabredlega človeštva, ki je izgubilo, za- peljano po hudobnem duliu Mamotiu, svoj pravi cilj. In nocojsni sveti- vecer, ki bi imel biti posvcčen nebeškemu mini krščanskega prebivalsiva in tilil sreči in zadovoljnosti, najde .isto v večji ali manji razburjenosti radi. neprijetnih političnih dogodkov. Misliti treba samo na oni nesrečni narod v daljni južni Afriki, na narod Burov, ki žaljuje nocojšni. večer na razdrtih domovili ob padlih svojcih in mesto, da se.Ja krščanski.. narod ra- dostf svetega večera ob prižganem bo- žičnem duevescu, bega se kakor pro- gnanec na svojih lastuih tlch, pot pa mu razsvetljuje nocoj požar gorečega mu domovja, uničencga po zlobni roki brez- vestnih sebičnežev. Ali ni nain treba hoditi v daljno Afriko, -- tudi v naši državi, da, v naši o ž j i d o m o v i n i ne najde nocojšni sveti večer onega svetega mini, kakoršen bi moral biti mej srečnim krščanskim ljudstvoin. Uzrok temu je tudi tukaj v bitstvu podobeu oneinu v daljni Afriki ; kragulj brezsrčnega cgoizina, nekrščanske sebičnosti je planil med naše dobro go- riško ljudstvo in je vznemiril. Naše dobro ljudstvo, ki se ni spre- menilo v nicenier, ne kar se tice narodne zavesti, ne kar se tiče ver- skega prepričanja, izvzemši morda neki mali odstotek zgrešenili duš, to uaše dobro ljudstvo naj bi postalo li krati nekaj druzega, in ne več sebi podob uo; obrnilo bi naj se li kratu strani od svojih najdražjili svetinj; samö za to, ker te svetinje zauičuje par izgubljenih zna- čajev! Da so ti poslednji dosegli, da je motena našeinu Ijudstvu svetost nocoj- šiiega svetega večera po sicer povse nepotrebnein poliiičncin razburjenju, • je pač resnica, a nocoj se to naše ljudstvo' uprav zopet zave, kako lepo je biti pravi" in verni kristjan, nocoj tanebeški'večer se' zavč uaš narod, da je le rindi mir, koder' liodi človek z v e s t o za nduki Odreše- nikovimi in ne stopi fiikdar s te' jediiiö •rešilne pö1i. ' v • "• '' • : „MiV ljudem'na zemlji, ki so fola^c vol]e:!" •"'•' Prepfifani $tno,''"da"s-e knialu povhie v našo deželo, ža naš "težko izkušani narod zopet oni'mif; katerega tstkd nlijno potrebujc. V pci'gled temu zanesljivemu dejstvu pa bi laliko rekli že noCoj": ;ünii- rite se, npokojite se žc' ždaj vi- vsi, ko- likor vas je blage Volje, saj ni več daleč lepi cilj, po katerem strčmite v svoje osrečenje. Upokojite se ob zavesti, da' niste storili uičesar, kar vas zatožuje pred Bogom in narodom,, radi Cesar bi vam morala očitati kaj vest, uiarveč,1 da i ste storili v vsakem -..ozif.u le to, kar zahteva.od vas veska in .narodna dolž- nost. . '¦ ¦' ¦•: ¦ V to ime : s r e č n e Božične p r a z n i k e! Načrt, o katerem je vredno premišljevati 3 leta. (Je Slovenci obračaiiio svoj poghnl nazajna svojo delovanje, priznali si mo- ramo, da nismo nič druzo }$ äobrb,1 zavriiiti, nacrt, _isi§g,. ^,e|;t p n y ni nen j j e's t 6' V e so j ii| o s t ai a^.y^gh p- v u cTo r p'k t.u v y to m t o s''ra.6 r u d or š t at e c n o' p r i p r a v e n a 1" Tako je i bdbil nacrl jjismeno, ustmenp pal : se m-azil, u a' n a e r t"] e ' ž e d o'b e r, a 1 i da se siim bavi že, t,ri;leta s täkim hačrtoin! ' .r .... S'reuna rnladina iia Goriškom, Ti, ki hi so ''rada pripravila tooretič.no za trgovski stan v ' lastni šoli, TeUt skrbe, meroilaj'ni saktorji, ^aur^snizenje; svojih tožonj na ta /naßiiij da s^, .izrazjjö, d a Ti nisi se za to dovoljno pri- p r a v I j e n a, samo radi toga, kor nekdo ne more dognati svoj subjoktivni načrt ! Zapomni si to (Jobro in ko pride sobota, plaeaj po vrodnosti! To velja za Gorico, sodaj pa obr- nimo pozornost drugod po slovenski de- želi. Nehote moramo vkliknuti: „Kppur si muove!", ko vidimo, da so povsod nekaj giblje, in sicor kaj, kdo? Mladina sama! Nasi javni einitolji povsod skrbö za vso drugo, nogo za teorotieno stro- kovno izobrazbo za nai5o mladino. Co pa ti nočejo skrbeti, mora pa rnladina sama. Ljubljana: novo društvo trgov- ske mladine ,.Morkur", si je postavilo nalogo, da dozene ustanoviti^v trgovske solo, kar bi bila zo davno naloga adrni- nistrativnili iunkcijonarjev slovenske cen- trale. Ti se pa ne brigajo, ker morajo zabavljati k I e r i k a 1 c e m. — Trgovsko- obrtno društvo (prvotni uzorec goriške- ga !) nima casa, ker mora inetati zadru- gara polena pod noge! Ljubljanski mla- dini želim najb'oljega uspoha, kajti AUthrova sola je nezadostna, v trgovskib krogib nevpoštevana, in vrhu toga ne- nurodna. Trst: Tudi tukaj si je trgovska . mladina u.staiiovila družtvo z isto težnjo Ijubljanskib kologov. Da še voč, imajo vecei«ne ku-rze pod' vodstvom voščega g. prof. Ulcakarja. Tii ne bodo veliko ovire za -ustanovile-v slr'okbvne solo, ko imaino .AažO;. sprotnq os'ebo za vodslvo, in slo- venski h; iLrgovcev, ki vendar ne bodo .pLietili to.sra20 K. Fomislili je, da ima tujnik le tri dni v tednu posla. Slišali smo, da je slare.sinstvo v seji 13. septembra 1.1. določilo 100U K za tajniktt in za orgniiistn, ne pa za tajnika in ž u p a n a. Ker se pa r proračunu za organista ne nahaja nobene svote, potem ta vest ui bila resnična. Svota 1000 K za tajnika in Zupana zdi se nam pa previsoka. Torej naj jo slarešinstvo primerno zniža! Frevisoka se nam zdi ludi svota za razne meseene podpore ubogim v znesku 1400 K, ker sedaj utemeljene podpore znaäajo le 60 K na mesec, torej 720 K na leto; čemu potemtakem 080 K preveč? Gotovo je irnel g. župan pred seboj gtari proracun, v katerem je bilo določenih 700 gld., ni pa menda sliAal zvoniti, ko so nesli G mesečuih podpor pokopat, kar je zelo čudno. Torej tudi to svoto naj starešinstvo primerno zniža! Stroski 300 K za pota in druge izdatke o priliki, ko so se potegovali za to, da bi se i/.peljala železnica mesto čez Štanjel, eez Mali dol, so neoprav i- č e n i, ker so naši župani v tern pogledu zaceli gasiti poslopje, ko je že popolnoma pogorelo. Zato ne zaslužijo taki gasilci nobene nagrade, zato pa naj staresinstvo to okaieno svoto iz proracuna po- polnoma izbrise. Cudno se nam pa zdi. da se ne nahaja med dohodki nič gotovine, ker so bili v proračuni za 1. 1900 nekateri stroški pokriti in se ni zanje porabilo nobenega denara. Zato naj starešinstvo po § 39. ob<\ reda skupni denarni dnevnik pregleda in ako najde v njern kaj gotovine, naj jo vporabi v proračunu za I. 1901. Doklada 80'7u za bolnisčni dolg se nam zdi previsoka, kor so letos občine za take stroške potegnile pri e. kr. dav- kariji na poterjanib dokladab za bol- niicni dolg okoli 700 K; Zato naj stare- šinstvo porabi to svoto na račun bol- ni senega dolga. Te doklade so naši dav- koplačevalci težko plačevali, a narnenjen je bil ta denar le zh bolnižčni dolg in nikakor za to, da ga obcinski denarničarji — doma hranijo. Tudi ta doklada naj se primerno zniža. Zatorej podpisani nujno prosimo: slavno starešinstvo v Komnu naj blago- voli gori navedene točke vestno rešiti in že tako težko obremenjene d.tvkoplačevalce primerno razbremeniti, siner bomo pi'i- siljeni postopati na višem mestu in žu- panu in starešinstvu izreči nezaupnico.*1 Taka je bila. torej pritožba. In da ni bila neopravieena, doka- zalo je de-jstvo, da je staresinslvo raznim točkam te pritožbe ugodilo tako, da so se znižale prvotno na l27"/o dolocene doklade za skupue potreb.ščine na 80%. in je bil potemtakem znižan proracun za 2400 K. Zdaj naj blagovoli vsak razvideti, ali je bilo ta pritožba potrebna, ali jc bila kako — „agitacijsko .sredstvo". Nviuo, 19. t. in. Ker „Soča" in njen vredni „sinček11 tako rada udrihata po nas, se nam ni zdelo dozdaj niti vreduo odgovarjati nu napade takib kulturo- noscev. Saj kdo pa so ti „razsvitljenci" in od kedaj? No, bili so tu s svojim temperarnentom in s svojo — vrednostjo, že predno je "bil goriiiki „razkol4, poprej seveda pod drugim naslovom. Njih izo- braženost je bila takrat ravno istu kakor je danes. To vam je neka „strančica" prismodežev brez kake primerne izo- brazbe in tudi brez značaja, inorda iz- vzemži nekatere. Ti ljudje so pri ljudstvu navaduo brez vsakega zaupanja, ker äe med seboj govorijo drug o drugem tako- le: „Ne maram ž njirn nobenega obče- vanja. ker nima pri ljudstvu nobenega zaupanja ter ga vsi prezirajo". Zopet drugi pravi uasprotno: „Jaz rad ž njiin obcujem, ker ga imam za norca kolikor sam hočem, tako neumen je, da ga ni tako neumnega" itd. Povsod so ti ljudje prezirani in mi jib pomilujemo, ker jib ne jemlje nikdo v po^tev. A za zdaj jim oprostimo, svetujemo pu nekaterim: o- zrite se okrog sebe in — srarn vas bo! Zakaj pravite nam, da smo neurnni ? Morda za to, ker smo vam enkrat po- kazali pot, ko ate nam boteli razlagati — tumasti evangelij? Morda nas tudi radi tega hnenujete neurnue, ker vas nisino boteli ubogati ne z lepa ne z grda, da bi šli v Kihemberk na Tumov shod V Govorili ste in nam obljubljali da, ako gremo, bomo j e d 1 i in p i 1 i z a s 1011 j, kolikor bomo h o t e 1 i ter da nam pridojo tudi Urijci naproti do Skrbcov itd. Vidite, dopisnik, ako bi bili mi taki. kakoršne bi nas radi vi, gotovo bi se varn bili na tako mikavno povabilo od- zvali in šli. Tu je bila — mastna prilika! VaSi sornisljeniki bi je gotovo ne izpu- stili! Nadalje pi^ete. dopisnik, da so tu- kajžni ,.kJerikalei" onesnažili pot od fa- rovža in do pokopalisca na dan volitve. Glejte, kako nesramno znate lagnti in obrekovati! Ali — ni vam zameriti, ker smo žti prej rekli, da vas je le pomilo- vati. Fregovor pravi: stara navada železnasrajca! V vasih glasilih ni druzega nogo nosramno 1 aži in obreko- vanja, od toga še žive, dokler je ljudij, ki jib ni srarn. to čitati. Mi vain lahko rečemo: vas in va'iih giasil ni sram no- benega dejanja! Mi smo šli na voli.soe in smo volili po svojem prepricanju ter smo dobro vedeli, koga volimo. Ako gremo se Hto in stokrat, volili bodeino ravno tako! Sicer je res, da nas je nekatere g. župnik povabil na kozaiec vina. kdor je hotel ju šel, a to je bilo po volitvi. — Spodtikate se nad g. župnikom, a mi ga radi imamo in ga čislamo, ker j^ vsega spostovanja vreden, čislamo pa tudi iz- voljene može ter jim zaupamo, ker so zaupanj.i vredni. Še nadalje pravite, dopisnik, da smo nekega „gospoda't?,) Bizjaka pretepli. Tudi ta trditev je neresničua, re» pa je, ko se je sprijel z jednem, da ga je ta pahnil, ne pa pretepal (morda začhe na- birati tudi zanj hinavska „Soča' milo- dare, kakor za tistega v Skopem ?) Ali kako hočete pisati resnico, ko je ne znate ? Za vas in vaäi glasili velja na- rodna prislovica „gob gliha vkobu! Še nekaj naj pojasnim, zakaj ao biti „razsvitljenci" na nas tako jezni in so äe. Frišli so enkrat neki „kulturononci'1 iz Brji razlagat nam Tumov evangelij. „Odprite!" se čuje otožen glas. „Kdo pa «iV" „Ubogi popotnik, ki prosi preno- čiača", je zopet bolesten odgovor. Zdajci se spogleda stari Boätjanec z drugimi okoli mize in pravi potihoma: „Kaj vam nisern pravil? Frav tako j(i in nič drugače, nocoj je steti večer. Grem in mu odprem". V sobo z Bostjancem stopi bolehen človek ter se poda takoj k peči, kjer sede na klop. Drbtečimglasom spregovori: „Bog z vami, dragi planinci! Od daleč prihajam in daleč bi se moral. A ne morem, zelo sern utrujen. In pa sveti večer je nocoj, — tako bi bil rad pri dobrih vernih ljudeh ta večer . . ." „0, le bodite, mož, radi ras sprej- memo in pa pogrejte se!;t je bil odgo- ˇor domačih. Boätjanka pa mu prinese malo jedila, da se okrepca. Ginjen se zahvali tujec, potem pa nadaljuje : „Kako hudo je človeku, ki nima döma in je na äirnem svetu sam in brez prijatelja, to čuti äe le tak-le čas. Vse se zbira v toplih domorih in se raduje lepega trenotka, ki slavi prihod Izveli- čarjev na zemljo, on sam je na mrzli cesti in mora biti vesel, ako mu dajo kje prenocišča, kakor ste ga dali vi dragi meni rerežu, za kar vam gotovo Bog povrne. 0 tudi jaz sem v svojih mlajäih dneh poznal drage svojce, ali . . ." Fri teh besedah oblijo neznanega popotnika solze in glas se mu prekine, pa tudi doinac'i so od sočutjaza njegovo usodo jeli glasno ibtt'ti. Potem pa so se äe prav prijazno pogorarjali, dokler je prišla polunoč* in je na povabilo zvona od cerkve se podala večina domacih k polnocnici po stari krsčanski šegi. Proti jutru odide tujec in se äe enkrat zahvali z besedami : ,.l>og vam povrni, mili ljudje, kar ste mi dobrega storili! Fraznoval sem v vaSi sredi prijeten «veti večer tako za- dovoljen, kakor da sem bil med svojimi. Blagoslov božji bodi radi tega v tej hiši vse case!*' Drugi dan presenetila je Pecarje izvenredna novica. Okolo poludne pri- drdrä svetla kočija po okrajni cesti in zavije v vas, ustavi se pa prav pred Boitjancem. „Kdo je, kdo je? Kaj pa to po- meni?" je älo od ust do ust in kmalu se je vse trio radovednih vaščanov okoli roza. Pa tudi pri Boštjančevih so bili vsi iznenadeni, kajti nikdo ni slutil, kdo iz mestu bi utegnilobiskati njihovo borno domačijo. Stari Boštjanec pride na prag in drugi doinaci mu gledajo čez ranio. Iz voza stopi star eleganten gospod ter gre naravnost nasproti Boštjancu. „Bog a teboj, ljubi brat, — vsern skupaj srečne praznike! Kaj ne, dolgo se nismo videli ?" rečo in stiska vsem prijazno roke. „Za božjo voljo, Jernej, ali si res ti, moj bratec? Pa smo mislili, da te ni voč na svetu. ker nisi nič sporočil več 0 sebi. A kako dolgo se nisva videla ! Bog te sprejmi!" Prišlec je bil pravi brat starega BoStjanca. Pred dolgirni leti so ga dali v mesto žtudirat, potem je sei na visoke sole in postal je imeniten gospod, ki si je služil v odličnih službah lepe denarje. Bil je tudi oženjen, a umrla mu je žena in pomrli so mu tudi otroci, postal je osamljen. Dasi je za srečnih dnij večkrat obiskal domačo väs in je bil znan pri vseh Peearjih kakor dobri „Boštjančevi gospod", pa za dni svoje osamljenosti ni dal več glasu od sebe in v vasi se je že pred leti raznesla novica, da je v dalj- nem mestu uinrl. Ko je strijc Jernej pripovedoval svojo usodo začudenim domačim, je uapoüidd še dostavil: „No, kakor vidite, umrl nisern 3e, a umret sem prisel v svoj rodni kraj, ako me sprejmete, no, nočem zaslonj. Hočemo pa živeti še prej nekoliko veseli, pred vsem pa obhajati vesele Božične praz- nike". Po prvem veselem utisu, ki ga je napravil obisk uepricakovauega gosta, potegne stara Bošljauku švojega moža y vežo in mu zaSepno: „Keci. kar hočeš, Blaž, tako podoben se mi zdi v lice onemu sinosii, — pa ne, ko bi....?" „Tiho, tiho!li meni stari, „to ni v naši moči. Jaz le to povem, da popotnika prenočiti na sveti večer prinese vsikdar srečo, ker nista dobila prenočišča Marija in sv. Jozef, ko sta šla v Nazaret na ljudsko štetje. — On je prav gotovo pre- možen in znabiti pridejo ž njiin v hišo tudi za nas boljSi C-asi". ¦ * Stari Boštjanec se v tern ni varal, boljši časi so zares prižli, vse se je spre- menilo pri hiši s pornočjo Jernejeveg« premoženja. A tudi v malokateri vasi so bili isto leto tako veseli Božični praznjki, kakor v tihi gorski vasi — Peoarje. Čujte, kaj so „razlagali"! Govorili so, Ja je njih župnik krivoverec, da bo v krat- kein ob „mašnislvo", da pojde v kratkem iz Rihemberka. da dobijo „druzega bolj- šega" in take reči. S tem razlaganjem pa si niso priborili druzega uspeha med nami, nego nekoliko hitrejšo pol proti Svinščeku .... To so vain res pravcati talenti in uzor-možje, saiiio svetujemo „razsvilljenim" Rihemberžanom, da nain takega „razsviiljenega" človeškega mesa ne posiljajo več, kor ga no — potrebu- jemo ter hi ga moi-ali vsikdar I« vrniti. Toliko u;i znanje ! Domače in razne novice. Vabilo na naročbo. „Gorica" bodeizhajala prihod- njega leta kakor do sodaj v dvoh izdajah vsacega torka in soboto. Naročnina znaša za celo leto 8 K, za pollota 4 K, za öetrtleta 2 K, katero naj gg. naročniki iz- vol6 doposlati na upravništvo y „Narodni tiskarni", ulica Vetturini h. St. 9. Smrtnn kijsa. Rodoljubnega uči- telja Josipa Balica v Ločniku zadela je britka zguba po sinrti soproge Ka- tarine, ki je po dolgi mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo dancs v jutro v tukajsnji bolničnici. Užaljenemu .soprogu, kateremu je pokojnica zapustila dveletno deklico, in sorodnikom naše najiskrenejše sočutje. Naj blaga pokojnica v mini po- čiva ter uživa plačilo za njeno po vsem krščansko in vzgledno življonje. Pogrob bo v sredo na praznik ob 8. uri zjutraj. Za „Solski Dour': llvalica, dekan za božičnico 4 K; Fr. Lašič. c. kr. okr. komiiar v Krku 5 K; dr. K. Štrekelj v Gradcu, Feinliebgasse št. 13 K 3; Ivan Kranjec, pros, na II. gimn. na Dunaju: „Mali mož, mail dar — na.šini nialiin na oltar 3 K; dr. Ant. FovsiO, sodnijski taj- nik oa Dunaju, za bozienico 3 K; Stefan Kinderčev v Gorici 1Ü K. — Upravništvu Gorice došlo: c\ g. Karol Šigon vikar na Vojačici 10 K ; o priliki odlikovanja g. Jož. Kovačiča v Komnu zložili rodoljubje 18 K. — Srčna bvala! Za letošnjo božičnico v „Sol- skem Domu" so darovali : Eminenca kardinal Missia v Gorici 40 K; „Krojaška zadruga" 40 K ; čč\ gg. bogoslovci v Gorici 33 K 70 h. Fo 20 K gg.: gröl Alfred Goronini; nions. dr. Joa. Gabrijelčič, semenižki vodja ; dr. A. Gregorcie; dru- žina Doljak; <'. g. duhovniki v Rudolfinum 19 K; c. kr. vojaški kaplan Hunt 15 K. Fo 10 K gg.: dr. J. Shiuie, R. Konjedic, dr. Neimenovan, Andr. baron Winkler, prof. dr. A. Pavlica, prof. dr. Vv. Kos, dr. J. Favlica, inr. St. Kofnl, kurat A. liudin, družina Fig!, c. kr. sod. tajnik Fon, „Aj- dovec", družina Goljevaček, Bolko, c. kr. komisar Follaj, c. kr. profesor nad- zornik FinSger, kurat Skočir v Gradcu, K. 1. A. — Po 8 K gg.: c. in kr. nior- narski kaplan KorAie v Pulju, Anton Breščak trgovec v Gorici, vesela družba pn taroku „Fri zvezdi" 7 K 76 h. — Po 6 K gg.: rodbina dr. Lisjakova, dr. Abram, dr. Hojic, dvr. avetnik Budau, dr. N. Tonkli, dr. Grim tar, gospa Štrekelj, Ne- imenovan, c. kr. ucitelj V. Kumar, nign. Jordan. Po 5 K gg.: Kodermac iz So- vodenj, c. kr. prof. Kragelj, Franjo Frlila, c. kr. učitelj F. Sivec, c. kr. prof. Frass, Neimenovan, gospa Tereza Klančič, Mla- dinoljub, nadučitej llrovatin, dekan J. Kofiatka, Jakončič, Avrelij Bisail, kaplan A. Kovačič, J. Fremrou, Leban, c. kr. ravnatelj St. Križnič, katehet Lieen. — Fo 4 K gg.: M. S., družina Hinelak, gospa Koren, Jakopic, Üekleva, Kocjančie. gospa M.Dominko, J. Kopač svečar, c. kr. učitelj Komac, N. N., dr. Gutman, c. kr. prof. Ivančič, obitelj Kaveičeva, obitelj Dolja- kova, Vidmar, A. Gabršoek, gospa Jacobi, Čubej, dekan Hvalica. — Po 3 K. gg.: Msgr. Milost, c. kr. prof. Plobl, c. kr. prof. Žnidarčič, c. kr. prof. Berbuč, c. kr. prof. Castelliz, c. kr. prof. Bežek, gospa M. Papež, c. kr. učitolj Skubin, katehet Tabaj, dr. Keršerani, c. kr. notar Čubej, A. Pucelj, gospa Katalinič, Kustrin, msgr. dvorni kaplan dr, F. Sedej. — Po 2 K gg.: fotograf Jerkič, Kappus Milica, La- panje Davorinka, gospa Mozetič, gospa Hanns, groiica Coronini, Lapovnik Anka, Zavnik Anka, c. kr. sod. svet. Firjevec, Bolko Leopold, Lutman (Št. Andrež), Paškulin, Fajt, Ivan Reja, kaplan Zoratti, c. kr. vadni učitelj Mercina, Rudež, Music, J. Dovgan, Hafner, Gabrijelčič, gospica Toman Emica c. kr. učitoljica, c. kr. notar lvavčič, M. Kopač, J. Fon, Simsič, c. kr. prof. Seidel, gospa P. Seidel, F. Novič, c. kr. sod. svet. Rutar, c. kr. prof. Čebular, Neim. iz okolice, c. kr. prof.Košnik. gospa Mercina. - Pol K gg.: Drašček, Leckar, gospa Hönnig, kaplan Dermastja, vikar Poljšuk'(--v! Tomaž), Neimeuovana. — Blago so darovali gg. in sicer usnje: NcMinenovan v Gorici, Hausner ik Lokar, J. Jakil, A. Jakil, l. Drufovka, Casagrande, Scalettari iMiren), Neimenovan dve ^kallji klobukov ; blago za obleko: Krušič A., groiica MaLilda Atterns, M. Povcraj, Ne- imenovan: nogavice, rokavice. zapestnice, srajce in ^olsk<; potreb.ščine, Fon klobuke in kape. Neimenovan: tri (lucate žepnih robcev, Likar 10 molitvonikuv, Gasser žolske potrebščine, Jeretič molitvenike, knjige in šolske potrebščine; kolace gg. : Gerbec, Grill, l)rašč*ek. Foleg gori imenovanih gg. dobrot- nikcjv so poslali blagajniku drustva „Šolski Dom" potom post« ae nekatori drtigi prijatelji mladine; dotična darila so izkazana v listu „Gorica" v Slevilkah 97 do 102. Vsßm častitim darovalcem ler pod- pornikom slov. sole v Gorici se izreka najpresrčnejsa zabvala v iinenu o.bdaro- vane mladine. Vodstvo ljudske sole, „ Š o I s k i 1) o m". Di'xclni /bor ^oriski. — (Konec.) Forocevalec IV1 i c b i e 1 i: Naročilo se je dež. odboi'u, naj plača polovico troAkov za popravo inednarodnega mosta v Bra- canu v znesku 3217 K 20 v. in pa nad- inženirju E. Bonavia dolič-ne komisijske tro.ške. Isti poročevalec: Odsekti, ki se je ustanovil v Gradisči v zatiranje pelagre dovolil je zbor 2000 K podpore. Isti poročevalec: Dovolile so se pod- pore po 160 K dijakom vi^ib kmetijskili in vrtnarskih šol Antouu Velicogna, Fr. V'idmar, Oktaviju Dean in Emiliju Herlot. Foročevalec pl. D o 11 o r i: Učen- cem košarske sole v Foljanu so se do- volile [)od|)ore in sicer vsim 12, koükor se jib zdaj sola, vsakeinu po 60 K za leto 1V)O1. I'orocevulec dr. Venuti: 0 proš- njali Severina Nardina in lvana Mar- vina za podpore v višo izobražbo v godbi je zl)or prestopil na dnevni red. Isti poročevalec: BivštMiiu učilelju' godlxj Jenarju vitezu Gargiulo se je do- volila enkrat za vselej, izredna podpora 100 K. Isti poročevalec: Naslednji visoko- solci ital. narodnosti so se obclarovali s podporami: pl. Micbellini Anton, telinik na Dunaju. pl. Micbellini Konradin prav- nik na Dunuju in Karol StecJüua prav- nik na Dunaju po 150 K. — Rudolf Se- culin, pravnik v Gradcu, Peter Caneva, pravnik v Gradcu. Karol Marinig, lehnik na Dunaju, Karol Bressan, telinik na Dunaju, Frid. Ribi, telinik na Dunaju, Rudolf Naclitigall, modroslo.vec na. Du- naju, Aleks. Nachtigall, pravnik na Du- naju, Renal us Zei. modroslovec ;na Du- naju, Virgil Vinci in Lenart Vinci, prav- nika na Dunaju. Josip Mosettig, pravnik na Dunaju in Humbert Zanelli, modro- slovec v Gradcu po 200 K; slednjit: Fan Ulrik, telinik na Dunaju, Milocco Roui- bald, pravnik v Gradcu, Calligaris Aloj- zijus, telinik na Dunaju, Sainic Alojzij, telinik v Gradcu po 400 K. Porocevalec L a p a n j a: Sloveuski visokosolci obdarjeni s podporami po 200 K so: Hlača Rajner, pravnik v Prugi, Erzen Anton, pravnik v Gradcu, Zinko Peter, pravnik v Gradcu, Jug Ribard, medicinec v Gradcu, Prezelj (Jskar, pravnik v Gradcu, Presl Mihael in lvan; tebnika v Pragi, Simčič Josip, pravuik na Dunaju, Faganel Josip, pravnik v Gradcu, Kerševan Alojzij, pravnik v (üradcu, Ga- berAček France pravnik v Pragi, Milič Karol, Šorli Ivo, Mal nie France, Kovačic Feodor, pravniki v Gradcu, Knez Anton, Feigel Kajetan in pl. Zierenl'eld Mirko pravniki na Dunaju, Pavliček Julijan, pravnik v Pragi; —• po 300 krön: Nardin Julij, modroslovec v Gradcu, Vales Al- so ris, modroslovec na Dunaju in Ferfolja Josip, pravnik v Pragi. Vse te podpore se imajo nakazati na račun leta 1901. Ker je končan dnevni red in so se resili vsi prednieti, kteri so se inieli v tem delu zasedanja razpravljati —sklenil je predsednik sejo in izjavil, da je zbo- rovanje odloženo do časa, ko Njeg. V. zopet skliöe zbor. K predstojetMm na^iin državno- zborskim volitvam. Po uzorcu svojega somialjenika „Slov. Naroda", ki je pred volitvami na Kranjskem pisal: Zmaga je naša na vsej erti! Velika ve- čina volilcev je za nas! Pora- ženi in pobiti so nasprotni kandidatje! — spisala je tudi zadnja „Soca" svoj uvodni članek, da v vsem in povsüd posnoma svojega vrednega sobo- rilca. Kako resnieno pa je bilo bobnanje ,,Slov. Naroda", pokazale so ravno mi- nule volitve na Kranjskem in po tem naj sodijo naži volilni možje, koliko smejo verjeti bobnanju „Soče", ki vrlo stopica po stopnjah „Slov. Naroda". Z jedno be- sžko oilločiti se našim postenim voliliiim možem, na ka- tero slran da imajo volili ; ogleda naj si le vsak „liberalne" agitatorje v svoji občini, prouči in premisljuje naj njih življenje v prošlosti in v sedanjesti in prepriča se kinalu, da taki ljudje ni- kakor niso zniožni nasvetovati k d o- b r e in u in da stranka. ki irna v svojih vrstah take ljudi, ne more n'ikakor biti has najboljsa stranka. Kakor vse drugo, je tudi to ocita in znana laž, da bi se bila „Slogina" slranka kedaj pogajala za glasove z. li- beralno italijansko slranko, pač pa je res, da so to poskusili kolovodje „narodno- napredne" stranko in da bi ltalijanom prste lizali ter jim poljubljali cevlje, ako hi se jim to posrečilo. Ta k oje, ,.pnštenr in „napredni" bratei, a ne naobratno! Poznamo vas dobro, a tudi vaso takliko; vse narodne grehe, katere imate na svojib dusab, in ki vas v trenotkib hlmlnega prtunisljevanja grizejo, navalili bi radi na nas ter se jih tako otresli, — ali zaman! Grešniki ste, veliki narodni grešniki, zato pa je tudi popolnoma pra- vieno, da delale |)okoro za storjene grehe sami. Abotno je torej od vase slrani, od nas zablevati, da bi za vas pokoro delali ! AiiHM'iltauska rtiklama za novo odvotnišUo (vrdko pod^csloni „pejte %it iwivv !'1 Andrej Gabršček je na „cir- ku.su Tuma" v Sežani nastopil kot agent nove odv(.itni.ške lirme v Gorici — proti kateri nagradi, ni has znano. A opravil je svoje delo prav izvrsl.no po načinu znanih postajacev pred ilalijanskimi tr- govinami v Gorici, ki vabijo inimogredoce slovenske kniete s klicern:„pejtega noter!il Gabrscek je narnreč razodel krnetom v Sežani. da bo v novi odvetniški pisarni dr. Tuma- dr. Treo od prvega januarja 20. stoletja nadalje tudi —„osrednja pi- sarna" „narodno-napredne" stranke s „stalnim uradnikom" pod vodstvom gg. dr.dr. Tuma in Treo, ki pojde ljudstvu na roko v vsakem oziru — Kraševcem n. pr. za načrt o — vodotokih t. j. ka- nalih in raznib železnicab in industri- jalnih podjt'ljih, nadalje o plantažah za — kitajski caj, s tem, da se precepi kraški brinj v kitajski čaj itd. itd. itd. U vseh takih podjetjib bo izdelo- vala ta „osrednja pisarna" naerte ter jih pokladala vladi v usta in ta jih bo morala pozreti! Pojfe, pojte! Kdo vas ne pozna? Vse to je pač tako, kakor pred zna- nimi komedijantskimi šotori, kjer je zu naj vse hlestece in leskece, znotraj pa . . . . Ali smatrajo ti ljudje naš narod že rws za tako neumen, da ne bode znal, za k a t e r i m grnioin tiči zajec ter da bode res sei na limanice faktorjem ki proslavljajo v „Soci" l.judi, ki „znajo i z k o r i š č a t i — 1 j u d s k o neuin- nosl ?;i Saj naše Ijudstvo i^e ni pozabilo, kako je „Trgovinsko -obrtno druStvo" lani s svojim „stalnim uradnikom" delalo visoke načrte za „prekinorsko trgovino", a da o vsem lern danes ni duha ni sluha, omenjeni „slalni uradnik1' pa je še ne- davno norca bril na nekein shodu pri Ljubljani iz goriških fabrikantov visokih naertov. Dagovorimobrez ovinkov! „Osrednja pisarna'' „narodno - napredne" stranke ni ni<5 druzega nego reklaraa za — od- vetniško pisarno dr. Turne in dr. Treota! Prvi kmetič že, ki bi se vjel na to vabo in prišel v „osrednjo pisarno", združeno s pisarno imenovanih odvetnikov, s<^ bode prepričal, da ta „osrednja" ne bode dru- zega, nego pretveza, s katero se bodo lovili — klijenti za pravdarsko podjefje dr. Henrika Turne! In da za to podjetje agentari Andrej Gabršček, je pač samo ob sebi umevno, saj se ti ljudje se ne nehajo zibati v iluzijah, da so poklicani voditi goriški narod na ujzdah svoje Spekulalivnosti, kakor — slepega konja, — ako bi se jim pustil. Originalni so res ti ljudje! Take vrste drevje pa ni zrastlo na gori š-k i h 11 e h, marveč prinešeno nain je od dru- god. Ni pa vsaka zemlja za vsako rastlino, zato upamo, da tudi to d r e v o n e p r i r a s t e — v nebö. Vsako orodje jini je dobro. ,.Soca" je prejela dopis iz Gor ce, da je deželni zbor dovolil nekemu visokoiiolcu- medicincu samo 100 krön podpore. dočiin so vsi drugi proüilci prej ili najmanje po 200 krön in zvrača krivdo na pristranost dotienega poročevalca, ker je oce medi- cinca nekda pristaš narodno-napredne stranke. — Debelo zlagano. — Trije slo- venski visokosolci so prejeli po 300, vsi drugi b r e // i z j e m e po 200 krön pod- pore. Porocevalec je pray dobro vedel, da so nied njimi ne samo taki, kojih očetje so privrženci nasprotne stranke, ampak tudi taki. kateri so sami Gabršček- Tumovi poganjači terse dajejo zlorabit za najstraiitnejšo agitaeijo proli možem naše stranke.Vedel je celö, dajo eden skoro celo leto dorna, da tajnikujein da se je pri volilvi zaupnikov V. kurije posebno odlikoval v pvilog Tumqvceni — bi mu bil torej po vesti laliko odrekel podporo, pa tega ni storil, ampak v krsčanski ljubezni priza- ne.st^l zapeljanemu mladicu ter mu podelil toliko podpore, kolikor drugim. Tako de- lajo naši možje, „Soča" pa kuje proti njim orožje iz s-amih lažij — samo da ima kaj, s cemer udari. Obi'iii zbor „Slovenske (ital- nice" v (iorici. V soboto večer ob 6. uri je oil obdržavan v dru.^tv(Mii dvorani letošnji občni zbor drustva „Slovenska Čitalnica" v Gorici. Udelezba je bila iz- vanredno mnogožtevilna Predsednik se je po običajnem pozdravu spominjal v tem društvenem lelu umrlega člana in dr-uštvenoga ustanovnika msgr. Andr. Ma- ružiča ter povabil zborovalce, da za- kličejo „slava" njegovemu sporninu, kar se }v tudi zgodilo. Po porocilih društve- nega tajnika in blagajnika, ki sta bili sprejeti brez vsake opazke, sledila je vo- litev novega odbora. Izvoljeni so bili in sicer: Predsednik g. prof. Šan toi j, bla- gajnik vadnieni ucitelj g. Adolf Ko in a r, Odborniki: gg. prof. Ferd. S e i d 1, vadnieni učitelj Ivan Mercina, deželni uradnik Ernest K 1 av žar, vadnični učitelj France Sivec. železniški uradnik Franc B 1 a- ž o n, pravnik Srečko B i s a i I. Namest- niki: prof. Jakob (le b u I a r, prof. Anton Fräs in racunski svetnik Ivan P i r- jove c. V finniinieiii odseku je utemeljeval in stavil prof. Herbuč j)ovodom obrav- nave vladnega predloga o podržavljenju doklad na žganjo in opojne žgane teko- čine sploh predlog, naj se vladi le po- gojuo vslreže v tej zadevi. Mi nismo erhnili o tem predlogu aiti besedice do sedaj, in vendar je nalirulila ^Soča" prof. Berbuč-a, ces da te pred- loge je stavil imenovani poslanec v edini namen, trositi peska v 0 č i v o I i 1 c e m. Taki so: Če goriski poslanec molci, je „Irot", če stavi predloge in zagovarja pravice svojih volilcev, dela to iz po- stranskega namena. Kot podjetniki za vipavsko želez- nico so se oglasile različne tvrdke, nied temi tudi Gorup jun. v Trstu. Goriški Slovenci so srčno želeli, da bi bilo ostalo delo tej narodni firmi, in naši uplivni zastopniki so podpirali po možnosli Go- rupova stremljenja. Žal, da ni moglo visoko ministerstvo vstreči tej želji, kakor vemo iz najverjetnejiega vira, ker je ponudba tvrdke g. Klemencievicz & De- muth-a za 90000 ugodnejša nego|Gorupova, ne oziraje se na 18.000 K osnovnih delnic, katere sprejme dunajska tvrdka namesto plačila v gotovini. Iz Tolinina se nani poroča: Danes, 18. decembra se je končala tukaj že ob pozni uri obravnava proti Justinu K 1 e- menčicu „n a p r e d n j a k u" iz Pečin, ki je dne 30. novembra s kamenjem ranil poštone volilce katoliško-narodne stranke, ko so se vračali od volitve iz Rakovca na Pečine. — Obsoj(m je bil na 7 dni zapora in izplačati mora prvomu ranje- nemu 80 K, drugernu 40 K in tretjemu 4 K. — To ima torej biti naprednjaska omika! Sram vas bodi! Za postenega človeka ni prostora v taki druzbi! — Škrlatica v Gorici. Zaradi te bo- lezni zaprli so se v Gorici nekateri »ol- ski zavodi, kakor „Notre Dame", šolski vrtci. Po izkazu mestnega tizika bilo je od 19 nov. pa do sobote 22 slučajev; od teh je imel jeden sam smrtno posle- dico, 6 jih je ozdravilo, 15 pa se jih na- haja v ozdravlj(mju in sicer 14 doma, 1 pa v bolnisnici usmiljenih bratov. Brivniee. Drugi božični praznik ostanejo vsled sporazumljenja med brivci vse brivnice v mestu zaprle. Umrl je dne 18. t. m. v Celju upo- kojeni višesodnik svetnik g. Peter L e- v i č n i k v slarosti 82 let. Pokojnik je bil vkljub svojemu poklicu do zadnjega diha zvesti sin slovenskega naroda kre- menit značaj in blaga duša. Mir njegovi dusi! Listnica uredništva. Gg. dopisniku iz Št. Ferjana in drugim: — prihodnjic ! Narodiio gospodarst-vo. Jiibilojska smluu razsiava v (iorici lota 1000. D.-iljc.) In lu moinmo. /ill, doznavali. da zaoslajamo gledö pravega pomologionega zaznainovanja še daloč za drugimi sado- rodiiimi dežolami. Lepo štovilo nizshtv - 1 ja cpv jo pof-'lalo svoje sad no uzoree čislo broz imon. "M z izmi'-'^nimi ali p" takimi imoni, klora so s?to v dotični vasi zrrma. V iironika n: ajamo en iz- gle-1 ta -jj,a imonovanja. Hedko kdaj je kto 1*0 domače imo splošno v vvW\; veeji do! imo . jo malo vrodnih in ožnačuje sad saino po kaki njegovi lasfnosti, ali po obliki, kakor n. pr.: Zolonko. ruske, ru- nionice. belice, debolice, disavke, pisanci, lončiči. Nektore so c'obile imona po čm^u zorilve. I."»kor : Š roho.-ke. šmihelke. valit- nico; dingo od kr.rev, od kodor so j b prinosli : Prvačnice. Briko. Vipavke, Ce.kljanko; še drugo po družinab, ktere so jili uvodlo: Kololico, dragarice itd. Zalo smo v imoniku navodli samo po- j mologiona in prezrli vsa krajevna imona, klora nimajo za veejo kupoijo nobene vrodnosti. Posamezni rnzstavljavoi so se pač polmdili, da so zaznaniovali svoje raz- slavljono sadje s pravinii imoni in gosp. prolosor Mader, kot predsednik presojo- valno komisije je tudi skrbol za to, da jo dolocil imona mnogim razstavljenim sadnim vrstam; a on sam jo moral pri- znati. da ne pozna marsikaloro razstav- Ijenib vrst, l)odisi kor so bilo zgolj tu domače. ali pa divjo. iz semona vzraslle in no eepljene. Treba bode so dalje op*a- zovati in poizvedavati, da se odborojo vso dobi'O dornace vrste in zavržojo one, ki so malo vi'odne. Sadjerejee sam pozna mnogokrat prav dobro svoja sadna dro- vosa in vo, da mu nekatera rodo lako siidjo, katero mu malo ali nič no ko- risti in ne digo nobenega dobička. Taka drovesa, če so za to, naj precepi s ce- piči plemenitih sadnib vrst; s torn pride najproj do boljsega, izdatnega pridolka. V la naincn razpo.šilja naše c. kr. kme- tijsko drušlvo že voč lot zaporodoina volike mnozinc ocpictiv odbranib sadnib vi-sl po dozoli in ustrežo ž njimi vsem kinelovalcein, ki jib žele dobiti. V svojo posebno zadoščonjo sino doznali /o na letosnji razstavi. da jo prihajalo lopo število sadnib uzorcev od razdoljonib cepičev ; a Irebalo bo še nekaj casa, da se po ])rocopl.,enjn nadomosti veliko število odraslib divjakov ali drevos z rnalovrednim sadjom lako. da plomonito sadjo povsod izpodrino iosnike in dru^o slabarijo. Vr novejoni c-asu jo c. kr. kme- lijsko dru.štvo sklonilo, da lazpiše darila za lake vrste ('opljonja, s kai(M'im so na najizdatnisi način jjospesi zboljšanje in požlabtnenje sadnib droves. (Jpamo, da taka izpodbuja rodi zaželjoni sad. (Dalje pride.) Loterijske številke. 22. ilerrinbra. Dunaj......23 60 12 84 (if) Gradec......26 ;J2 H 77 12 Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikoxii iina v zalogi „N a r o <1 n «¦ t i s k a r n afcB. „JVarodna Jiskarna" v Qorici ulica Vetturini 9. Ilijada. Povest slov. niladini. I^rosto po Homerju pripi»vi.'ilujo ANDREJ KRAGELJ. Z tolmačeii važnojšili osebnili iiiien lor obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 2Ovin.več. Prhm-riio božično in uovoletno krujc :: vsln'-i-^crsko nionurliijn v soilili oil 5(5 lilrov i.aprcj. ATa zahk-vo |)ušilja (inli u/.mv<>. Cenc tmerne. Posireiba poštena. —-------—~— —— —- -^— ^—^— ^»™« ^b^k ^hb ofM Ma^K ^m «K mm IŠpedicijska poslovnica 6. Hvalič v Gorici, I T v ulici Morelli št. 12. Priporoča se toplo Slovencem v mostu in rojakoni na dožoli za jirevažanje v&akovrstnega blaga in ' pobistva v vso krajo. Ker ima |tri nove zaprte vozove ^| za prevažanje, ^'zagotavlja, da se blago nepoško- dovano dostavlja. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega doma". Odlikovana tovarna f 1H94. 1891. 1K!)i. 1 vsakovrsL.iega pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici [ v lastni hiši. — Lastne žag-e. — Ustanovljena 1. 1891. f vsakovrstnega pobištva, komplotnib spalnic, jt»diliiic in sprejomnic. od naj- navadii(\jsoga do najlinejžega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjevin stolic, s kakor ludi vsob lapetarskib izdelkov. — Zaloga vsakovrstnih desk iz mehkega in trdoga losn; volika zbirka obkladkov (reineša) in slrugarskili izdelkov, s kakortudi vseb k mizarski, strugarski in lapetarski stroki spadajooih potrobsčin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto zelezniška postaja goriška. [ Jamči se za točno postrežbo. Brez konkurence! Odlikovana kleparska delavnica Gorica Ozka ulica št. 1. - Via Stretta 1. Priporoea svojo kleparsko delavnico lor zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, uziroma proskrblja isto v naj- krajšeni času. Prevzema naročila za vpeljavo stralovodov, tu li po/Jaf:o, lili. \l lelujo pumpe za VO(lo. Prii'oja vpeljavo VOde z i-ovnii vsake vi-sto. V lastni zalogi imr. stroje za ivejjljanje sodov \/. (inkanoga /oloza, škro- uilnice proti peronospori (ponovljouo po Vermoielovi sesiavij; mehove za žvepljanje grozdja raznib sistemov itd. itd. 1SKT rostiTzba toi-na. C(kno zinernc. ""^PB KAZGLAS. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požaru in streli v Gradcu, vslanovljona lota 1828, naznanja slav. obcinstvu, dajo vstano- vila svojo pzdružnico v (jforici, ulicii Pontc miovo istev. 11. Koncom lc>ta 1899. do.sogla jo ta zavarovalnica že 288.265 390 \ zavarovanj. — Zavaruje pod jako ugodniini pogoji proti požaru in streli : poslopja in pobi.šlvo, živino in poljsko pridelke. , Najtopleje priporoca ta zavod tor dajo pojasnila ; Okrajno zastopstvo v Gorici, X Vrtna ulica si. 14. Mirodilnica (drogerija) v Tržni ulici v poslopju okrožnoga sodisca je bog*ato založena z blagom najboljše vrste ter more na drobno in debelo po ski\>mnih cöiiali postrečl kmetoval- ceni in obriiiikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zascbnikom. ki potrübujdjo mirjdilniškegablaga, \ I'os.'buo so priporoca cerk- | venimoblaslvim, županstvom,ura- dom. solskim vodstvom, drustvom, [' javnim in privatnini zavodom, . tvorni(-am. mojstrom, trgovcem, živinozdravnikoin, pirotehnikom itd. — Priporoca zlasti barve sube in oljnate, aniline in losnu barvila za obloko, bronza; po- kosti (lake), sušilo, zamasko (kitj, vollič, razne krede, (ini ccMiient portlahdski, č-opiče, ščeti, oteračo -»». =--3=^====?..^-,--.,. ¦- za noge, šablone, zamaške, gobe iinlo. :,vcč(>, vžigalice, petrolcj : ua^üncjc /,\"plo in bakrani vitrijol; cevi in druge i'(»ci iz kavčuka (galore), razne soli, zdravilna zelišča, miiKM-alne vode, cedilke, (gume), cerkveno kadilo in kot primesc dišoči storaks ; razna cistila, gladila in mazila; prepase za kilo, obveze in drugo kirurgično opravö, pogačo za pse; toa- letno milo in drugo lepodišeče blago (parfumerije); potrebščine za fotogratije itd „LJllDIJdilhKd MBllllIld üdüKd v Ljubljani Špitalske ulice fit. 2. Nakup in prodaja ' v*eh vrut rent, držuvuili papirjev, /awtaviiih x l>ik>«ni, vi'ttck, novrcv, valut i. t. d. po naj- ; kulantnujših pojfüjih. , Posojil» na vrudiiuuluc papiije uruti nizkim (»bruütiin. Zararovanje proti kurzni i/gubi. Promese k vsem /rebanjein. ' Sprejemanje denarnih vlog J , na vlo/nc knji/ice, uu tekoči racun in na I Kii'okontu H41/.//, obrübtovaujuniod due vlof