List 25.
Gospodarske stvari.
Kdor ni sejal, naj sadi.
Pod divjimi črešnjami, ki so rodile lanskega leta, nahaja se že po bližnjem polji veliko veliko skritih zakladov, na ktere se nihče ne ozre.
Pognale so lanske črešnjeve koščice 2—3 palce visoko iz zemlje med travo in ozimino v okrožji drevesne krone. Ko bi te sadike bile zavarovane, ko bi čez-nje ne prišla niti živina niti kosa, koliko lepih drevesec bi odrastlo! To je lahko. Poprimi se, dragi gospodar, le tega-le nasveta:
Pred košnjo, toraj zadnji čas za letos je zdaj, o deževnem vremenu, naberi mladih letošnjih črešnjic na stotine — zamude bo malo — izrezi vsako z močnim nožičem z zemljo vred vsaj en dober palec na okrog široko. Ako imaš oplet saden vrtiček, posadi jih po praznih prostorih ali pa vmes, s prstjo vred, da se ti v rahli zemlji ne posuše, kedar sapa ali vročina nastopi ; le srčnih korenin prirezati ne pozabi, kar se deloma že samo od sebe stori, ako zemljo, v kteri korenina tiči, zdolaj počez prirežeš. Košček zemlje krog črešnjice bil bi po takem podoben vehi iz soda.
Ako nimaš še sadnega vrta, in vendar kaj lastne zemlje, ti dobra misel kmalu pokaže pripraven svet, da jih vsaj za prvo leto ohraniš; na zimo ali pomlad jih lahko presadiš na pripravljeno gredo.
Zavarovaj jih in skrbi za-nje, kakor za druga sadna drevesca, cepi jih z dolago (nakladom) še le ko odrastejo do višave krone, tako se ogneš nepotrebnega obrezovanja pri črešnji,   ki rada smoli po obrezovanji.
V 4—5 letih bodeš imel na stotine prav lepih na širjavo vkoreninjenih, za posajevanje odraščenih žlahnih belic, črnic, laških — španskih — visenj, s kterimi lahko obsadiš cele širjave sveta. Obnašale se bodo prav dobro po bregovih in rebrih, ki morda za drugo pitano drevje niso rodile druzega, kot grm in trn in malopridno goličevje.
Lovro Mencinger Golski.