m.
OBZORJA STROKE poročila
kjer smo opravili prvo selekcijo predmetov - izločili smo le tiste, ki so bili uničeni ter dele raznih novodobnih strojev in naprav, ki jih je zadnji lastnik "odvrgel in pozabil" v hiši. Dodam naj še to. da je hiša, ki zadnjih sedem let ni več naseljena, bivšemu lastniku dostikrat služila kot nekakšna deponija, kamor je lahko, med drugimi, "odložil" tudi tiste predmete, ki sicer sodijo v kontejner. Vsak odbrani predmet je dobil listek z evidenčno številko, imenom predmeta in vpisom lokacije/šifra prostora in mesto v njem/. Ostali člani skupine so delali v prostorih gasilskega doma v Podsredi, kjer so predmeti dobili še eno, tekočo številko, vsakega izmed njih so izmerili in fotografirali ter podatke vpisali na evidenčni karton. Predmete smo po tekočih številkah vpisali tudi v akcesijsko knjigo. Papirno gradivo je bilo ob selekciji v hiši ločeno od ostalih predmetov in odnešeno na upravo Kozjanskega parka, kjer ga je v nadaljnje urejanje prevzela kolegica Lucija Zorenč. Vsi predmeli se hodo zaradi nadaljnega prezentiranja "in situ" urejali v okviru posebnega, od ostalih zbirk ločenega, fonda. Zaradi izjemno bogatega fonda - v hiši je po naši oceni nad 2000 predmetov, smo delali sistematično od prostora do prostora - vsak od njih je imel svojo oznako. Na vnaprej pripravljene tlorise smo vrisali položaj posameznih predmetov v posameznem prostoru, kar nam ho v veliki meri olajšalo bodoče delo v hiši.
7S m M
V	tolarski delavnici, loto Helena Rozman, 9,10,1998, foloteka Kozjanskega parka.
V	tednu, ko je potekala delavnica, je bilo iz Fiketove hiše odpeljanili okrog I2LIIJ dokumentiranih predmetov, delno inventarizirani so bili 804. Pri slednjih ho potrebno dopolniti podatke o fizičnem opisu predmeta, njegovi zgodovini ter ponekod ludi o identifikaciji. Vsi predmeti so nameščeni v bodočih depojskih prostorih v gasilskem domu v Podsredi,
Po mnenju mentorice je bilo delo opravljeno v znatno večjem obsegu, kol je bilo prvotno načrtovano, kar je vsekakor zasluga delovno zelo dobro razpoložene skupine.
V	celoti gledano so se študenti srečali z delom, ki predstavlja osnovno delo vsakege muzealca. Eden izmed ciljev pri organiziranju delavnic je ludi ta. da študentje poglabljajo svoja teoretična znanja, pridobljena v času študija; drugi pa. da lahko na ta način v zavodih, kakršen je tudi Kozjanski park. v razmeroma kratkem času obdelamo problematiko, za katero bi ob udeležbi enega etnologa potrebovali veliko več časa.
Poročilo o delu v raziskovalni delavnici Podsreda '98 naj zakjučim z napovedjo, da bo naslednja delavnica potekala med 4. in 9. oktobrom 1999 - predvidoma bomo nadaljevali z letošnjima temama. V primeru Fiketove domačije bomo razširili področje dela še na programsko urejanje hiše oz. domačije v prihodnosti.
Glasnik S.E.D, .18/3,4 1998. stran 92
Helena Rozman
STARI VZORCI PLETENIN IZ BAVARSKE IN IZ KOZJANSKEGA PARKA / ALTE STRICKMUSTfR AUS BAyERN UND DEM KOZJANSKI PARK
Slove nsko-bavurska hiša, Podsreda 30. april - 31. oktober 1998
Za letošnjo osrednjo predstavitev v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi jc gospa Erika Eichenseer pripravila razstavo Stari vzorci pletenin iz Bavarske. V februarju 1998 je dala pobudo za dopolnitev svoje razstave z gradivom iz Kozjanskega parka oziroma iz Slovenije.
Svoje raziskovalno delo sem razdelila na: terensko delo in preučevanje slovenske ter prevedene literature. S terenskim delom sem želela ugotoviti stanje pletilske dejavnosti v preteklosti in danes. Literatura mi je osvetlila pogled v preteklost -za zadnjih dvesto let na področju oblačilne kulture in za zadnjih slo let na področju izdajanja priročnikov v slovenskem jeziku za izdelavo pletenin.
Opravljeno delo je potrdilo domneve, daje težko govoriti o bistvenih razlikah oziroma o samosvojih poteh znotraj pletilske dejavnosti med slovenskim in bavarskim prostorom, obenem pa seje pokazala tudi izjemna raznolikost uporabljanih vzorcev. Veliko pletenin, ki sem jih zbrala na terenu, kaže ludi na priljubljenost picicnih izdelkov pri naših ljudeh.
S pričujočo razstavo smo želeli prikazali bogato paleto različnih vzorcev, ki jih lahko v preteklosti in danes zasledimo na prostoru, ki gaje zajela raziskava v Sloveniji in na Bavarskem. S predstavljenim projektom so pri nas prvič na ogled vzorci pletenin iz Bavarske v tolikšnem obsegu. Z opravljeno raziskavo pa je bil tudi na območju Kozjanskega parka izdelan prvi pregled stanja na področju pletilske dejavnosti.
Nogavica • detajl: Terezija Kolar. Trebče (foto F. Zidar, april 1998. foioteka Kozjanskega parka,).