Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, ln sicer vsaku sredo in vsako soboto. Uredništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavsb dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 66 Maribor, sreda, dne 18. avgusta 1937 Leto XII Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Novi nažrti Anglije Obnovitev »lokamske« diktature? Predsednik angleške vlade Chamberlain piše pisma. Pisal je Mussoliniju in Hitlerju. Kakšna je prav za prav vsebina pisem, ni jasno. Vsekakor pa obravnava Chamberlain v pismih važna sedanja politična vprašanja. Anglija želi zase varnost v Španiji, v Sredozemskem morju in tudi v Evropi bi nerada v sedanji dobi videla oborožene rabuke, ki bi utegnile kakorkoli vplivati na politično »ravnotežje« v nje neprilog. Anglija ima v svojih kupčijskih načrtih zopet zvezo velesil, štirih ali petih. Obnoviti želi »lokarnsko« pogodbo in s tem pritegniti k sodelovanju evropske velesile v vseh sedaj važnih vprašanjih. Vedeti moramo, da Chamberlain ni prijatelj Društva narodov. Prejšnje angleške vlade (zlasti zunanji minister Eden) so vedno zagotavljale zvestobo do Društva narodov, čeprav v društvu samem niso vedno ščitile njega avtoritete. Zato pa je gotovo, da se sedanji predsednik angleške vlade približuje stališču Italije in Nemčije, da je potrebna nova »lokarnska« pogodba, ki naj se razlikuje od prejšnje v tem, da bo tvorila v Evropi direktorij velesil, ki si med seboj podeli vpliv na razvoj v Evropi ter urejuje v področja spadajoča mednarodna vprašanja. Anglija bo v Evropi velikodušna napram svojim bodočim zaveznikom, zahtevala pa bo, da se Italija v Libiji ne oborožuje in da preneha netiti nacionalizem med Arabci v Aziji. Za to uslugo dobi Italija popolno oblast v Abesiniji. Kočljivo je še špansko vprašanje. Eden je izdelal načrt, kateremu se Francija popolnoma ne pridružuje, čeprav Anglija zagotavlja, da bo ščitila francoske interese. Zaradi tega neobzirna gonja italijanskega ča-. sopisja proti Franciji in vladi ljudske fronte. Iz poiteka dogodkov je razvidno, da hoče Anglija v zvezi z Italijo in Nemčijo, .Rusijo, ki odklanja angleške predloge, napraviti odgovorno za ponesrečeno akcijo ne-vmešavanja ter končno izločiti tudi Francijo od vpliva v španskem vprašanju. Direktorij velesil ali novi »Lokarno« je za Italijo in Nemčijo prijetna slaščica, ker jima jamči, da Prideta do vpliva v španskem, kakor tudi v evropskih in drugih mednarodnih vprašanjih izven okvira ur us tva narodov. . Anglija ima svojo politiko. Sedaj Ho i!1 v Az'j' in še vpraša- V-fo-i- bIanila svoje interese ' ‘JS ,ITV Cim pa bo tam opravila sv (je delo, se prične ples zopet v Evropi. Vesti, dti Fi ancija podpira angleški načrt, niso povsem utemolipnp ker bi bila Francija v taki zvezi v manjšini. Nasprotno. Tu bo imela, važno nalogo, da razblini iluzije in varanje, prav Francija. Politika Francije in njenih zaveznic mora postati temelj evropskega miru. Blok Francije, Rusije, Čehoslovaške, ki bi ga nedvomno podpirale ogrožene male države, mora postati dovolj krepak, da v zvezi z »lokarnskimi« posveto-. yanji načne celotni problem miru. Anglija je iz opreznosti zadnja leta vedno popuščala, č, je čutila jak odpor. Tudi so nasprotja med Anglijo "i Francijo manjša kakor med An-£hjo in Italijo. Zato nnenimo, da ni Kotovo, če bo britska politika imela nameravani uspehi. Izstop Ursovih članov iz ravnateljstev socialnega zavarovanja S seje izvršenega odbora Urša v Zagrebu Ursovi člani načelstva socialnega zavarovanja v Ljubljani so že iz-početka odklonili sodelovanje v upravi, ker se predlogi organizacij pri imenovanju uprave niso upoštevali. Dne 4. t. m. pa je bila v Zagrebu seja Urša, ki je sklenila, da 'kliče v novembru mesecu kongres Urša v Slavonskem Brodu, ter, da Ui sovi člani upravnih odborov socialnega zavarovanja odlože svoje mandate. Sklepi seje v Zagrebu so naslednji : I. 1. Izvršni odbor Urša sprejme na znanje sklepe strokovne komisije v varstvo edinstva in ohranitve discipline in reda v strokovnem gibanju v Sloveniji. 2. Izvršni odbor Urša priznava kot svojo organizacijo na teritoriju Slovenije za tekstilno delavstvo samo podružjiice, ki so v sestavu Delavske strokovne zveze Jugoslavije. II. Izvršni odbor Urša smatra, da se namesto zahteve oblastnih odborov v Zagrebu in Beogradu, da se skliče veliki strokovni svet, vrši prej redni kongres Urša, na katerem1 naj se razmotrivajo vsa ona vprašanja, s katerimi naj bi se bavil Veliki strokovni svet. III. Izvršni odbor Urša sklene, da se po možnosti v teku tega leta koncem novembra meseca vrši redni strokovni kongres. Kongres se bo vršil v Slavonskem Brodu. Dnevni red in točen dan vršitve kongresa se določi kasneje. Sekretarijat Urša naj objavi ta sklep ter pripravi poročilo o svojem delovanju v minuli dobi. Organizacije je pozvati, da iz-vrše svoje statutarne obveze, da si s tem zagotove svoje pravice na rednem kongresu. IV. 1. Izvršni odbor sklene, da člani pripadniki Ursovega gibanja, ki so delegati v Suzoru in v OUZD podajo ostavke na svoje položaje. 2. V zvezi s tem sq člani Urša na zadnji seji ravnateljstva Suzora ponovili s svoje strani zahtevo, da se razpišejo volitve za delavsko zavarovanje ter .obenem protestirali proti nekaterim izvršenim izpremem-bam v gotovih uradih te dni ter Dro-ti imenovanju ljudi, ki med delavstvom ne predstavljajo nikogar kakor tudi končno proti drugim kršitvam v samoupravi delavskega zavarovanja. Ta protest, motiviran s konkretnimi primeri, objavi se čim-prej kraljevi vladi in vsej javnosti na način, ki bo najbolj primeren. a) Od centralnega odbora za posredovanje dela in predsedništva je zahtevati, da podpro zahtevo Glavne delavske zveze v Beogradu glede ankete z ozirom na poslovanje beograjske borze dela, pri kateri je na nepravilen način že doslej porabljen proračun ter so nezaposleni delavci obsojeni, ko nastopi sezonska nezaposlenost, da ostanejo brez svojih rednih podpor. b) Ukreniti, da bodo sredstva borze dela najmanj podvojena, ter da bodo delavci ob nastopajoči nezaposlenosti po možnosti osigurani. V. Izvršni odbor ugotavlja, da na-redba o minimalnih mezdah, poravnavanju in arbitraži ovira strokovno aktivnost in delavsko inicijativo, da bi si izboljšalo svoj ekonomski položaj. Sekretarijat Urša bo z ozirom na to izdelal dokumentovano predstavko za pristojnega ministra in vlado, v kateri bo; zahteval izpre-membo naredbe. O tej predstavki bo tajništvo na najprimernejši način obvestilo najširšo delavsko in drugo javnost. m. Izvršni odbor ugotavlja, da se vrši pritisk na svobodo strokovnega gibanja z zabranjevanjem strokovnih sestankov, dajanja svobode javne besede ustno in pismeno, s šikaniranjem organizacij, da morajo vlagati Ipkalna pravila, čeprav imajo svoja oblastna ali centralna za celo državo. Sekretarijat Urša r.c.j zbere vse markantnejše primere m jih dokumentira ter predloži v obliki predstavke na pristojnih mestih in o vsem obvesti najširšo delavsko javnost. VII. Izvršni odbor ugotavlja, da so proti zakonu in službenim predpisom občinski uslužbenci v Beogradu izvzeti od delavskega zavarovanja ter nalaga predsedstvu, da ukrene vse potrebne korake na merodajnih mestih ter po potrebi tudi sod-nijskim potom, da bodo z_akonite pravice delavcev osigurane in da bo vsem delavcem, ki so bili doslej izločeni iz svojih pravic ter oškodovani, dodeljeno naknadno povračilo. Mezdno gibanje rudarjev državnih rudnikov Od »Saveza rudarskih radnika« v Zenici smo prejeli obvestilo, da je na podlagi soglasne zahteve vseh rudarjev državnih rudnikov z dne 1. avgusta t. 1. odpovedal dosedaj veljavni »Radni ugovor«. Glavna zahteva rudarjev je 30 odst. povišanje vseh temeljnih in akordnih mezd in sprememba nekaterih določb v »Radnem ugovoru«. Ako upoštevamo, da so mezde rudarjev državnih rudnikov med najnižjimi, so te zahteve rudarjev skromne in 100 odst. opravičene, in je res že skrajni čas, da uprava državnih rudnikov to uvidi in rudarskim zahtevam ugodi. Mezdno gibanje rudarjev pri TPD V petek, dne 13. t. m. so predstavniki rudarjev zaposlenih pri TPD. sestavili na podlagi sklepov konference v Trbovljah z dne 24. julija t. 1. mezdne zahteve rudarjev, katere bo Delavska zbornica predložila TPD. v svrlio razprave. Želeti bi bilo, da bi tudi TPD. ugodila upravičenim zahtevam svojih rudarjev. Eden pojde? Izprememba angleške zunanje politike Predsednik vlade Chamberlain hoče imeti več vpliva na zunanjo politiko Anglije. Zato naj bi izstopu Eden iz vlade, na njegovo mesto Anglijo razumemo. Anglija je največja ^ kapitalistično - imperialistična država, je imperij, ki ima že dolgo dobo let pred očmi svoj last-iii jaz in ji je vseeno ali ga ohrani s kupčijami ali s potoki krvi. Anglija od načrta ne bo popustila, čeprav se navidez že nekoliko umika. pa prišel lord Halifaks. Očividno se hoče Anglija približati Nemčiji. Eden je bil cincarski mirovni politik, čemur pa ni toliko vzrok on sam, kakor angleška kapitalistična sila, ki ima svojo dobičkarsko, ne pa mirovno politiko. O teni' nas mora prepričati sabotažno ravnanje v španskem vprašanju. Na manevrih italijanske vojske v zapadni Siciliji sodeluje 50.000 vojakov in fašističnih miličnikov. Vojna med Japonsko in Kitajsko Japonska hoče osvojiti še večje dele Kitajske. Zato si izmišljuje in izrablja za povod vojne razne dogodke manjšega pomena, ter pričenja nenapovedano vojno s »kazenskimi ekspedicijami«. Vrši se že krvava vojna, dasi še ni napovedana. Te dni se je vršila krvava bitka za Šangaj, ki šteje okoli triinpol milijona prebivalcev. Mesto so bombardirale japonske ladje in bombarder-ji, tako, da je velik del mesta požganega in uničenega. V teh bojih je bilo poškodovanih tudi več palač, ki so pod mednarodno oziroma koncesijsko zaščito. Pobitih je bilo nad 1000 ljudi, med katerimi je tudi nekaj Evropejcev in Amerikancev. Ta krvoločnost bo povzročila mednarodne proteste in eventualno intervencije. Občutno so bili Japonci tepeni pri Nankovu. Kitajske čete so moderno opremljene. Japonci niso pričakovali tolikega odpora, zato vozijo čete na bojišče šele sedaj. To Kitajci vedo in bi radi dosegli marsi-Kako odločitev pred prihodom japonskih ojačenj. Pričakovati je uradne vojne na-PovchH od obeh strani. Kitajska se obrne na Društvo narodov za pomoč, odkoder pa ne pričakuje uspešne intervencije. v Španska državljanska vojna Laži imajo kratke noge Laži reakcionarnega tiska o španskih vprašanjih so tako pogoste, da jih ni mogoče sproti zavračati. Taka laž je o demisiji gen. Miaja, ki vodi obrambo Madrida. Miaja je bil na obisku v Valenciji ter se je že vrnil v Madrid in prevzel zopet vrhovno poveljstvo v obrambi Madrida. Reakcija še ni preklicala te laži, pa že širi novo laž, da bi »okleveta-la«, če smemo reči tako, špansko republiko. Reakcionarna zalega si je izmislila, da se ustanovi »sovjetski direktorij« po zahtevi komunistov, in sicer po vzoru Moskve. Predlog, da podpirajo milica in nekaj generalov. Španski komunisti, ki v taboru republike ne igrajo odločilne vloge, take zahteve niso stavili in je ne bodo stavili: tudi njih program je obnovitev parlamentarne demokracije v Španiji. Miličniki te zahteve že zaradi tega niso mogli staviti, ker v Španiji ni več miličnikov. Milični oddelki so vsi uvrščeni v redno vojsko, ki bo fašistom vseh narodnosti temeljito prekrižala vse obrekoval-ne račune. Fašisti more vladine pristaše v Maroku Španski fašisti so v Maroku dva dni in dve noči lovili vladine pristaše ter jih postrelili in pomorili. Med žrtvami je tudi socialistični poslanec Luis Rufilanches Salcedo. Ostale žrtve so častniki, delavci in nameščenci. Razkrajanje v Francovi vojski Pri kraju Gargandilla so nastali boji, ker so se domačini uprli. V me-stu Cadiz in pokrajini nosijo orožje samo še nemški in italijanski vojaki. — Tudi v Sevilli so uporniki obsodili 39 španskih meščanov zaradi upora in so večino njih postrelili. Še en upor med fašisti Na fronti Leon so uporniki odredili četam, da morajo odpotovati na madridsko fronto. Del čete se je uprl in je nastal upor. Fašisti so obmetavali svoje vojake z bombami. Opazovalci so videli, da so vrgli nanje 18 bomb. Novi napadi fašistov proti Baskom V pokrajini Palenci v odseku Santandra so pričeli nacionalisti zopet srdito napadati postojanke Baskov. Republikanske čete so se umaknile v dobro zgrajene postojanke v gorah nad Santandrom in od tam doslej odbile vse napade nacionalistov. Sestrelili so tudi Francovo letalo, v katerem sta bila dva nemška pilota. Razkritje Francove špionaže v južni Franciji V Biaritzu in Marsejlu je imel Franco dve špionažni središči. S tajno radijsko zvezo so obveščali italijanske oblasti na La Palma Malor-ca o kretanju ladij v Marsejlu in plovbi drugih ladij v Sredozemskem morju. Istotako so pošiljali razne vesti upornikom v Burgos. Voditelj špionažne službe je španski finančnik in vojni špekulant Jose Berkariy Hussich. do*na ih- ft6 si/eiu Hrvatski gasilci so izstopili iz Jugoslovanske gasilske zveze. Novinarja Matošiča v Zagrebu je na sodišču . napadel nek neznanec. Napadeni je baje nato ustrelil in pri tem zadel v trebuh nekega Lisca, ki se je nahajal v bližini. Ko se je peljal nato Matošič v sanatorij, pa je zopet neki Kovač oddal več strelov proti avtomobilu, vendar pri tem napadu ni bil nikdo ranjen. Matošič je v zadnjem času napisal v listu »Danica« več ostrih člankov proti dr. Mačku. Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Največja izmed vseh razstav bo razstava slovenskega novinarstva, ki bo zavzemala 4 razstavne zgradbe. Tu bo podan prikaz in razvoj naših pisanih in tiskanih nov in. Angleškim železničarjem so bile zvišane plače v celotnem znesku 2,900.000 funtov sterlingov, to je 754 milijonov dinarjev. Znesek je malenkosten. S tem zneskom so bile povišane plače na višino pred redukcijo plač, kar so storile že tudi mnoge druge države. Sijajna manifestacija rudarjev v Hrastniku V povorki je korakalo 6400 sodrugov in sodružic Minulo nedeljo so hrastniški rudarji praznovali 30 letnico obstoja svoje strokovne organizacije »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Tri kratke notice v »Delavski Politiki« so naznanile to prireditev. Prišlo je veliko sodrugov in sodružic kljub deževnemu vremenu tudi iz zunanjih krajev, da čestitajo zavednim hrast-niškim rudarjem in njihovi organizaciji ZRJ. Sprejem gostov Hrastniškim sodrugom in sodrti-žicam pa tudi slabo vreme v jutra-nzih urah ni pokvarilo dobre volje. Ko je rudarska godba odigrala budnico, so pričeli prihajati pred kolodvor k sprejemu gostov. Ko je privozil vlak iz Maribora in Zagreba, je bilo zbranih že veliko število domačinov, ki so došle goste prisrčno sprejeli. Godba je zaigrala delavsko himno, pevci »Vzajemnosti« pa so zapeli delavski pozdrav, nakar so došli gostje ob prijetnem kramljanju skupno z domačini pričakovali prihoda ljubljanskega vlaka, s katerim so prispeli sodrugi iz Gorenjske, Ljubljane, Litije, Zagorja in Trbovelj, ki so bili prav tako prisrčno sprejeti. S tem vlakom je prispel v spremstvu strokovnega tajnika s. Arha in izseljenca s. Močilnikarja predsednik strokovne organizacije rudarjev v Franciji s. Jaques Louart, ki je, kakor znano, prišel pred kratkim s slovenskimi sodrugi rudarji iz Francije. Po sprejemu se je formirala pred kolodvorom ogromna povorka, ki je krenila na prireditveni prostor h Delavskemu domu. Na čelu povorke so jezdili na konjih rudarji, sledili so kolesarji, društveni praporji, nato pa 6400 sodrugov in sodružic s s. Malovrhom in krajevnim odborom org. na čelu. 4 godbe in sicer: Rudarska godba iz Hrastnika, iz Trbovelj, iz Rajhenburga in delavska godba »Zarja« iz Dobrim j, so neumorno svirale koračnice. Z rdečimi zastavami so bila okinčana okna delavskih hiš in slavoloki. Pokanje mož-narjev in prijazno pozdravljanje občinstva je pričalo o prazniku, ki ga je praznovalo hrastniško delavstvo. Starejši sodrugi so ginjeno pripovedovali, da v Hrastniku še ni bilo takšne povorke. Slavnostno zborovanje Velik vrt in dvorišče v Delavskem domu nista mogla sprejeti vase ogromne mase ljudi. Kmalu po zaključku povorke je iz govorniškega odra pozdravil došle goste agilni predsednik podružnice ZRJ v Hrastniku s. B e d e n i k in je nato podelil besedo županu s. Mal o v r-h u, ki je pozdravil v imenu občine in vsega hrastniškega delavstva ter nato podal kratko bilanco 301etnega delovanja in razvoja hrastniške podružnice ZRJ, katere član je že od kar je bila ustanovljena. Orisal je prve boje organizacije, preganjanje zaupnikov, uspehe in poraze in ob zaključku zlasti apeliral na mladino, da nadaljuje delo, ki so ga pričeli danes že osiveli sodrugi za razvoj organizacije in širi socialistično miselnost. Dolgotrajno odobravanje je pričalo, da je govornik zadel v živo. Sledil je lep pozdravni nagovor predsednika Strokovne komisije s. Sedeja, ki je bil burno pozdravljen že ob pojavu na odru, zlasti je podčrtal, da je ZRJ danes najbolj konsolidirana organizacija, ki trezno in preudarno vodi boje za izboljšanje položaja rudarjev. Pozval je vse prisotne, da ostanejo zvesti socialistični sindikalni strokovni internacionali in se borijo za zboljšanje položaja, svobodo združevanja, tiska in govora. Govornikova izvajanja so bila sprejeta z dolgotrajnim' odobravanjem. Za Delavsko zbornico je pozdravil predsednik s. J a k o m i n, za monopolce sodružica Škraber, za podružnico ZRJ v Trbovljah s. Pliberšek, za Splošno delavsko strokovno zvezo s. K r č, za stavbin-ce s. K a r a č, za .Oblastno tajništvo rudarjev v Zagrebu s. K r o mi e r i č-ki, za kovinarje s. Š k e r 1 j, za »Vzajemnost« Hrastnik I in II s. Ko srn os in končno tajnik ZRJ s. Arh, ki je spregovoril v imenu centrale in vseh podružnic in v daljšem govoru razmotrival o bojih, ki ru- darje čakajo v bližnji bodočnosti. Zlasti je tudi pozdravil sodruge rudarje, ki so prišli iz Francije na dopust pod vodstvom s. Močilnikarja in v spremstvu bivšega socialističnega poslanca s. L o u a r t a. Veličasten je bil prizor, ko se je na splošno željo pokazal na govorniškem odru s. Louart in se objel z nekim sodrugom!. Godba je zaigrala »Marseljezo«, ki so jo vsi prisotni stoje poslušali. Nato je predsednik podružnice razdelil krasne diplome med ustanovitelje organizacije. Diplome so sprejeli: župan s. Malovrh, prvi predsednik organizacije s. Urlep, ss. Kovač, Čobal in Sitar, nakar je bila dopoldanska slavnost zaključena. Ogled rudnikov, koncert Po kosilu so si gosti ogledali rudnik, nato se je pa pričel koncert vseh štirih godb, kateremu je sledila prosta zabava. Manifestacija je potekla skrajno disciplinirano in veličastno, za kar gre zahvala požrtvovalnim zaupnikom. Po prisrčnem slovesu so se z večernimi vlaki odpeljali gosti vsak na svoj dom) s trdnim sklepom, da bodo šli s podvojeno silo na delo za čim lepši razmah strokovnih in kulturnih organizacij in delavskega tiska, za lepšo bodočnost proletari-jatu. __________ Prvi sne« je pobelil vrhove Karavank (od Begunjščice proti Kranjski gori) in Julijskih Alp v pondeljek proti večeru. — Poletje se poslavlja. A. M. de Jong: 45 IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena »Kakšen lep nož imaš, Vrč!« je rekel. »Ali ga smem pogledati?« Divji lovec je potisnil nož preko mize, da ga je Mereyntje lahko bolje videl in pripovedoval: »Tega sem pred kratkim potegnil iz vode z vlakom, ko sem lovil ribe za staro smodnišnico blizu mesta.« Bilo je lepo, zelo staro orožje, z dolgim rezilom in bakrenimi ročajem, ki je nekoč predstavljal človeško postavo. Toda baker je bil od stoletnega ležanja v vodi razjeden; na njem je bilo videti polno svojevrstnih vrezov in zarjavelih razpoklin, podoba moža ali žene pa je bila že preveč zabrisana, da bi se jo moglo točneje ugotoviti. Tudi rezilo je bilo široko in težko, zarjavelo in nazobčano, toda še vedno precej ostro, skoro tako kot kakšna žaga, in dvorezno. Majhen del konice je bil odlomljen, vendar tako izpiljen, da je izgledalo kot ozko dleto, s katerim je bilo mogoče odvijati vijake na puški. Mereyntje si je ogledoval ta svojevrsten nož od vseh strani, obračal ga je proti luči semi in tja, misleč pri term na ničesar drugega kot na tatvino nešpelj in kako bi jo izvrtel, da bi lahko začel pripovedovati. Najbolje bi bilo, ako bi Vrč sam napeljal pogovor o tem, toda on ni mislil na to. Še vedno je sedel tih in brkljal med malimi vijaki, peresi iti maticami, poleg pa je z vžitkom vlekel svojo porcelanasto pipo, iz katere so prihajali šumi, kot pritajeno hreščanje. Pred nosom in očmi so mu plavali oblaki dima, vendar je izgledalo, da ga to niti najmanj ne moti. Mereyntjeja je objel topel puli. Zakašljal je. Toda njegov prijatelj se ni zmenil za to. Dolgo sc je boril sami s seboj, dokler ni Me-reyntje končno pa vendarle vprašal: »Ali si kaj slišal, Vrč, o nešpljah gospoda župnika?« Divji lovec se je skrivoma nasmehnil in pokimal. Rekel je, da soi jo imenitno zagodli. Več pa ni vprašal, niti rekel. Mereyntje je parkrat požrl, zakašljal in potem ves skesan pričel: »Vrč, jaz semi to storil, skupaj z Arjaanom!« Vrč je izpustil vijake in cunjo iz rok in je gledal malega dečka, ki mu je sedel nasproti, kakor da bi ne ntogel prav verjeti. Preteklo je precej časa, predno je vprašal: »Ti?« »Da,... jaz!« je vzkliknil Mereyntje, s tem pa je bil tudi pri koncu svojih mloči. Glavico je naslonil na roiki, ki sta počivali na mizi in je zaihtel od strahu, kesanja in studa. Divji lovec je gledal, kako je obupen drget Pretresal gori in doli valujoče ramice. Najraje bi se bil na ves glas zasmejal, toda uvidel je, da Me-reyntje ni prišel k njemu, da bi se mu posmehoval. Premagal je svojo razposajenost, pomolčal nekoliko in potem rekel opraščajoč se: »No, nehaj že vendar enkrat, Mereyntje ... radi tega ti pa res ni treba tako jokati? To vendar ni smrtni greh, — radi tega še vendar ne boš umrl!« Mereyntje je dvignil glavico in ga je prestrašeno pogledal s svojimi objokanimi očmi. Potem pa, kot da bi bruhnilo iz njega: »Ti si neumen, prav res neumen, Vrč! Ti ničesar ne razumeš ... Poljski čuvaj te.ka okeog in išče tatove, bil je že tudi v šoli!« »Toda saj vendar noben človek nič ne ve o tem?« »Ne, še ne... toda jaz se moram vendar izpovedati’ in še celo samiemu župniku ... prihodnji teden, v sredo, mtora naš razred k spovedi!« (Dalje prlhodnliC.) 7°Vi v k' ?e naša požarna hramba nekoli-«iiJlj,zan>niala za take zadeve in si skušata nabaviti lasten rešilni avto. Kranj • krnile! kršča.nskI socljalisti se po svo-JCm Ti°VanjU odlikujejo. Sestavljajo ?? !z, r5azmil Političnih grupacij, ki jih trenutno veže priznavanje socijalne-ga hlapčevanja Drugod je iz takih ljudi nastala ZZD, v Kranju nosijo še vedno firmo J SZ. Od njih je mogoče samo še priča kovati, da so obenem člani JRZ jn da ‘■-e udeležujejo vseh njenih »taborov«. Vendar, kako je z logiko, če se na eni strani pod-Pira delo JRZ, na drugi strani pa hoče biti revolucijonar, vsaj v frazah, da bi delavce zvabili za svoje meglene cilje. Da bi ta njihova dvoličnost ne bila preveč očitna, imajo za naivneže pripravljen poseben magnet, J? naj bi pritegnili vse ubežnike iz socija-hstičnega pokreta, tudi take, ki se ponašajo. da so predelali ves »ortodoksni marksizem«, kar pa ni moglo zadostiti njihovi sebičnosti in častihlepju. Dočiin jim ta mag-nej. Pri nekaterih delavcih nič kaj zadovoljivo ne potegne, se jim je v »Semperi-m« posrečil dokaj bogat ribolov teh ubež-n *.v, ki so se potem kot janičarji vrgli na m zvest° fozredno zavedno delavstvo. Nekdo izmed teh ubežnikov — ki ga bori,,'j Pr|h°dnjič imenoma navedli, če ne pre-aat« s, sv°i° uonio — je svoj čas živahno g tiral in razpečaval marksistično znan- • eno literaturo, znane ljubljanske založ- tem menda ni Pridobil toliko narKsistične znanosti, kakor je kasiral če- Mladinski dan »Vzajemnosti" v Studencih pri Mariboru v nedeljo, dne 15. avg. je zelo lepo uspel Dopoldne se je vršil v studenškem parku koncert godbe železniških delavcev in uslužbencev, pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja, ob obilni udeležbi poslušalcev. Sodružice so ob tej priliki prodajale cvetlice. Popoldne ob dveh se je kljub nalivu, ki je ravnokar prenehal, formirala izpred gostilne Majhenič veličastna povorka, ki je po glavnih studenških ulicah krenila na prireditveni prostor, k bivši telovadnici D. T. E., sedaj Mraz. V sprevodu so vozili najprej kolesarji iz Studencev, Pobrežja in Maribora z zastavo na čelu, za njimi omla-dinci in člani »Vzajemnosti« iz Maribora, Pobrežja, Tezna in Studencev, ki so nosili v povorki več transparentov z vzpodbudnimi napisi. V sprevodu je bilo precejšnje število otrok, za železničarsko godbo se je razvrstila dolga kolona starejših sodrugov in sodružic. Na prireditvenem prostora je raz odra najprej pozdravil goste v imenu studen- ške delavske mladine s. Haberl Ivan, v imenu celokupne »Vzajemnosti« in delavskega gibanja s. Pet e jan, v imenu Strokovne komisije s. St. Vidovič. Mladi sodrugi in sodružice so nato deklamirali več pesmi naših proletarskih pesnikov, mariborska »Vzajemnost« je nastopila z govorilnim zborom, največje navdušenje pa je izzval s. Žižek iz Studencev, z učinkovito deklamacijo Seliškarja »Drejčnik Andrej govori«. Pod vodstvom istega sodruga so studenški diletanti vprizorili zvečer na vrtu tudi odlomek iz »Sna kresne nočj«. Mladi sodrugi so v posebnem šotoru razpečavali socijalistično literaturo, po kateri so delavci pridno segali. Vrli pevci D. P. D. »Enakost« so pod vodstvom pevovodje s. P1 e v a n č a zapeli nekaj krasnih delavskih in narodnih pesmi. Številno občinstvo se je na veseličnem prostoru ob zvokih godbe do poznega večera mirno in neprisiljeno zabavalo. Maribor Sodrugi I Sodruiice! V petek, dne 20. avgusta t. 1. s pričetkom ob 20. uri se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9- II PR EDAVANJE z dnevnim redom: Razvoj demokracije v Franciji. Predaval bo s. dr. Živko Topalovič iz Beograda. Vabimo vse sodruge in naročnike »Delavske Politike«, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Za borno mezdo stojimo delavke po 9 ur v tovarni »Jugotekstil« na cementnih tleh. Na mesto prihrankov za stara leta bomo odšle iz tovarne polne revmatizma in drugih bolezni. Mlad delovodja in uradnik sla dala odstraniti deske pri strojih. Kaj brigajo te gospode nadloge in bolezni delavk. Kadar pa smo bolane, pa moramo po trikrat terjati izplačilo mezde, ki nam po § 219 obrtnega zakona pripada. Tudi zaupniki očividno ne vidijo teh nedostatkov, čeprav so agitatorji ob priliki volitev obratnih zaupnikov zagotavljali, da le »ta plavi, so ta pravi«. Ko se je ob priliki volitev obratnih zaupnikov pojavila tudi lista, na kateri sta bila kot kandidata dva starejša delavca, se je takoj nek merodajni činitelj izrazil: »die zwei will ich nicht« (teh dveh ne maram). Nato so proglasili listo, na kateri so bili sedanji zaupniki izvoljeni za »neodvisno«. Danes pa najbolje občutimo to »neodvisnost«, ko se nas brezmejno izkorišča, delati moramo na 8 strojev, zaslužimo pa manje kakor poprej na 4 strojih. S takim izkoriščanjem so pač podani vsi pogoji, da bomo delavke kmalu onemogle dno vsoto dinarjev, ki jih pa založbi ni obračunal. Takile janičarji so za krščanske socijalce podobni borci, kakor framazonski general Franco za katoliško Španijo, le da ne bodo mogli pokazati toliko uspeha. Danes blatijo marksistični pokret, ki so ga s svojim^ prejšnjim udejstvovanjem sami omadeževali. Ker so taki ljudje vsega zmožni, svarimo delavce pri »Semperitu« in v drugi tovarnah, pred njimi, zlasti še, ker tale »junak« včasih komu skrivaj pove na uho, da je še vedno »stari levičar«, da je moral presedlati samo radi eksistence in varnosti. A po njihovem sedanjem udejstvovanju jim tega nihče več ne more verjeti, saj vsak delavec ve, da je provokater-jev poklic igrati dvojno vlogo. Na ta način in s takimi ljudmi deluje JSZ v Kranju ne samo na strokovnem, tudi na kulturnem in političnem polju. Še v občinskem odboru so bili do zdaj neločljivo z oficijelno JRZ. In tajnik JSZ si celo upa brez vednosti obratnih zaupnikov po tekstilnih tovarnah intervenirati v zadevah delavstva! Znan nam je uspeh stavke v Konjicah, kjer kolektivna pogodba ničesar ne pomeni. Zadnji čas so imeli dovolj prilik, da bi v prilog delavstva lahko neposredno intervenirali pri odločujočih faktorjih. Lahko bi bili apelirali na protiusluge. Zanimivo je, da smatrajo nosilci JSZ naziv »klerikalec« za žaljivko in da v neki tožbi njihov pravni zastopnik zahteva za to žaljivko odškodnino 500 dinarjev in preklic v »Gorenjcu«. O izidu te pravde bomo poročali. Vendar, če bodo na ta način »delovali« naprej, jih noben zaveden delavec ne bo mogel drugače imenovati, ker je naziv »klerikalec« danes že tipičen za gotove ljudi in značaje. Jesenice Dr. Frančišek Kogoj umrl. V torek, dne c 1' m'Je umr* zac^et kapi Pfi kopanju v balo ob Gardskem jezeru jeseniški zdravnik g. dr. Fr. Kogoj, star 71 let. Pokojnik je bil dolga leta jeseniški občinski zdravnik, zdravnik raznih socijalno zavarovalnih zavodov, bil je jeseniški župan, občinski svetovalec itd. Dasi prepričan naprednjak, je spoštoval tudi ostala svetovna nazira-nja. Bil je poštenjak od nog do glave ter človekoljub. Marsikdo ga ho pogrešal. Po-kopan je bil v soboto, dne 7. t. m. pop v Ljubljani. Ohranjen naj mu bo časten spomin, njegovim preostalim, predvsem sinu univ. prof. dr. Franju Kogoju, pa naše sožalje. in še poprej zapadle tuberkulozi, revmatizmu itd. To zadevo bi morala preiskati inšpekcija dela. Toda kdo jo naj zainteresira? Organiziranih nas je le malo delavk. Mnogo pa je med nami nezavednih, ki pričakujejo, da se bodo razmere že same zboljšale, ali pa se zanimajo za vsa druga vprašanja, samo ne za svojo lastno usodo. Delavke in delavci, zdramite se! Včlanite se v »Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije«, ki je edina prava zastopnica tekstilnega delavstva, da bomo odpravili te brezmejne krivice. Ob priliki volitev obratnih zaupnikov pa si bomo izvolili obratne zaupnike, ki se bodo brigali za našo usodo. — Prizadeta tekstilna delavka. Seja mariborskega občinskega sveta je preložena na dne 26. t. m. Živ zgorel. V pondeljek zjutraj je izbruhnil požar pri železničarju in posestniku Pernat Alojziju v Rušah. Pernat je prišel pozno ponoči domov in se vlegel na skedenj k počitku. Iz neznanih vzrokov je nenadoma izbruhnil požar in uničil vse poslopje. Šele naknadno so ugotovili, da je zgorel tudi lastnik, ko so izpod ruševin potegnili zoglenelo truplo. Prostovoljno v smrt. Tkalec Čuš Eme-rik je minulo nedeljo ustrelil pri Sv. Marjeti svojo izvoljenko Štefko Deržolovo. tekstilno delavko iz Maribora. Čuš se je pred kratkim preselil k Sv. Marjeti, kamor mu je sledila tudi Deržolova. Popreje sta bila oba zaposlena v tekstilni industriji v Maribora. Kaj je gnalo zaljubljenca v smrt, še ni znano. D. P. D. Frohslnn, Maribor priredi 5. septembra t. 1. veliko jesensko veselico na vrtu gostilne »Mesto Ptuj«, Tržaška cesta, ki jo vodi g. Seifried, s raznoternimi zaba-bavami. Koncert godbe žel. del. in uslužb. pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Za obilno udeležbo prosi — odbor. Trboveljski slavčki so priredili v soboto, dne 7. t. m. krasno uspeli koncert na Jesenicah. Od njih zadnjega nastopa pred štirimi leti je viden v zboru velik napredek, tako da so v nekaterih točkah zelo popolni. Napredovala je vidno tudi solistka Rezika Koritnikova. Obisk je bil zelo velik, tako da je bila dvorana popolnoma zase-denti. »Slavčki« so si na Jesenicah pridobili že svoj sloves. Nas zelo veseli, da so rudarski otroci pod spretnim in predvsem potrpežljivim vodstvom učitelja g. Avg. Šuligoja dosegli tako visoko stopnjo. To je spet dokaz, kaj vse zmoreta volja in vztrajnost. Na klavirju je zbor spremljal v nekaterih točkah g. prof. Švara. Takih koncertov bi bilo na Jesenicah treba še več. Slov. Javornik K voznemu redu. Tudi mi bi želeli nekaj izprememb oz. dopolnil k voznemu redu. To zlasti v sledečih dveh stvareh: Uvedena sta bila s 15. majem dva nova vlaka in to eden za Ljubljano, ki .odhaja pop. ob 16.10, drugi pa iz Ljubljane, ki vozi od tam ob 23.30 uri. Oba vlaka, ki sta sicer zelo praktična, se na naši postaji ne ustavljata. Ustavljata se pa na raznih drugih postajah, ki so manjše kakor naša in imajo veliko manj zaledja. Ne moremo razumeti, kako je mogla žel. direkcija to napraviti, saj je vendar odvisnih od postaje Javornik do 3000 ljudi. I11 vsi ti morajo hoditi na Jesenice oz. ob pol 2. uri zj. z Jesenic na Javornik uro ali še več hoda. Prosimo zatorej žfelebiiško direkcijo, da čimprej to napako popravi in odredi postajanje teh dveh vlakov tudi na naši postaji — Slov. Javornik! Coli« Kdo pa je bil ta g. Westen? V zadnji številki češke revije »Pritomnost« objavlja znani publicist L. Nowotny z Dunaja temeljit članek o »povojnih bogataših«, v katerem razkriva, kako široKo so razni finančniki v Avstriji razpredali svoje mreže po denarnih in industrijskih podjetjih. Med drugim navaja: »Nato sc je združila agrarni banka s Centralno banko nemških hranilnic, katero so vodili velenemški finančniki, kot dr. Wutte, Westen in drugi.« Vprašamo, kdo je bil ta Westen? Zdi se nam, da ne stanuje daleč od Celja. Vse drugo pa si bodo lahko čitatelji v zvezi z zadnjimi dogodki v Celju sami mislili. Z antwerpske Olimpijade. Plesna skupina čehoslovaških sodružic (članice DTJ.), katere so plesale češko polko Slovenska Bistrica Poštno upravo pri nas prosimo, da skrbi za bolj redno dostavo pošte. Cesto se pripeti, da zaostane za en dan do dva dni, sedaj pa se je primeril slučaj, da je dostavitev pisma od pošiljatelja do naslovnika, ki sta komaj dva kilometra narazen, trajala osem dni. V Ameriko bi v tem času lahko prispela pošiljka, pri nas pa ne pride naprej. Naslovnik lahko utrpi pri važnih pošiljkah veliko škodo radi teh zamud. Vsekakor bo treba poskrbeti, da se taki in slični nedostatki odpravijo, da stranke, ki morajo že v naprej plačati poštne pristojbine (znamke) ne bodo utrpele škode. — Ob tej priliki naj ponovno naglasimo našo že svojčas izraženo prošnjo za dnevno dostavljanje pošte v kraj Zgor. Bistrica, ki spada sedaj pod mesto. V tem kraju sprejemamo pošto še vedno le trikrat na teden, kakor še pred več desetletji, ko še ni bilo pravega prometa, kar pa že dolgo več ne odgovarja sedanjim potrebam. Zato bi bilo želeti, da se tej upravičeni zahtevi ugodi. Na mestni občinski urad apeliramo, da posreduje in pripomore do ugodne rešitve. Podružnica I. delavskega kolesarskega društva priredi v soboto, dne 21. avgusta ob 20. uri in v nedeljo, dne 22. avgusta ob 15.30 uri Cankarjev večer v hotelu Beograd. Med pestrim sporedom bomo videli tudi »Hlapca Jerneja«, kolektivno dramo v Delakovi prireditvi. — Za zanimivo kulturno prireditev vlada veliko zanimanje. Delavci, delavke, pridite vsi! Kdor trpi na zaprtju vode, je čas, da si nabavi zelišča. Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti Ne odlašajte na stara leta! Med mladimi ljudmi je mnogo takih, ki pravijo, da se bodo dali zvarovatl šele v starejših letih. To mnenje je zelo zmotno in nespametno. Zakaj? V dvojnem oziru. Nihče ne ve, ali bo dočakal starejša leta. Vzemimo samo en primer. Samo v enem tednu (koncem junija) je v Mariboru umrlo 14 ljudi. Med temi jih je ravno polovica, ki niso dosegli starejših let, marveč so umrli v cvetu življenja. In sicer so bili stari: 23, 27, 28, 30, 36, 40 lu 41 let. Tako je tudi v drugih krajih. Iz splošne statistike umrljivosti je razvidno, da izmed tisoč moških dočaka 50 letno starost le 684 moških. V Nemčiji so Izračunali, da postane vsaka osma žena v 45. letu starosti vdova. Smrt torej kosi, ne da bi vprašala, ali je kdo star ali mlad. S tega stališča je torej nespametno odlašati z zavarovanjem na stara leta. Drugi vzrok, ki govori za to, da se vsak čim prej zavaruje, je ta, da je zavarovana vsota v veliki meri odvisna od starosti zavarovanca. Primer: Če se istočasno zavarujejo za mesečno premijo 15 dinarjev osebe, ki so stare 20, 34 In 40 let, bo znašala zavarovana vsota pri prvem 6750 Din, pri drugem 5190 Din, pri tretjem pa 3700 Din. Ali 11I to velika razlika? Kar se pa življenja tiče, je pri vseh treh negotovo in je možno, da tisti, ki je 20 let star, prej umrje ko oni, ki Je star 40 let. Tudi s tega stališča je torej nespametno odlašati z zavarovanjem. Čim prej se kdo zavaruje, tem bolje je zanj in za njegove domače. V preteklih šestih mesecih tega leta se je pri »Karitas« nanovo zavarovalo nad 4000 ljudi večina za slučaj smrti, drugi pa za starostno preskrbo in doto. Obrnite se tudi Vi čimprej na »Karitas« In se zavarujte! Tega koraka ne boste nikdar obžalovali, ker boste imeli samo korist od njega. »Karitas« ima skoraj v vsakem kraju zastopnika, v Mariboru (v Orožnovi ullcOpa podružnico. Velika manifestacija za svobodo strokovnih organizacij Sklepi II. mednarodnega socialno-političnega kongresa v Parizu Uradna objava Vzroki patriarhove smrti Beograd, 5. avgusta. Ker so se ob smrti patriarha Varnave razširili glasovi, da je smrt Nj. Sv. patri-jarha posledica zastrupljenja, je upravnik mesta Beograda odredil, da se zbero zdravniške izjave vseh zdravnikov, ki so zdravili Njegovo Svetost in da se na podlagi teh zdravniških sodb ugotovi dejansko stanje in uvede zakoniti postopek. Z nalogom upravnika mesta Beograda Pov. št. 198 z diie 2. avgusta 1937 se je odredilo, da se zdravniki dr. Aleksander Ignjatovski, dr. Laza Stanojevič, dr. Dimitrije Antič, vse-učiliški profesorji, in dr. Andra Nikolič, šef živčnega oddelka, dr. Nikolajevič, dr. Rudolf Kobal, sanitetni brigadni general, dr. Zdravko Nižetič, šef očesnega oddelka, dr. Aleksander Vukovala, primarij splošne državne bolnišnice in dr. Simeon Popov, ki jih je sam sveti sinod naprosil, da s,o zdravili pokojnega patrijarha Varnavo, takoj pokličejo na upravo mesta in da tu pred oblastjo pismeno izjavijo: 1. Za kakšno boleznijo je bolehal pokojni patrijarh Varria-va. 2. Kaj je bil vzrok njegove smrti. 3. Ali so ugotovili, da je pokojni patrijarh Varna-va kdaj imel isto ali podobno bolezen, in ali je zadnja bolezen bila v vzročni zvezi z boleznimi prejšnjih let. 4. Ali je šlo za kakšno zastrupljenje in kakšne vrste, in posebej a) prehranitvenega značaja zaradi pokvarjene hrane, ali b) avtointoksikacija kot posledica strupov v organizmu zaradi obolelosti raznih .organov, ali c) je bilo pa namernega značaja. 5. Ako je bilo namerno zastrupljenje, na podlagi česa se to sklepa in s čim in kako se je izvršilo. 6. Ako je obstojal sum kakšnega namernega zastrupljenja, da izjavijo, zakaj niso stvari prijavili pristojni oblasti. 7. Da izjavijo na osnovi poteka in značaja bolezni^ ali je pokojni patrijarh Vamava umrl naravne smrti, ali je pa smrt nastopila kot posledica namernega zastrupljenja. — Gori navedeni zdravniki so dolžni takoj po obvestilu o tem nalogu .dati zahtevano izjavo. Ta nalog upravnika mesta Beograda so sporočili v podpis vsem gori navedenim zdravnikom izvzemši Nižetiča in Popova, ki se mudita izven Beograda. Dne 2. avgusta dopoldne so se sestali podpisani zdravniki in so dali upravniku mesta Beograda tole pismeno izjavo: — Glede na nalog upravnika mesta Beograda Pov. št. 198 z dne 2. avgusta 1937, si usojamo tole odgovoriti na zadana vprašanja: ad 1. Nj. Sv. blagopokojni patrijarh Varnava je bolehal za alimentarno zastrupitvijo prebavnih organov z reperkusi-jo na centralni in periferni živčni sistem, ad 2. Neposredni vzrok smrti je bilo obojestransko vnetje pljuč in slaho srce. ad 3. Ta obolelost ni v neposredni vzročni zvezi z njegovimi prejšnjimi boleznimi, toda glede na to, da je Nj. svetost prej večkrat bolehala na obolenju organov za prebavo, se more domnevati, da je obstojalo splošno nagnjenje za trebušna in črevesna obolenja. ad 4. Zastrupitev je nastopila po pre-hranitveni poti, iz anamnestičnih podatkov se pa ni moglo sklepati na kakšno namerno zastrupitev in tudi. ni bilo suma za to. ad 5. Odgovor na točko 5 je že v točki 4. ad 6. Kakor se vidi iz točke 4, ni bilo suma za namerno zastrupitev in zato nismo stvari prijavili, ad 7. Odgovor na točko 7 je že vsebovan v prejšnjih točkah. — Beograd, 2. avgusta 1937. — Univ. prof. A. Ignjatovski, 1. r„ dr. Nikolajevič, 1. r., prof. Antič, 1 .r„ sanitetni brigadni general dr. Rudolf Kobal, 1. r., dr. Laza Stanojevič, 1. r., univ. prof. dr. Andra Nikolič, 1. r. šef živčnega oddelka, dr. Aleksander Vukovala, šef notranjega oddelka, 1. r. — Razen tega je na zahtevo prof. Ignjatovskega, ki je zdravil pokojnega patrijarha Varnavo. da -je prouči in dožene možnost namerne zastrupitve, centralni higienski zavod, ki mil je prof. Ignjatovski osebno izročil 17. julija izbljuvek Nj. svetosti v količini 50 kubičnih cm, izvršil vse strokovne preglede in analize in navaja v svojem poročilu 17. julija izbljuvek Njegove svetosti, da je bila preiskava kovinskih strupov, ki nasta-je v obliki oborin žveplovodika, negativna. Poročilo izključuje tudi prisotnost arzena. V filtratu so po izločitvi žveplovodika preiskali tudi vse ostale kovinske strupe in je rezultat negativen. Za pregled zastran izparivajočih strupov se je vzelo 10 kub. etn tekočine. Po destilaciji se je ugotovil s splošnimi reakcijami formalin. Z detrakcijo se je ugotovila navzočnost 2.7 odst. formal-dehita, kar ustreza 6.75 odst. formalina. Ker je pa formalin sredstvo za konservira-nje in hkratu. strup, je laboratorij zahteval preko prof. Ignjatovskega tele podatke: ali se ga je kaj dodalo za konserviranje tekočine. Prof. Ignjatovski je izjavil, da ,ie dodal formalin in da ga zmerom v praksi uporablja za ohranitev materiala. Zaradi biološke preiskave zastran zastruplj :nosti izbljuvka so v kemijsko-bakteriološkem oddelku centralnega higienskega zavoda napravili na živalih poiskuse in sicer s tekočino izbljuvka, ki ga je prof. Ignjatovski dal kemijskemu oddelku. Napravili so tri različne poizkuse z izbljuvkom in eno Kontrolno preizkušnjo samo z razstopino formalina iste koncentracije, ki je bila dodana izbljuvku po poročilu g. Ignjatovskega za ohranitev materiala. Na podlagi teh proučevanj je bakteriološko - epidemiološki oddelek centralnega higienskega zavoda dal tole izjavo: Na temelju gori navedenih V dneh od 25. do 28. julija se je vršil v Parizu II. kongres »Mednarodnega združenja za socialni napredek.« Prvi kongres je bil v Pragi 1924, sedanji je bil v Parizu zaradi svetovne razstave. V tern združenju so socialisti, strokovničarji in socialnopolitični znanstveniki. Združenje sodeluje z mednarodnim uradom dela in njega direktorjem! Butt-lerjem, ki se je kongresa tudi udeležil. Na dnevnem redu sta bili zlasti dve točki: 1. Kreditna kontrola v socialnem interesu in 2. Svoboda strokovnih organizacij in poklicne organizacije. K prvi točki so bile sprejete zahteve, ki omogočajo nadziranje gospodarstva in finančne politike, da se ne zlorablja v svrho izkoriščanja. Kongres se je izrekel tudi proti avtarkični politiki. Glavni predmet obravnave pa je bila svoboda strokovnih organizacij in poklicne organizacije. Italija na kongresu ni bila zastopana. Nemčija in Avstrija sta s svojimi naziranji a strokovnih organizacijah slabo naleteli, ker so izvajanja njih delegatov zavračali celo njih inozemski somišljeniki. Na kongresu je bilo sprejeto splošno načelo glede pravice svobodnih strokovnih organizacij, ki je bilo končno ugotovljeno v naslednjih petih točkah: 1. Pravico združevanja v svobodnih strokovnih organizacijah je K gibanju strojnikov na HrvaSkem V. nedeljo, dne 15. avgusta je sklenilo v Zagrebu društvo strojnikov prirediti za savsko banovino velik shod strojnikov vse Hrvatske. Na shod je bilo povabljeno tudi društvo strojnikov in kurjačev iz Slovenije. Shoda se je udeležil kot delegat strojnikov in kurjačev sodr. Škerlj. Shod strojnikov je bil izredno dobro obiskan. Prišli so tovariši s Sušaka, iz Siska, Karlovca, Vin-kovcev in od drugod. Po referatih domačih članov iz Zagreba je pozdravil naš delegat hrvatske tovariše ter jim poročal o delu organizacije strojnikov in kurjačev, sekcije Ljubljana, pozivajoč k skupnemu delu za dobrobit vseh strojnikov in kurjačev v državi. Referat delegata iz Slovenije je bil z največjim navdušenjem sprejet. Shod je sklenil poživeti agitacijo za pridobivanje članstva in namerava ustanoviti pododbore v vseh industrijskih krajih Hrvaške. Nadalje je sklenil odločno borbo proti zapo-slevanju tujcev, takozvanih specija-listov, ker imamo zadosti svojih kvalificiranih moči na razpolago. Sklenilo se je vložiti predlog kolektivne pogodbe, slične kakor jo je vložila zveza strojnikov in kurjačev za Slovenijo. Društvo strojnikov v Zagrebu se je otreslo varuštva dr. Mačkovega gibanja in deluje sedaj popolnoma samostojno v splošno zadovoljstvo svojega članstva. S tem je napravilo korak k skupnemu delovanju vseh strojnikov in kurjačev v državi. izsledkov mislimo, da poslana tekočina Pov. kem. št. 9 z dne 23. julija v stanju, v katerem se je ta dan in pozneje nahajala, ne vsebuje nikakih strupenih elementov, ki bi se mogli dokazati na živalih, v gori navedenih dozah. Dokazan jc samo formalin, ki se je pred preizkušnjo nalašč dodal tekočini v svrho konserviranja. To so rezultati, do katerih je prišla s svojim dosedanjim proučevanjem uprava mesta Beograda in ki jih daje javnosti na znanje. — Iz uprave mesta Beograda II. št. 3967. jamčiti vsem delavcem istotako kakor druge temeljne pravice. Dopustna ni nobena izjema zaradi verskih, ideoloških in političnih razlogov, niti zaradi tujega državljanstva ali mednarodnih zvez. 2. Med drugim se naj strokovnim organizacijami zagotovi svoboda zborovanj, notranja avtonomija in pravica, da sklepajo kolektivne pogodbe. 3. V čim popolnejši izogib socialnih konfliktov je želeti, da se osnujejo poravnalne in razsodiščne ustanove po iniciativi podjetniških in delavskih zvez, ki jih pospešuje tudi država. 4. Oficielni posvetovalni organi v socialnih in gospodarskih zadevah naj bodo sestavljeni iz zastopnikov delodajalcev in delavcev v enakem številu: enako naj se sestavljajo organi, ki imajo razsojati v delovnih sporih. 4. Pravica strokovnih organizacij, da smejo sodelovati z javno upravo in zakonodajo, se ne sme izrabljati v to, da bi se odtegovale svojim prvotnim nalogami, jim, nalagati po značaju neprimerna bremena ali dolžnosti in jih podrediti vplivu ali kontroli oblasti. Ta načela, ki jih je izrekel kongres socialistov, strokovničarjev in socialnih znanstvenikov in politikov različnih smeri, nam pričajo, da duh demokracije še živi ter da je javno mnenje znanstvenikov in socialnih politikov na strani delavstva, toi je, socialističnega gibanja. Iz Rusije se vračajo delavci. — Čehoslovaški listi poročajo, da se iz Rusije vračajo strokovni delavci specialisti v večjem številu. Odšli so v Rusijo za delom. Tam soi sklenili petletno pogodbo', ki je sedaj potekla. V ruski industriji se je do danes izobrazilo dovolj strokovnih domačih delavcev, ki imajo v Rusiji naravno prednost, tuji delavci pa dobe po poteku pogodbe odpustnico za izselitev. Sirite naš list! Neplačan dopust (Krmelj) Vprašanje: Delodajalec, pri katerem sem bil v službi mi je naenkrat izjavil, da me za en mesec ne bo rabil, ter da nai pridem po preteku meseca zopet na delo. Ali imam pravico do mezde za ta čas? Odgovor: Če yam ni bila služba odpovedana, im^te po §u 220 o. z. pravico do inezde za ves mesec. Gradnja blizu meje (Vojnik) Vprašanje: V bližini državne ceste imam hišo z zemljiščem. Samo en meter od meje mojega zemljišča je pričel sedaj moj sosed graditi hlev brez gradbenega dovoljenja občinske oblasti. Ali lahko dosežem, da se mu prepove gradnja hleva tako blizu moje meje? Odgovor: Obrnite se na občino, ter tam povejte vse pomisleke, ki jih imate proti gradnji hleva v bližini Vašega posestva. Če so upravičeni, bo občina morala gradnjo prepovedati. V slučaju, da je ne bi, se lahko zoper odločbo občine kot gradbene oblasti pritožite na okrajno glavarstvo. Bolezen in odpust iz službe Vprašanje: Bil sem skoraj 8 mesecev bolan. Nato pa sem se zopet javil na delo, vendar me delodajalec ni hotel sprejeti, anipak me je iz službe odpustil, ne da bi mi predhodno odpovedal na 14 dni. Ali imam pravico do mezde za bolezen, ter do Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domr.z zo.z. Maribor. Frankopanov« ulica 1, Angleška delavska Stranka proti priznanju generala Franca General Franco in njegovi fašistični zavezniki se silno trudijo, da se Francov upor prizna kot voj lijočo silo v španski državljanski vojni. Angleška delavska stranka ugovarja takemu priznanju. Izvršni odbor stranke je poslal te dni memorandum angleški vladi, ki se bavi z vprašanjem priznanja vlade generala Franca kot legitimno vlado. V spomenici pravi odbor, da bi bilo priznanje Francove vlade usodno za Veliko Britanijo in svetovni mir, ker se dinamične države, Italija in Nemčija, neprestano trudita za izpre-membo strateškega položaja v Sredozemskem morju, ter da oslabita obstoječe razmerje sil, ki je najboljše jamstvo svetovnega miru. To spomenico so objavili vsi veliki angleški listi, predvsem delavski »Daily Herald«. * Opaža se, da politično zaupaije v Franca v Angliji pada. Tako je zaradi zadnjih Francovih napadov na razne ladje Anglija zaprla Francovo poslaništvo v Gibraltarju. * Dvojno vlogo' naprami Francu igra tudi Vatikan s tem, da je določil nuncija pri Francovi vladi, negira pa, da bi bil imenoval svojega poslanika (ker še ne ve, kako izteče španska državljanska vojna). Avstrijski sodni aparat — nacističen Dvojna sodna mera. Poročnik Miost v Innsbrucku j® bil obsojen na deset mesecev zapora, ker je snoval nacistični vojaški štab, skušal pridobiti svoje vojake za nacizem ter vršil špionažo za Nemčijo. Par dni pozneje ife bil obsojen dunajski 19letni delavec Karl Hochrei-ner na pet let ječe, češ, da je širil komunistični list. V Gradcu pa je bil obsojen Jože Debelak na poldrugo leto ječe, češ, da je širil »Arbeiter-zeitung«. Kancler Schuschnigg je res lahko vesel svojih sodišč, ki tako očitno navijajo za nacizem. 14-dnevne odpovedi? Ali bi lahko dosegel pri Okrožnem uradu, da bi še nadalje dobival hranarino, ker še nisem docela zdrav? Kam naj se obrnem, da dobim brezposelno podporo? Odgovor: Po §u 219 obrtnega zakona Vam mora delodajalec plačati mezdo za en teden, ko ste bili bolni, ni pa Vas dolžan sprejeti nazaj na delo, ker ste bili bolni več kot en mesec. Glede hranarine se obrnite na Okrožni urad ter zahtevajte ponoven zdravniški pregled z ozirom na to, da še niste docela zdravi. Brezposelne podpore daje Borza dela. Brezplačno stanovanje (Žerjav) Vprašanje: Moja mati ima izgovorjeno pri nekem posestniku za 3 leta brezplačno stanovanje Pri njej stanujeva 2 njena otroka, ki jo tudi podpirava. Posestnik pa sedaj zahteva od matere, da se preseli v drug prostor, ki ne bi bil dovolj velik, da bi mogla midva pri njej stanovati. Ali se je mati dolžna preseliti? Odgovor:: Če je v pogodbi določeno, katere prostore mora posestnik Vaši materi dati kot brezplačno stanovanje, ni dolžna, da se preseli kam drugam. Le pa je v pogodbi določeno le, kako veliko mora biti stanovanje, se mora zadovoljiti z drugim enako velikim in enakovrednim stanovanjem. FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cenj. občinstva za izdelavo oblek za gospoda Lq dame po najnižji.h dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga. Delavski pravni svetovalec MALI OGLASI Naši Citateljt kupujejo na|ci‘ne|Se i»rl im*lli inm-rc-n11 ti! lohteanite oetlno in povsod kruh In netivo iz Delavske nekotne g Morita. KSISS Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstaTitelJ Josip Ošlak v Mariboru.