Angelca Bratko Franjo Remškar Mlan Vrtačnik Anton Kukovica Prof. Janez Metod Dular Rešek Starejši komunisti so odkriti in povedo, kaj mislijo ¦ Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Ru-dnik je pripravila razgovor s člani ZK, ki so bili sprejeti v komunistično partijo pred vojno in v času NOB. Povabljenih je bilo 270 komunistov iz občine in odziv je bil resnično velik, saj jih je prišlo nekaj manj kot 200. To potrjuje ugotovi-tev, da imajo stari prekaljeni kadri še vedno veliko zavest in visoko stopnjo odgovornosti pa tudi to, da želijo aktivno sodelovati in so pri-pravljeni delati, včasih še precej več kot mlajši člani ZK. Vsekakor je bil sam razgovor prispe-vek k občinski programsko volilni konferenci v smislu seznanitve z njenim delom in progra-mom. Navzoči komunisti so s svojimi razprava-mi takšno usmeritev tudi podprli. S starejšimi člani ZK se niso pogovarjali le člani občinske konference ZKŠ, temveč celoten politični aktiv občine. Več kot dvajset članov ZK je seznanilo občinsko konferenco s svojimi pogledi na tre-nutni položaj, s svojimi stališči in mnogoterimi bogatimi izkušnjami iz preteklosti. Takšen način dela je ned,vomno pozitiven in so ga udeleženci razgovora pozdravili. Takšen razgovor pomeni neposreden stik z revolucionarji in hkrati koristna izmenjava sta-lišč in tudi informiranja o položaju na terenu. Starejši člani ZK pa so se seznanili z razvojnimi prizadevanji in s sedanjim gospodarskim polo-žajem v občini. Pogovarjali smo se z nekaterimi udeleženci razgovora o njihovih pogledih na sedanji politični trenutek, na preteklost, na do-gajanje v družbi in o samem načinu dela Prof. METOD DULAR: »V naši družbi smo izredno veliko investirali. To je sicer koristno, vendar do določene stopnje, ker potem škoduje. Posledice danes čutimo vsi. Mi smo investirali tudi do 40 odstotkov družbenega proizvoda in smo imeli megalomanske apetite. Se danes jih nismo izgubili. Takšno stopnjo investiranja se-veda ne zmore nihče, saj najbogatejše družbe na svetu ne presegajo 10 oziroma 20 odstotkov dela družbenega proizvoda za naložbe. ZK je na tem področju naredila premalo. Sedaj prevelike naložbe občutimo v gospodarstvu in plačujemo račun za hiter razvoj. Razvoj mora biti smiseln in zdrav. Pri nas je doslej vedno izgubljal tisti, ki je bil varčen in ni razsipal. To je bilo tako pri delovnih organizacijah kot pri posameznikih. Varčevaici na bankah so izgubljali pri svojih vlogah zaradi inflacije in drugih razmer. Bolje je shajal tisti, ki si je sposojal in živel tako na račun drugega. Razsipnost je postala pravilo pameti, pa sedaj vidimo, da to pravilo m bilo pravo. Pri investicijah moramo posojila podražiti in to znatno podražiti pa bomo videli, kako hitro se bodo nehali velikanski apetiti in nesmiselno za-pravljanje denarja. Tu je potrebna akcija ZK.« JANEZ REŠEK: »Opažamo, da v naši družbi nekateri bogatijo. Tu ne mislim na tiste, ki to pošteno zaslužijo in je to rezultat nagrajevanja njihovih sposobnosti ali delavnosti. Tu mislim na vse tiste, ki so si prislužili z različnimi špeku-lacijami ogromne denarje in se še naprej okori-ščajo z družbenimi sredstvi. Če smo znali po vojni poiskati vojne dobičkarje in pomesti z njimi, zakaj tega ne storimo danes z vsemi tisti-mi, ki so se okoristili na nepošten način? O tem slišimo in beremo, pa vendar tem ljudem vse kar je nepošteno pridobljeno, ostane. Pri raznih uvozno izvoznih poslih se nekateri krepko oko-ristijo in njihove vikend hišice vidijo vsi, pa smo kaj narediii? Mislim, da moramo v naši družbi poiskati tiste, ki »kradejo« in jih ustrezno na-graditi. Takšen položaj kot je sedaj, ni v redu in ga ne bi smeli podpirati oziroma pred njim zatiskati oLi. Kjer pa so razlike rezultat deia pa moramo to spoštovati in ne metati potem vse v en koš.« ANGELCA BRATKO: »Zdi se mi nemogo-če, da na Jesenicah zasluži delavec pri plavžu manj kot administratorka v pisarni železarne. On izpostavlja svoje zdravje in trdo opravlja težko delo, zasluži pa tnanj kot navadna admini-strativna moč. To ni prav. To so na Jesenicah \ugotovili že pred leti in ko so jih pred časom spet obiskali predstavniki republike, so ponov-no ugotovili, da je ostalo pri starem. To ne gre! Ne gre pa tudi to, da so ogromne razlike med istimi opravili med posamičnimi kolektivi. Mi-slim, da bi morali v republiki uveljaviti kategori-je za določena delovna opravila in določiti osnovno ceno dela za posamezno kategorijo. Potem naj bo vse naprej odvisno od prizadevno-sti delavca. Zdi se mi nemogoče, da so sedaj za enako delo nagrajevani povsem različno - razli-ka je včasih tudi dvakratna - odvisno od kolek-tiva, v katerem delaš.« ANTON KUKOVICA: »Komunisti smo v preteklosti in še danes premalo naredili za smo-trno organizacijo delovnega časa. To se nam sedaj maščuje v gospodarstvu in jadikujemo zaradi prenizke produktivnosti. Pričetek dela ob šestih zjutraj ni vedno smotern, saj ni prilagojen biološkemu ritmu Ijudi. Delavec tedaj malo na-redi. Iz povsem organizacijskih vidikov pa je to nesmisel, saj bi moral potem priti nekdo že ob petih zjutraj v službo, da bi pripravil material in vse ostalo, da bi lahko delavec začel delati ob šestih. Vemo, da vsi začnemo naenkrat in da torej zjutraj izgubimo ogromno delovnega časa. Če vsak delavec izgubi le po! ure, je to strahot-no. Pomnožimo namreč pol ure s tisoči zaposle-nih v občini, v Ljubljani, v Sloveniji... Imamo tudi še preveč šefovstva in hierarhije v kolektivih. Moti me tudi to, da vsi ne jemljejo stabilizacije resno in da še vedno razmetujemo velikanske denarje za nepotrebne reči. Sam sem doma laično izračunal, koliko nas stanejo na primer zimske priprave v Sloveniji štirih vodil-nih nogometnih klubov in sem prišel do številke 180 starih milijonov, če ne še več. Je to stabili-zacijsko? Če se stabiliziramo in varčujemo, po-tem počnimo to vsi in na vseh straneh, tudi pri »zabavi« kakršna je nogomet.« FRANJO REMSKAR: »Mladih večkrat ni na sestanke terenskih osnovnih organizaicj ZK. Kje naj se potem zmenimo za skupna stališča, za skupen nastop, če se sploh ne vidimo, niti dobro ne poznamo? Mislim, da bi morali imeti predv-sem mlajši člani ZK več zavesti in sprejemati organizacijo ZK manj formalistično in čimveč delati v njej. Več zavesti rabimo! Mislim, da je takšno srečanje, kot je današnje, izredno korist-no. Prav bi bilo, da bi ga prakticirali tudi v bodoče in to večkrat na leto, tako da bi bili mi starejši bolj na tekočem, kaj se dogaja, tovariši, ki delajo na občinskem nivoju pa bi prišli do izvirnih informacij o terenu, o tem, kaj se doga-ja in kako ljudje sprejemajo posamezne stvari, kaj mislijo, skratka, da bi neposredno spoznava-li življenje na terenu.« MILAN VRTAČNIK: »V časopisih lahko dnevno veliko beremo in prav »bombardiramo« bralce s podatki o ncpraviinosun, u icm, *