POSPRAVLJENO BOLJ KOT OBIČAJNO (Mef) Letos je vreme poskrbelo za jasno razmejitev sezone in posezone. Dež nas je dobro namočil v septembra in turisti, ki so pri nas preživeli te dni res niso imeli sreče, čeprav večini niti ni bilo do kopanja v še vedno toplem morju ali do sončenja na plaži. Veliko hodijo naokoli, se zanimajo za izolske znamenitosti, hodijo od cerkve do cerkve in od palače do palače in šele zdaj je zares videti, kako zelo nam manjka osnovna signalizacija s katero bi jim povedali kaj sploh obiskujejo in kaj si ogledujejo. Žal v Izoli ne bodo našli niti enega smernika na katerem bi pisalo kje je Besenghijeva palača in kje cerkev sv. Roka. Prav tako ne bodo na samih objektih našli zapisa o tem, kaj za zgodovino tega mesta sploh predstavljajo. Do naslednjega leta bo menda bolje, ko bomo le dobili nekatere najpomembnejše usmerjevalne table, toda postoriti bo treba še kaj. Že zdaj je jasno, da Besenghijeva palača nima prav nobenega turističnega učinka, če so vrata čudovite 771580 5 7 8 0 0 5' K Banka Koper CKi 27. september 2001 koncertne dvorane ali stare besenghijeve knjižnice zaprta, če se nekaj podobnega obeta skoraj obnovljeni Manziolijevi palači, ki je še vedno brez prave vsebine, o njeni turistični funkciji pa ne govori nihče. In prav tako nam kaj malo koristi muzej stare železnice, če turistični vodiči svoje skupinice vztrajno vodijo mimo te izolske posebnosti, tako kot jih premalo opozarjajo na likovniški ulici, kjer bi si turisti lahko kupili poceni a lep spominek na naše mesto. Naslednje leto bomo v Izoli morda imeli še izredni zbirki ladijskih in letalskih modelov, morda bo obnovljena cerkev Marije Alietske, prenovljenih bo še nekaj starih fasad in še kaj. Toda koliko dela bo vloženega brez pravega učinka, če na te objekte ne bomo znali prav opozoriti. Postavitev opozorilnih tabel so turistični in občinski delavci napovedali že nekajkrat, zdaj pa je že čas, da jih tudi zares postavijo na svetlo in hkrati odstranijo vse tiste, ki opozarjajo na podjetja, gostilne in trgovine, kijih že dolgo ni več med živimi. Ne zgodi se vsak dan, da neka kulturniška skupina obstaja četrt stoletja in vendar se je to zgodilo pevskemu zboru Haliaetum, ki deluje pri skupnosti Italianov Besenghi degli Ughi. Zbor je pravzaprav nekakšen steber njihovega kulturnega delovanja, saj je vsa ta leta sodeloval pri vseh, za narodnost pomembnejših dogodkih v Izoli, veliko je gostoval po Istri in sosednji Italiji pa tudi drugod. Zbor so vseskozi odlikovali izvrstni pevci, saj so nekateri med njimi odšli tudi v solistične vrste, žal pa ga premalo poznajo ljubitelji zborovskega petja širše po Sloveniji. Zdaj se jim ponuja priložnost, da se o kvaliteti zbora prepričajo s poslušanjem zgoščenke, ki jo je zbor posnel, društvo Besenghi degli Ughi pa izdalo ob tej zavidljivi obletnici, ki so jo počastili tudi s priložnostnim koncertom na katerem seje nabralo toliko ljudi, da jih niti v dvorano nekdanjega Circola niso mogli stlačiti. Zbor Haliaetum je ob obletnici prejel tudi občinsko priznanje, torkov večr pa je bil seveda priznanje posebne vrste. TRGOVINA Z AVTOPELI d.o.o.Izola TRGOVSKA 4 IZOLA POCENI BRISALCI CHAMPION ČISTILO VETROBR. STEKLA 11 440 SIT ANTIFRIZ100"/. KONC. 11 495 SIT _______GASILNI APARAT 1 Kg 1.265 SIT tel.: 05/ 641 57 78,641 66 08 e-mail: tecom.izola@siol.net odprto od 8.00 do 17.00 ure www.slo-istra.com izolske spletne strani IZOLA, tel.: 616 80 00 # 'avto EREBÌ tosto Le«! Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Um*: I -12,16 -19, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64 .■sampr. -.... ’vmmvt Kmk To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali. CENEJŠI GRADBENI ODRI V skladu s 98. in 99 členom poslovnika Občinskega sveta je svetniška skupina SDS vložila naslednji predlog dopolnitve odloka: PREDLOG dopolnitev Odloka o komunalnih taksah v Občini Izola V 12. členu se na koncu odstavka d) doda naslednji tekst: - uporabnik javne površine je za prvih 30 dni oproščen plačila komunalne takse za postavitev odrov in površin, ki se jih uporablja pri adaptaciji gradbenih objektov. Tako da se 12. člen glasi: Tarife št. 1 d) za uporabo javne površine za postavitev odrov in površin, ki se jih uporablja pri adaptaciji gradbenih objektov - za vsak začeti m2 20 točk dnevno. Uporabnik javne površine je za prvih 30 dni oproščen plačila komunalne takse za postavitev odrov in površin, ki se jih uporablja pri adaptaciji gradbenih objektov. OBRAZLOŽITEV Glede na to, da je urejenost mesta v veliki meri odvisna od urejenosti fasad objektov, bi bilo upravičeno, da bi občina spodbujala občane k urejanju fasad. Ker je strošek takse po odloku o komunalnih taksah v občini Izola, za marsikaterega lastnika, kateri težko investira v fasado zelo pomemben, bi taka rešitev pomenila za marsikaterega občana olajšanje. Te takse po omenjenem odloku se predvsem pobirajo v samem mestnem jedru, saj objekti v večini nimajo funkcionalnega zemljišča ob samih objektih. Prav tako v mestnem jedru v večini živijo občani, kateri nimajo prav velikih dohodkov. Da bi se izognili postavljanju odrov za daljše obdobje, bi bil čas brezplačne postavitve omejen na 30 dni. CILJI S to spremembo odloka bi bistveno prispevali k urejenosti mestnega jedra in s tem prispevali k večji turistični zanimivosti mestnega jedra Izole. FINANČNE POSLEDICE Kratkoročne finančne posledice lahko natančno pripravi Urad za komunalni razvoj, Po laični oceni, pa bi bil izpad na strani proračunskega dohodka maksimalno do 2 milijona tolarjev letno. Vendar bi pa dolgoročne finančne posledice bile neizmerljive, saj se zaradi obnavljanja mestnega jedra poveča, priliv turistov in s tem prihodek trgovin (najemnine za poslovne prostore v občinski lasti), turistične takse in nočitve v občini Izola. Izola 24.9.2001, občinski svetnik SDS, Alojz Padar VABILO Pevski zbor društva upokojencev Izola vabi nove pevke in pevce, da se nam pridružijo. Oglasite se v pisarni društva Plenčičeva 3, pon. od 9-11, sre. od 15 -17 ure. 2A M/W1ÌIW. je tednik izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh ! Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010 e-mail: M AND RAC @ S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola O REGIONALIZMU V SLOVENIJI Zveza za Primorsko je izrazito regionalna politična stranka, saj obstaja zaradi in se zavzema za regionalni razvoj Slovenije. Ta cilj je zapisan tudi v sporazumu o sodelovanju na državnozborskih volitvah 2000 med LDS-om in ZZP. Zato nas posebno preseneča določitev sedeža Holdinga Slovenske elektrarne v Ljubljani proti volji državljank in državljanov. Menimo, da severnoprimorski župani in državljani Štajerske pravilno razumejo vlogo holdinga in si jo pravilno razlagajo kot eden izmed primerov centralizacije gospodarske (finančne) moči in odločanja v Republiki Sloveniji. Zato se upravičeno sprašujemo, ali slovenska vlada na lokalnih ravneh uresničuje predvsem principe globalizacije, ki vodijo k povečanju razpona med bogatimi in revnimi. Ali bodo tako bodoče regije v Republiki Sloveniji odvisne od njim oddaljenih centrov odločanja in ne bodo mogle v celoti razvijati lastne potenciale. Še več, kot ugotavljajo severnoprimorski župani, ali se teži k zmanjševanju intelektualnega kapitala regij (zaposlovanje mladih, izšolanih in perspektivnih kadrov) in s tem gonilne sile razvoja. Vztrajamo na dejstvu, da za uresničevanje regionalnega razvoja Republike Slovenije ne zadostuje samo formalno določanje regij, t.j. politično načrtovanje regionalizma z upoštevanjem teritorialne, zgodovinske in kulturne integritete posameznih regij. Za uravnoteženi in harmonični razvoj naše države je treba predvsem vzpostaviti decentralizacijo gospodarske moči in centrov odločanja, kar jamči tudi dejavno pluralnost interesov. Soglašamo in podpiramo zahtevo severnoprimorskih županov, da ostane gospodarski potencial Soških elektrarn v domeni severne Primorske. Enako podpiramo prizadevanja Štajercev, da v svoji regiji upravljajo s svojimi elektrarnami. Smo prepričani, da si znajo ljudje svoje probleme reševati sami, če je treba tudi z združevanjem, in ne potrebujejo nobenega, ki bi jih reševal v njihovem imenu. Mar centralizacija gospodarske moči, ki so jo drugi ustvarjali, in centralizacija odločanja včasih ne pomeni tudi rušenje človekovega dostojanstva. Občinski odbor ZZP Koper dr. Majda Prijon, v.d. predsednik Društvo za zdravje srca in ožilja - podružnica za Slovensko Istro organizira ob svetovnem dnevu za srce, predavanje z naslovom "S spremembo prehranskih navad in primerno telesno dejavnostjo do boljšega zdravja (srca in ožilja)" ki bo v četrtek, 27.09.01 ob 18,00 v zeleni dvorani obrtniškega doma Koper, Staničev trg - pritličje. Predavala bo Lilijana Vouk, univ.dipl.inž.živilske tehnologije. Vstop prost! IH TISKARNA IN KOPIRNICA BIROGRAFIKA BORI E-pošta: izola@bipografikabori.com Občinski svetniki o požarni varnosti POŽARNEGA DAVKA NE BO ! V osnutku gradiva je bil še omenjen nekakšen prispevek za požarno varnost. V predlogu odloka, ki ga bodo sprejemali svetniki na četrtkovi seji, tega "občinskega davka" ni več. Izola bo plačevala 5 poklicnih gasilcev. Občinski svetniki bodo na današnji seji občinskega sveta obravnavali nekaj dokumentov, ki so strokovnim službam vzeli kar precej pripravljalnega časa. Poleg nekaterih prostorskih dokumentov, med katerimi je najobsežnejši gotovo tisti, ki vasebuje prostočasovne objekte v občini Izola, je zelo pomemben tudi odlok o varstvu pred požarom na območju občine Izola. Osnutek odloka so svetniške skupine in komisije občinskega sveta dobro prevetrile in predlagale kar lepo število korekcij, ki so že vnešene v dokument, ki čaka na sprejem na občinskem svetu. Posebej temeljit je bil Odbor za okolje in prostor, ki je, poleg nekaterih jasnejših definicij posameznih izrazov spremenil celo tisti odstavek 24. člena, kije govoril o ognjemetu in sicer tako, da se ne dovoli uporabe odprtega ognja, razen ob javnih prireditvah in to v skladu z drugimi določili tega odloka. Predlagali so tudi zvišanje mandatnih kazni za kršitelje tega odloka in sicer naj mandatna kazen znaša 25.000 tolarjev. Najpomembnejša sprememba pa je seveda črtanje prvih dveh odstavkov 14. člena, ki sta govorila o tem, da občina v skladu z zakonom lahko uvede začasni požarni prispevek, ki ga uvede s posebnim občinskim odlokom. Črtanje tega vira prihodkov seveda pomeni razbremenitev nekaterih pravnih oseb, ki bi v prvi vrsti bile zavezane plačilu tega prispevka, hkrati pa predstavlja dodatno obremenitev občinskega proračuna. O tem smo se pogovarjali z Damjanom Barutom, ki je občini Izola zadolžen za Civilno zaščito in je eden od pripravljalcev tega odloka. - Izola je manda prva slovenska občina, ki sprejema takšen odlok? - Ta odlok je za urejanje požarnega varstva nujno potreben in gotovo bodo tudi druge občine ravnale enako. Mi smo preprosto ugotovili, da tako, kot je bilo doslej, ne gre več naprej. Takšno ravnanje države kot ga ima dandanes, ko tistim občinam, ki skrbijo za preventivo in imajo posledično manj požarov, daje manj "gasilskega denarja" kot občinam, kjer tega ne počnejo in imajo več požarov, je seveda neproduktivno. S tem odlokom smo dejansko prisiljeni na naše stroške poskrbeti za še boljšo preventivo pred požari v občini. - Po eni strani se govori o financiranju poklicne gasilske brigade, po drugi strani pa o prostovoljnih gasilcih. - Treba je vedati, da mora občina po zakonu imeti javno gasilsko službo. Kaj to pomeni je seveda težko vedeti. Lahko je to poklicna ali pa prostovoljna gasilska služba. Pri nas pravimo, da so baza gasilstva prostovoljci, ki imajo tudi pri nas zelo dolgo tradicijo, toda po drugi strani smo dolžni imeti enoto, ki se je sposobna v 5 minutah odzvati na signal o požaru. To pa so seveda lahko le poklicni gasilci. Glede na to, da je nekdanja obalna gasilska brigada zdaj drugače organizirana, saj je njena ustanoviteljica občina Koper, mi pa imamo v njej le delež (15% op.a.) to dejansko pomeni, da bi morali do leta 2005 financirati 5 poklicnih gasilcev. Če bi hoteli takšno majhno enoto imeti v Izoli bi hitro ugotovili, da v preventivnem smislu tako majhna enota nič ne pomeni, skupaj z zaščitno in drugo opremo pa bi nas takšna enota stala več kot 150 milijonov. Zato bomo raje vsako leto v proračunu dvignili prispevek za 2 - 3 milijone in dosegli raven ter organiziranost, ki sem jo prej omenil. - Koliko torej prispeva občina Izola za varstvo pred požari? - Za gasilsko brigado smo naš prispevek dvignili za skoraj 50 odstotkov, saj smo ji v proračunu namenili 12 milijonov, z rebalansom pa smo dosegli 18 milijonov 200 tisoč. V naslednjih letih pa bomo ta prispevek seveda še nekoliko povečevali. Trenutno naš prispevek zadošča za plače 3 - 4 poklicnih gasilcev, naš cilj pa je, da bi tako kot je razmerje med občinami (Koper 60%, Piran 25%, Izola 15%) zagotovili plačo za 5 poklicnih gasilcev. Za prostovoljne gasilce pa smo prispevek povečali za približno 45 odstotkov. Kot sem povedal že prej dobimo zaradi našega vzornega protipožarnega obnašanja vse manj denarja iz naslova požarne takse in vse več prispevamo iz našega občinskega proračuna. Tudi to je bil povod za predlog o začasnem požarnem prispevku, ki pa smo ga ob splošnem nasprotovanju umaknili iz predloga odloka. - Priznati je treba, da letos s požari res nismo imeli veliko dela. - Res je in to je posledica dobre preventive. Največ k temu prispeva prisotnost gasilcev, še posebej v obdobjih visoke požarne ogroženosti. Občina Izola za takšno delo prispeva denar svojih davkoplačevalcev in po mojem je prav tako, vendar pa je le treba vedeti, kakšna so razmerja v primerjavi s sosedi. Izola letno dobi od države 2.500.000 tolarjev, občina Koper pa vsak mesec 3.000.000 tolarjev iz požarne takse. SO OBČINSKE SLUŽBE ZAMUDILE? Kot vse kaže bo županja Breda Pečan predlagala umik točke dnevnega reda o programu razvoja prostočasovnih površin, ki je po svojem obsegu in strokovnosti gotovo eden bolje pripravljenih dokumentov, kar jih je v obravnavo dobil občinski svet. Občinske službe so namreč zamudile z oddajanjem gradiva in ker so občinski svetniki na te stvari zelo občutljivi županji verjetno ne bo preostalo nič drugega, kot da predlaga umik točke dnevnega reda. Zagotovo je škoda, da takšen dokument leži v predalih in na pisalnih mizah, saj predstavlja dragoceno gradivo o obstoječih površinah za šport in rekreacijo, o parkih in drevoredih ter predlaga nekatere rešitve za nove čase. Nekaj povzetkov iz tega gradiva kljub vsemu objavljamo tudi na 6. strani Mandrača. OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA objavlja naslednji POZIV ZA PRIJAVO ŠKODE ZARADI SUŠE V LETU 2001 Vse kmetijske pridelovalce v občini Izola pozivamo, da prijavijo škodo na kmetijskih pridelkih, ki jim je bila povzročena zaradi suše v letu 2001. Na podlagi navodil za oceno škode po neurju s točo v letu 2001, ki jih je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Državna komisija za sanacije, lahko oškodovanci prijavijo škodo na kmetijskih pridelkih na površini, ki ni manjša od 0,1 ha ter stopnja poškodovanosti kmetijskih pridelkov znaša več kot 30 %. Oškodovanci lahko prijavijo škodo samo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo na vložišču Občine Izola, Postojnska 3, pri kmetijski svetovalni službi v Kopru, ulica 15. maja 17 ali na sedežih krajevnih skupnosti. Predpisani obrazec lahko oškodovanci dostavijo na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8, Izola, najkasneje do 30. septembra 2001. Županja Breda Pečan Predstavitev Slovenske Istre na Celjskem sejmu v GOSTINCI SO ZAMUDILI PRILOŽNOST Na letošnjem celjskem sejmu so obiskovalci povpraševali tudi o izolski gostinski kmečko -turistični in rekreacijski ponudbi, vendar so dobili le propagandno gradivo gostilne Ribič. Dan Slovenske Istre je razgibal nastop ansambla Otavia Brajka. Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je prav gotovo največja sejemska prireditev v Sloveniji in ena največjih v tem delu Evrope, je v sredo, 19.septembra potekal že kar tradicionalni Dan Slovenske Istre. Do pred tremi leti sta izolska obrtna zbornica ter Občina Izola v Celju pripravljali Dneve Izole, zdaj pa se na prireditvi predstvaljajo vse tri občine skupaj. Nosilec priprave je bil GIZ Izola, turistični delavci iz vseh treh obalnih občin pa so organizirali turistično informacijski center ves čas trajanja sejma. Na skupnem razstavnem prostoru so se skupaj predstavili tudi člani obalnih obrtnih zbornic. Z Dnevom Slovenske Istre je skupni sejemski nastop doživel svoj vrhunec. Pod okriljem treh obalnih Območnih obrtnih zbornic in Občin Koper, Izola in Piran je tako minulo sredo popoldan na osrednjem sejemskem prizorišču potekala prireditev, na kateri se je naša regija predstavila tudi s kulinarčnimi dobrotami. Zabavni program je povezovala Irena Dolinšek, za glasbo je poskrbel Ansambel Ottavia Brajka, učenci izolske SGTŠ pa so postregli s pečenimi sardelicami in sardelicami na žaru ter malvazijo in refoškom. Elizabeta Pušpan iz izolske Salladie je tudi že kar redna gostja celjskih predstvitev in tudi tokrat je pokazala, kako se čistijo in vlagjo slani sardoni. Številne obiskovalce so pozdravili tudi koprski župan Dino Pucer, izolska županja Breda Pečan ter piranski podžupan Sašo Šraml. Obiskovalcem so šle ribje dobrote ter domače vino v slast, nekateri pa so si v nagradanem kvizu, kjer je bilo treba pravilno odgovoriti na vprašanja o Slovenski Istri, prislužili vikend pakete in večerje v naših hotelih in gostilnah. ( nagrade so prispevli tukajšnji hotelirji in gostinci). Kot nam je povedala Petra Andrejašič iz izolskega TlC-a, ki je od prvega do zadnjega sejemskega dne na razstavnem prostoru skupaj z dvema kolegicama obiskovalcem posredovala informacije o naši regiji, je bilo obiskovalcev letos veliko več kot lani. "Največ so povpraševali po jesenskih večdnevnih in vikend paketih v hotelih, manj zanimanja pa je bilo za zasebne sobe" je dejala, ter dodala, daje ljudi zanimalo predvsem to, kaj lahko naši kraji ponudijo v jeseni ter informacije o kmečkih turizmih in gostilnah. " Veliko jih je vprašalo, ali obstaja kakšna brošura, kjer bi bili zbrani podatki o celotni gostinski ponudbi Slovenske Istre, a žal smo jim morali odgovarjati, da tega ni" Sicer pa so po njenih besedah obiskovalci najpogosteje želeli izvedeti, kako je pri nas s kolesarskimi potmi. "Kar precej pa jih je že vedelo za možnosti ribolova, ker so o tem brali v časopisih. Prav tako so številni obiskovalci tudi veliko vedeli o ladji Rex, kar so prav tako izvedeli v časopisnih člankih," je o obiskovalcih razstavnega prostora pripovedovala Andrejašičeva.______________________________________ Žal pa so se tudi izolski gostinci letos odrekli brezplačni možnosti predstavitve na sejmu. Na poziv, naj jim dostavijo reklamne prospekte in drug reklamni material, ki bi bil obiskovalcem na voljo na razstavnem prostoru , seje namreč odzval le en gostinec. Seveda pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi ponudbo obrtnikov in podjetnikov iz našega geografskega prostora. Če je bila pred tremi leti tako turistično naravnana predstavitev na Mednarodnem obrtnem sejmu še precejšnja redkost, pa so se letos za podoben pristop odločile tudi nekatere druge regije. Nastop na sejmu, ki ga obišče preko 200.000 obiskovalcev, je lahko dobra investicija tudi za turistično dejavnost. (K.B.) BOŽIČEVA HIŠA USTAVILA CESTO Na koprskem sestanku komisije za gradnjo cest smo v začetku tega tedna izvedeli, da so se uresničili strahovi tistih, ki so se bali, da bo prav zaščitena hiša Božičevih v Polju ovirala začetek del na trasi hitre ceste od Kopra do Izole. In čeprav se zdi trditev za lase privlečena so jo potrdili tudi na izolski občini, kjer so tudi povedali, da so dokaj nemočni, saj je hiša Božičevih spomenik državnega pomena in ga ščiti ista država kot gradi cesto. V prejšnji številki MAndrača smo že zapisali, da so se Božičevi semkaj priselili že leta 1920, ko so prodali vse svoje imetje v zaselku Brest pri Buzetu in kupili solidno posestvo na hribčku s prelepim pogledom na mesto in izolsko morje. Valter, ki nadaljuje družinsko tradicijo kmetovalcev, je postal dedič preko deset hektarjev velikega posestva s krepko načetim bivalno - gospodarskim poslopjem, ki je razglašeno za spomenik državnega pomena. Poleg bremena, ki mu ga je naložila ta razglasitev, saj poslopja preprosto ne more obnavljati zaradi zahtevnosti del in zelo visokih stroškov, je zdaj posredno še kriv, da zamuja gradnja ceste od Kopra do Izole. Če bi želeli izkopati predor pod bolnico po idealni liniji bi namreč izstop iz hrib bil prav v smeri njihove hiše, ki pa je ne morejo rušiti, ker je spomenik. Božičevih gotovo ne bi motilo, če bi namesto stare in drage hiše dobili drugo stavbo v soseščini in bi hitra cesta lahko šla po predvideni trasi, vendar jih o tem nihče ne bo povprašal, ker je njihova hiša pač pod "državnim protektoratom". Tako dejansko država ovira samo sebe in hkrati zavlačuje z gradnjo cest ter tako varčuje tudi na naših živcih. m BARVNO FOTOKOPIRANJE BIROGRAFIKA BORI INFO:I640 35 33 Ambiciozni izolski projekti MEDITERANSKE IGRE 2012 V IZOLI? Izola ima preveč drevoredov in premalo parkov, predvsem pa premalo igrišč. Programi gradnje športnih objektov naravnani na Mediteranske igre 2012. Obsežna študija, ki jo je po naročilu Občine Izola izdelal doc. dr. Boris Leskovec, univerzitetni diplomirani inženir arhitekture in predavatelj na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani s sodelavci, je nedvomno koristen pripomoček za oceno sedanjega stanja prostočasovnih površin v občini Izola, hkrati pa nakazuje nekaj bodočih prostorskih posegov. Seveda nekateri predlogi zgolj zamisli, ki se zdaj zdijo skoraj nerealne, toda dejstvo je, da je marsikatera med njimi že zapisana med občinske prostorske akte. Med takšne sodijo predlogi za gradnjo novega stadiona na območju med Mehanom in avtokampom (glej skico), ki je sicer predvideno za športno rekreacijsko cono. Predlog govori o tem, da se sedanji stadion uredi v večnamenski stadion, kjer bi uredili manjši amfiteater in omogočili organizacijo večjih prireditev medtem ko bi novi stadion dobil tudi atletske površine, kijih zdaj v občini takorekoč ni. Seveda so med nujno potrebnimi objekti tudi bazeni olimpijskih dimenzij in drugi objekti, ki bi lahko služili domačim športnikom in rekreativcem pa tudi tistim, ki bi sem hodili na priprave ali zgolj aktivne počitnice. Posebej je v gradivu obravnavano pomanjkanje klasičnih parkov, zato je predvidena tudi ureditev večjega parka med Livadami I. in Livadami IL, kjer je zelenih površin enostavno premalo. V anketi, ki so jo avtorji študije opravili med izolskimi športniki, javnimi ustanovami s področja športa in predstavniki krajevnih skupnosti so zabeležili še nekaj zanimivih predlogov, od gradnje avtodroma, kjer bi se učili vožnje z avtomobilom bodoči vozniki do rampe za rolkarje, ureditve surf centra na svetilniku in tekaških prog za rekreativce. Eden motorjev načrtovanja in investiranja v prostočasovne objekte in površine pa je možna kandidatura Slovenije oziroma občin od Milj do Poreča za organizacijo Mediteranskih iger leta 2012 ali najkasneje 2016. Takšen projekt bi zagotovo dobil ustrezno podporo v Sloveniji in sosednjih državah oziroma regijah, Izola pa bi s tem dobila dobro vzpodbudo za pogumnejšo realizacijo nekaterih od predlaganih projektov iz omenjenega gradiva. NOVO v Reviti prva prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli _____Tomažičeva 10 (Hotel Delfin ■ vhod s parkirišča)_ PONOVNO V AKCIJI: VRHUNSKE KOMPRESIJSKE NOGAVICE SanaGens - TOP LINE že za 990,00 SIT OBLIŽI Saniplast že za 121,00 SIT in še mnogo drugega URNIK: 8-12 in 16-19, sobota 8-12 UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Na tiskovni konferenci, kjer je županja Breda Pečan predstavila omenjeno gradivo je na vprašanje o sovpadanju projektov za športno rekreacijsko cono in vse glasnejših idej o gradnji marine v vzhodnem zalivu povedala, da so predlogi iz študije vezani na površine, ki so v lasti občine, zato kakšnega posebnega sovpadanja ni. Omenila pa je nekatera odprta lastniška vprašanja, med drugim tudi del območja avtokampa, ki je dejansko železniški nasip in v lasti države, vendar je bil prodan in je na njem vpisan drugi lastnik. Županja je omenila tudi zamisli o gradnji otokov ob izolski obali, na vprašanje o tem ali je zemljišče kjer je sedanja deteljica pri Rudi res zahipotekirano pa je odgovorila, da je šlo za napačno informacijo. Številke parcel so res bile iste vendar menda v drugi občini. O turistični sezoni 2001: Vojko Vojvoda ZA DRUGAČEN RIBIŠKI PRAZNIK Vojko Vojvoda je direktor izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve, javnega zavoda, ki je prevzel vodenje politike in hkrati operativne posle na področju kulture in športa, vse pogosteje pa se pojavlja tudi kot organizator nekaterih največjih občinskih prireditev. Letos se z izvedbo nekaterih (Ribiški praznik, Brkinska svatba, Občinski praznik itd,) res lahko pohvalijo, ob utanovitvi pa se ni zdelo, da bo takšen javni zavod deloval pod srečno zvezdo. - Tudi mi smo imeli svoje porodne krče in tudi mi smo se morali temeljito prešteti, tako kadrovsko kot strokovno in finančno. S štirimi strokovnimi delavci zdaj pokrivamo vsa ta področja, od kulture do športa in prireditev, ker pa se Izola turistično tako zelo razvija je tega dela iz leto v leto več. Naš Center postaja vedno bolj pravi prireditveni center, nekako tako kot Cankarjev dom, čeprav seveda v izolskem merilu. Ampak, prišel bo čas, ko bomo imeli tudi v Izoli nekakšen avditorij, kjer bomo lahko prirejali tudi večje prireditve, kijih zdaj enostavno nimamo kam spraviti. - Ribiški praznik je bil po mnogih ocenah eden boljših doslej. - Tudi jaz sem slišal takšne ocene in tudi številke ter končne ocene nam to potrjujejo. Seveda pa to ne pomeni, da ne more biti še boljši. - Ribiči mu očitajo, da ni več njihov praznik. - To je res nekoliko nevarna igra. Obstaja nevarnost, da se sprevrže zgolj v neko množično zabavo, naša želja pa je, da bi ribiškemu prazniku vrnili nekaj tistega, kar mu daje ime. Prav zato razmišljamo o tem, da bi koncept praznika nekoliko dodelali in sicer tako, da bi petek in sobota bila dneva za vsesplošno, množično zabavo, nedeljo pa bi posvetili ribiški tradiciji in jo sploh etnološko obarvali. V ta tretji dan bi dali različne igre v zvezi z ribiči in ribolovom ter že tradicionalni dvoboj med Izolo in Piranom. Razmišljamo tudi o predstavitvi priprave sardel na Velikem trgu, kjer bi pripravljali tekmovanje v iskanju novih receptov ter seveda poskrbeli tudi za to, da bi te sardele lahko tudi prodajali. - Množičnost torej ni v prvem planu? - Mislim, da je ribiški praznik letošnjo soboto doživel svoj višek glede števila obiskovalcev, ki jih lahko sprejme ta prostor. Vsako pretiravanje se lahko sprevrže v to, da bomo imeli težave o katerih se nam zdaj niti sanja ni. Spomnimo se samo Portoroške noči, ki je organizatorji nekega trenutka preprosto niso več obvladovali, zdaj pa je ni več. Temu bi se radi izognili tudi tako, da bi tiste, ki imajo radi tradicijo vabili v Izolo v nedeljo, druge pa v petek in soboto. Dnevi evropske kulturne dediščine MIHEVČEVA DEDIŠČINA 20. STOLETJA Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine potekajo v Sloveniji pod tematskim naslovom ”20.stoletje: od moderne do sodobne", s čimer se skuša obrniti pozornost javnosti na ohranjanje kulturne zapuščine prejšnjega stoletja. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je v okviru tega vseevropsega projekta pripravil skupaj s hotelskim in turističnim podjetjem Belvedere predstavitev arhitekta Eda Mihevca in hotelskega kompleksa Belvedere, ki ga je projektiral v 60.letih. Mihevca so izbrali, kot enega v tistem času najaktualnejših arhitektov, ki je bistevno zaznamoval arhitekturni izgled in urbanistični razvoj slovenskega obalnega prostora v tistem obdobju. "Hotelski kompleks Belvedere uvrščamo med najbolj ohranjene primere regionalne avtorsko prepoznavne arhitekture, kjer se strogi funkcionalizem prepleta z organsko rastjo prostora in romantično usmeritvijo modeme znotraj enega kompleksa," so zapisali ustvarjalci razstave in ravno ohranjenost Mihevčevega dela na Belvederju je razlog za to, da so razstavo postavili prav tu. Predvsem turistični objekti, ki jih je arhitekt zasnoval v Žustemi in Portorožu so namreč v veliki meri že uničeni. To pa je povezano tudi s temo letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki izpostavlja naš odnos do dediščine 20.stoletja, kjer se bo morala stroka čimprej jasno opredeliti, kaj iz tega obdobja ohranjati in kako. Glede pomena hotelskega kompleksa na Belvederju so avtorji razstave zapisali, da njegov pomen ni le v ohranitvi dela znanega arhitekta ampak predvsem v ohranitvi arhitekturne tipologije gradnje določenega obdobja in v ohranitvi primera avtorske regionalne arhitekturne kontinuitete v slovenskem merilu. Prav zato pa so poleg Mihevčevih načrtov na ogled še načrti, ki prikazujejo koncept bodočega razvoja Belvederja, ki kažejo, da bi bilo možno ohraniti obstoječo arhitekturno in urbanistično zasnovo ter jo dopolniti z novostmi, ki jih zahteva razvoj, oziroma, ki razvoj sploh omogočajo. Na štirih panojih so razstavljene kopije originalnih Mihevčevih projektov kompleksa na Belvederju, pa tudi njegov koncept urbanistične zasnove celotnega prostora Slovenske Istre. Prav v tem je razstava zanimiva, četudi je skromnega obsega, saj ponovno izpostavlja dileme okrog urbanističnega razvoja obalnega geografskega prostora, meni Božidar Guštin z MZVNKD. Razstava bo na ogled le nekaj dni in sicer do ponedeljka, 1.oktobra. (Karmen Bučar) .... IN AMERICA VOIO ANDAR .... Grozna tragedija, ki je zajela ZDA je prizadela tudi vse nas in nas opomnila, da je vse minljivo in nič ni večnega.Vsekakor solidariziramo z njihovimi narodi. Svet je eden ne glede na razlike med nami, zaradi česar je tudi zanimiv.Vprašanje se postavi kaj komu pomenijo te razlike in kdaj postanejo tako moteče, da jih želimo(jo) spreminjati. Odkar obstaja človek obstaja tudi želja po prevladi.Ta se začne najprej v svojem okolju nato posega v tuje.Ko je začela ena skupnost zaradi svojih interesov z vsiljevanjem lastne in jemanjem pravice(s podjarmljenjem) drugega okolja, se je začela verižna reakcija brez konca in rušenje ravnovesja na Zemlji, ki še traja. Ti interesi imajo veliko imen: ekonomski (ponavadi v ozadju vseh ostalih), verski, teritorialni, vojaški, ideološki, globalizacijski, kulturni, tržni...Vedno se jih zagovarja z interesi svojega naroda.E', tu začnejo problemi. Ali je lahko en narod ali druga skupnost bolj pomemben od drugega, ali ima lahko več pravic od drugega?.Kakšna so merila za ocenjevanje?Je to kulturna stopnja(kako se meri?), biološka razvitost(nekaj takega je Hitler omenjal), verovanje v "pravega" boga, znanstvena razvitost, lepota deklet, izobraženost, ...Alije to famozni "american way" in stopnja ekonomske razvitosti ter svobode-seveda svoje, sistema grajenega na individuumu ter konkurenčnosti in zmagovalcih(competitivity), ki si s tem pridobivajo najvišje pravice in časti kjer so vsi "neprvi" zgube"loosers". Težko je objektivno ocenjevati dogodke za nazaj saj se je potrebno vživeti v tisti čas.Gotovo je, da bi se iz zgodovine in napak morali kaj naučiti.Zato pa je potrebno najprej vedenje.To pa mora nekdo dati in v čimbolj objektivni obliki.Na ta način je vsaka lastna presoja lažja, predvsem pa objektivnejša. Mislim, da je to tudi eden glavnih problemov tudi v ZDA saj jim je svetovna zgodovina splošno neznana.Poznajo jo večinsko skozi prizmo svoje zastopanosti v dogodkih in lastne interpretacije. Medtem, ko se je cel ostali svet v svoji zgodovini ukvarjal z vsiljevanjem lastnih interesov in resnice drug drugemu, največkrat z uničevalnimi vojnami, so ZDA na ta račun živelein se krepile(predvsem ekonomskoj.Nastopila je, ko je ugotovila, daje že tudi ona ogrožena ali vsaj njeni interesi.Do pred kratkim, na njihovo srečo, vedno v tujini pa čeprav tudi z lastnimi, včasih velikimi žrtvami.Zaradi svoje stalno rastoče moči je pridobivala na občutku premoči in superiomosti.Predvsem zaradi ekonomije, ki potrebuje vedno nove trge, poceni delovno silo in surovine, je z drugimi izgovori kot so omejevanje človekovih pravic, uvedba "demokracije", obramba določenih političnih skupin pred drugimi, pred "teroristi", ...je posegala v skoraj vse države na tem svetu in vsiljevala svoje interese na zelo različne načine(podpiranje in financiranje južno in srednje ameriških vojaških hunt, podobno v Afriki, vojno v Koreji, Vietnamu,...). Zanimiva je različna interpretacija terorizma.Ta seje vedno spreminjala v odvisnosti od trenutne situacije. No, najbolj grobi terorizem, ki ima vedno politično ozadje in izkorišča določene napetosti za fastno uveljavitev ter napada v glavnem civilne cilje, je danes nekako jasen(Irska Ira, Baskovska Eta, Nemški Rot armee, Alpinski islamski fundamentalisti, Bin Laden s svojo Queido, pri nas nekoč Črna roka, ...). Kje je meja med borci za osvoboditev izpod okupatorja ali grobih totalitarizmov in teroristi? Od kdaj naprej proglašajo Američani Mudžahedine in Talibane v Afganistanu za teroriste, če sojih za časa Ruske okupacije financirali, izobraževali in naoroževali.Tudi Nacisti so našim partizanom pravili "banditen".Drugo svetovno vojno je bilo potrebno dokončati.Marsikateri povračilni ukrepi so se povsod takrat dogajali.Toda ali so Američani zaveznike vprašali al se strinjajo z uporabo atomskih bomb?Spustili sojih na civilne cilje, na mesta.Prva je uničila 100.000 prebivalcev Hirošime.OK, bi se dalo razpravljati, saj so mnenja zelo različna.Zakaj so odvrgli še drugo na mesto Nagasaki??! ! Danes so metode podajanja lastne resnice zelo različne od vojne do najbolj prefinjenih metod propagiranja "american way" kot nadomestilo za svoj zastarel in nesvoboden način razmišljanja in življenja., Ignoriranje ostalega sveta se je stopnjevalo s sedanjim predsednikom Dablju Bushem.Sporazum iz Kjota o onesnaževanju za njih ne velja več, konference proti rasnemu razlikovanju se niso hoteli udeležiti, mnenja sveta o vesoljskem ščitu ne upoštevajo, še bolj aktivno podpirajo Izrael, ki je okupiral tuje države in jih noče zapustiti ter izvaja teroristične napade, ki za ZDA to niso, samo delno in na obroke financirajo OZN, ker ta noče delovati po njihovih ukazih, celo v NATU kjer naj bi bili enakopravni delujejo po svoje in sedaj hočejo napasti cel svet(sumljivih je 60 državlkateri je sploh napovedana vojna?), ker seje enkrat zgodila teroristična katastrofa na njihovem tertoriju.Spet delajo popolnoma samostojno in po svoje-kdor ni z nami je proti nam.Vojna, vojna, vojna-s pištolami, loki, starimi puškami, ki jih nabirajo v Makedoniji, ...ali celo atomskimi bombami? Ko se vojaška mašinerija premakne je težko videti konec.Druga svetovna vojna se je zažela formalno, ker naj bi komunistični teroristi zažgali Rajhstag v Berlinu, prva pa, ker je Gavrilo s pištolo ustrelil avstrijskega prestolonaslednika,... Ali je Amerika v lastni krizi?Recesija je bila na vratih, zunanja politika skoraj neobstoječa zaradi sporov z mednarodno skupnostjo na vseh poročjih.Obrambna strategija nesmiselna saj je temeljila na vesoljskem obrambnem ščitu proti nuklearnim raketam s celega sveta pa so bili napadeni in popolnoma destabilizirani od štirih lastnih civilnih avionov in bi skoraj razpadel "najboljši"in najtrdnejši ekonomski sistem svobodnega trga. Če sedaj ne bodo ugotovili, da se morajo močno zamisliti o lastnem početju na tem tudi našem svetu in se ne bodo aktivno vključiliv reševabje problemov tega sveta tako, da jih skupno reševali tako, da bo vsem koristilo, ..ne vem kam bo to peljalo. In kaj ima to zveze z nami v Izoli? ZELO VELIKO. Bodimo optimisti a ne pozabimo, da nasilje vedno rodi nasilje.Če pa to ne bo tako, pomeni, da smo resnično naredili velik korak v razvoju.In to je eno od meril razvoja družbe. Lucio Gobbo - TISK BIROGRAFIKA BORI INFO:http://www.birografikabori.si KOMAJ VERJETNA IZOLSKA ZGODBA Teden otroka se marsikdaj zdi kot še ena od prireditev, ki so bolj ali manj same sebi namen in ki jih spremljajo ter v njih sodelujejo predvsem aktivisti različnih humanitarnih organizacij in seveda šolarji in šolniki ter delavci in gojenci vzgojno varstvenih zavodov. Pa vendar bi teden otroka lahko bil priložnost za razmislek o tem, v kako različnih pogojih rastejo in živijo naši otroci. Socialne razlike se vse bolj povečujejo, otroci revnih družin so obsojeni na revščino, na drugi strani pa nekateri starši skoraj ne vedo več s čim bi lahko še obdarili svojega potomca. Ker nekateri zelo neradi poslušajo takšne pripovedi naj na kratko predstavim zgodbo, ki se komaj zdi verjetna, čeprav se dogaja v našem mestu, takorekoč korak od nas. Pripovedoval jo je sosed, potrdili pa vsi s katerimi smo se o tem kasneje pogovarjali. Družina je revna, on je v službi, ona ne, pred skoraj dvema desetletjema so ji odvzeli otroka, ker ni mogla skrbeti zanj. Po tistem jih je bilo še pet. Najstarejši je 16 let, nima dokončane osnovne šole in vse pogosteje jo je videti v njej neprimerni družbi. Mlajša je komaj začela osnovnošolsko pot, potem pa sta doma še dva nekaj več kot dojenčka, ki komaj kdaj vidita sončno svetlobo. Pred kratkim se je rodil še eden, katerega usoda zapisovalcu ni znana. Družina nima denarja, alkohola pa ne zmanjka, za čiščenje so morali poklicati sanitarno službo in sploh so pogoji odraščanja povsem neprimerni. Ob tednu otroka bi veljalo tudi v Izoli takšnim in podobnim družinam ter otrokom v njih posvetiti kakšno misel več. Tisti, ki jim je sociala tudi poklic pa bi morda le zavihali rokave in storili kar je storiti treba in ne le tisto, kar je mogoče in mivn Foto: Peter Može; fotografija nima 1 ' povezave s spremnim tekstom HOSPIC POMAGA TAM KJER DRUGI ODNEHAJO Hospic - lat. hospitium - prenočišče, zavetišče, gostoljubna hiša. V srednjem veku so bili hospici zavetišča na romarskih poteh, kjer so utrujene romarje okrepili in jim nudili zavetje. Prvi sodobni hospic je leta 1967 ustanovila dr.Cicely Saunders v Londonu. Angleškemu zgledu so kmalu sledili še drugi. Slovensko društvo Hospic je bilo ustanovljeno 1.1995; za to ima največje zasluge predsednica društva, dr.Metka Klevišar, ki je bila za svoje delo in prizadevanja na tem področju istega leta izbrana tudi za Slovenko leta. Geslo Hospicaje: DODAJATI ŽIVLJENJE DNEVOM, NE DNEVE ŽIVLJENJU. Hospic je nevladna in neprofitna humanitarna organizacija. Financira se iz prispevkov oz. donacij posameznikov ter podjetij (ki se upoštevajo kot olajšava pri plačilu dohodnine). Glavni nalogi njenih članov sta spremljanje bolnikov z neozdravljivo (terminalno) boleznijo ter pomoč njihovim svojcem. Spremljanje je brezplačno. Prostovoljci Hospica skušajo po svojih najboljših močeh zadostiti /A Grujčič, Hodžič, Vončina Cimos: Kramar, Kevič, Rapotec 4, Kranjec 2, Hojč 1, Krt, Nadoh, Makuc 7, Strašek, Hrvatin 1, Skomina, Rokvič 2, Medič 4, Bogovčič 3, Ocvirk, Markovič, Bertok 1, Marič 1 7-m: Izola 5(3), Cimos 8(7) Kljub temu, da je bila to samo prijateljska pripravljalna tekma, smo na igrišču videli dve izredno motivirai in borbeni ekipi, tako da bi nepoučeni spremljevalec le stežka verjel da to ni bila prvenstvena tekma. Prvoligaš je proti izkušeni gostujoči ekipi odigral izredno dobro. Pri Izoli so manjkali Matjaž Muha, Vukovič, Bubnič, Cetin pa se je poškodoval dve minute po vstopu na igrišče, gostje pa so na tribuni pustili poškodovanega Grandiča. Koprčani so imeli ves čas prednost, ki pa so jo Izolani zelo uspešno lovili vseh 60 minut in le na koncu so toliko popustili, da so si varovanci trenerja Lazarja priigrali dva zadetka prednosti, ki sta jim zagotovila zmago. Glede na imena na igrišču je to presenetljiv rezultat. Koprčani so pokazali, da bodo morali do prvenstva še marsikaj postoriti, Izolani pa so nakazali, da bodo poleg borbenosti, vložili v svoje tekme tudi veliko talenta in svojega znanja. Še pomembneje pa je, da naj bi v četrtek v izolskem prvoligašu pripravili redno letno skupščino kluba, kjer naj bi bilo formalno izvoljeno novo vodstvo kluba, ki bo moralo začeti graditi izolski klub od začetka. Na srečo imajo vsaj na igrišču izredno mlado, kakovostno in ambiciozno ekipo, poskrbeti pa bodo morali za pogoje ob igrišču. (ES) /X POGLED STRANI piše ŽARKO ( ^ za Kapučino Šporrt 7 i Pričetek prvenstva (huda ura) je tu, izolska kluba pa zopet nekje v sredini s končnimi odločitvami. Odprtih vprašanj je več kot preveč. Moška stran je dobila novo "glavo", problemov pa se čez noč ne da rešiti. Občni zbor je bil "klasika", vsi so pričakovali rešitelja, ta pa se še vedno noče pokazati. Vse se še kako da razbrati iz obnašanja članske ekipe. Pripravljalne tekme, bilo jih je kar nekaj, kažejo na še eno negotovo sezono. Obiski treningov so bili zelo številni. Med tekmami pa valovanja, od res prvoligaškega do najnižje lige. Drži, da so pripravljalne tekme eno, prvenstvo pa nekaj drugega. Žal se o tem tudi piše, nasprotniki to prebirajo in si ustvarjajo mnenje. Ne gre pozabiti novih pravil igre katera so med pripravljalnimi tekmami bolj slabo "delovala". Med prvenstvom bo bolj "oštro" in Izolanom se obeta kar precej kazenskih minut. Vsi res ne morejo iz svoje kože, starih navad se je težko znebiti, vendar pa se včasih le da. Raje nič, kot pa škoditi. Tematika, ki je že nekaj časa znana, aktualna predvsem pred pričetkom prvenstva. S časom se pa uredi, če so le rezultati. Izolska dekleta so novo sezono pričela s tekmovanjem v pokalu. Proti Celjankam (včeraj so odigrale povratno tekmo) so odigrale slabo. Doma so zmagale v gosteh, pa s prikazanim nimajo veliko izgledov. Večno vprašanje je, kaj se dogaja med tekmo. Na vprašanje, zakaj stvari zapletati, ko pa je lažje, predvsem pa učinkoviteje narediti stvari na enostavnejši način, ne znajo odgovoriti. Z umiritvijo finančnih problemov so apetiti precej narasli, vendar pa je višja stopnica še v megli. Tudi za dekleta velja, da morajo stvari steči - letošnja sezona naj bi bila njihova. Gostišče Jasna Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354 http//izola.gvcri.net Skupščina MRK Izola „ VRNITEV PREDSEDNIKA DORNŠKA V četrtek (20.8.20011 so v izolskem rokometnem klubu le uspeli pripraviti redno letno skupščino [po dobrem letu in pol od zadnje skupščine!. Razrešeni so bili stari organi kluba, ki v zadnjem letu dni skorajda niso delovali in izvoljeni novi člani kluba, ki jih čaka težko delo pri vzpostavitvi normalnih odnosov znotraj kluba. Najtežje delo pa jih čaka pri organizaciji dela v klubu, saj je le to v zadnjem letu slonelo na nekaj posameznikih, večinoma starših, ki so skrbeli, da so imeli igralci vsaj minimalne pogoje za delo. Klub temu so klubske selekcije v zadnjih dveh tekmovalnih sezonah dosegli odlične rezultate predvsem po zaslugi svojih trenerjev, ki so kljub vsem težavam vztrajali pri delu. Dobro delo v mladinski šoli pa je rezultiralo tudi z odličnim dosežkom članske ekipe, ki se je z doma vzgojenim kadrom PObOVDO uvrstila V 1.A državno rokometno ligo Glede na to, da razen tistih članov izvršnega odbora, ki so bili ponovno voljeni, preostalih na skupščini sploh ni bilo, ni bilo pričakovati, da bi se kdo spomnil in pohvalil same igralce, ki so dobesedno sami izvlekli preteklo sezono. Mogoče bo v prihodnje bolje. Tudi predsednika, MaNnOta Mohorčiča, kije že pred meseci odstopil s položaja, na skupščini ni bilo. Prav tako podpredsenika JOŽOta SIOIHCa in tajnika TOHOta Bariča Prisotni so zahtevali javno grajo za nedelo predvsem za vodilno trojko v klubu, ki je dovolila da klub pride v položaj v katerem je sedaj. Finančno poročilo je bilo sprejeto skorajda brez pripomb, glede na vse pa niti ni tako čmo, saj je bilo v zadnjih dveh letih pridelano le nekai man] kot 200 tisoč tolarjev minusa, na dobrih 8 milijonov tolarjev proračuna Edino pripombo je imel Vojko VOjVOda direktor upravljalca dvorane Centra za šport saj niso bili upoštevani vsi dolgovi kluba do tega zavoda za najem in vzdrževanje dvorane. Ne enoglasno, pa vendar z večino, je bil sprejet tudi nov izvršni odbor kluba Vlado Lukežič, Janez Pavčnik, Aldo Srabotič, Nevio Božič in Zdravko Žeger so člani tega telesa. Miro Bornšek kot predsednik, novost Renato Vouk kot podpredsednik in VOjmir Babič kot tajnik kluba pa so tudi znotraj upravnega odbora. Eno mesto so na skupščini kluba pustili odprto, zasedel pa naj bi ga predstavnik sponzorja, ki ga v Izoli še mrzlično iščejo. Nov izvršni odbor pa se je že pod točko razno soočil z vsemi osnovnimi težavami kluba, ki je v organizacijskem razsulu. Da bi zavihali rokave niti ni bilo časa, saj je ta skupščina in to je bilo mnenje vseh prisotnih, sklicana najmanj tri mesece prepozno. Do prvenstva sta še dva tedna in v tem času je potrebno veliko reči urediti. Igralci, ki so preteklo sezono igrali zastonj tudi v prihodnje ne pričakujejo denarja, želijo pa si vsaj minimalnih pogojev -oprema, prevozi,...; s katerimi bi lahko nemoteno tekmovali v vseh ligah -od članske pa do najmlajših. (EŠ) NOV FRIZERSKI SALON V IZOLI v Ribiški ulici št. 1 Tisti, ki so prišli enkrat pridejo tudi naslednjič ŠPORTNO DRUŠTVO ^ V fitnessstudio Ljubljanska URNIK pon-sob od 9 ■ 12 in 16.30 - 22 ure sob. od 9 ■ 12 in 16.30 ■ 21 ure - lF na LJUBLJANSKI 51 v Izoli vpis novih članov: „ VSAK T0REKIN PETEK ®p= od1lS:S^®lert Namizni tenis VISOKA ZMAGA ZA ZAČETEK PRVENSTVA I.SNTL- članice ŽNTK Ljubljana : NTS Arrigonl 1:6 v soboto se je pričelo 11. državno namiznoteniško prvenstvo v samostojni Sloveniji. Ekipa Arrigonlja je prvo tekmo odigrala v gosteh pri novi prvoligaški ekipi iz Ljubljane. Izolanke so pričele dvoboj zelo motivirano in zbrano ter v prvem krogu povedle z 2 :1, nato pa so do konca dvoboja dobile vse tekme. Po dve zmagi sta prispevali RahOtinOVa in Ludvikova, eno pa laUŠOVČBVa ter par JaUŠGVac/RatlOtilL Pri ekipi domačink pa je eno zmago zabeležila VentUrSili iz Zagreba, ki je v svojih najboljših letih nastopala za reprezentanco Jugoslavije. V nedeljo pa so imele mladinke svoj LOdprti turnir Slovenije na Galjevici v Ljubljani. Vse igralke so igrale zelo dobro in pokazale velik napredek v igri in rezultatih. Najvišje se je uvrstila Jona LlldVik. ki je tokrat izgubila z 2/4 proti Tomazinijevl iz Semedele, ki je na koncu zmagala. Ludvikova je tudi tokrat igrala dobro, je pa Tomazinijeva bila bolj zbrana v ključnih trenutkih in je zaluženo zmagala. Med prvih osem se je uvrstila Petra KUkOVOC, ki ji je napredovanje preprečila Burgaijeva iz Mengša. Med šestnajstecico sta se uvrstili Marika lauševac In Alenka Ačimovič Uvrstitev slednje je prijetno presenečenje, saj je bil to njen prvi mladinski turnir. Nekoliko pod pričakovanji je igrala le Nika MarUŠIČ, ki je osvojila 4.mesto v predtekmovalni skupini. Držvno prvenstvo v veslanju v v ZLATO IN SREBRO ZA NAŠA ČLANSKA ENOJCA Na enalstem državnem prvenstvu v veslanju, ki je potekalo v soboto 22. septembra na Bledu, je nastopila večina najboljših slovenskih veslačev. Veslači obeh izolskih klubov so v številni zasedbi uspešno nastopili tako v mlajših kot starejših kategorijah, posegli pa so tudi po najvišjih odličjih v članski konkurenci. Med najbolj odmevne prav gotovo sodi uvrstitev Boštjana Božiča iz VK Argo na 2. mesto v članskem enojcu (za Luko Špikom in pred Davorjem Mizeritom iz koprskega Nautilusa). Med članicami pa je naslov državne prvakinje v enojcu osvojila Aleksandra Prelaz iz VK Izola, medtem ko seje na 3.mesto uvrstila njena klubska kolegica Jermanova. V mladinski konkurenci sta po zlatih odličjih posegla Bine PiŠlar (VK Izola) in Maja Rehar (VK Argo) v enojcu, pa tudi v drugih mlajših kategorijah seje med prvimi tremi znašlo kar nekaj izolskih posadk. Janja Klarič iz VK Argo je osvojila 2.mesto v enojcu med mlajšimi mladinkami, skupaj z Matejo Strancar pa še bron v dvojnem dvojcu. Bronasto lovoriko v dvojnem dvojcu med mladinci sta osvojila Bauk In PIŠIar iz VK Izola, v dvojnem četvercu so se na 3.mesto uvrstili mladinci Bailk, PIŠIar, Hvala in Krlzmančlč (vk izda) ter mlajši mladinci Kerin. Vadnlal, Pulin In Mezgec (VK Argo). Jadranje IZ0LANI NISO V VRHU Konec prejšnjega tedna so najmlajši jadralci v razredu Optimist v piranskem zalivu in v nemogočih pogojih vozili regate za naslov državnih prvakov. Največ uspeha so imeli mladi jadralci ŠD Pirat, ki jih vodi Milan Morgan, saj je Tina Mrak osvojila absolutno prvo mesto in postala državna prvakinja med jadralci in jadralkami. Od Izolanov seje še najbolje odrezala Saška Dorošcnko, ki je postala državna viccprvakinja, sicer pa je dober rezultat dosegel še Vasič, vsi drugi pa so doegli manj od pričakovanega z izjemo najmlajših, ki pa še niso mogli poseči po najvišjih mestih. ^ JEETKUNEDO * J S.E.A.L. program Vabljeni vsi (z znanjem ali brez) k spoznavanju najučinkovitejših tehnik napredne samoobrambe - osebni stil znamenitega Bruce-a Lee-ja. Začetni tečaji se bodo odvijali 2x tedensko v telovadnici stare italijanske Osnovne šole, Gregorčičeva 21, Izola. Izven rednega urnika pa še dodatni zasebni tečaji za posameznike. Oktober + 2 tedna brezplačno! Info: 031/260-288 Kulturni center Izola / Bazoviška 4 / Tel.: 641 55 71 Ponedeljek. 8.10. ob 19.00 Šola čustvene inteligence, predavanje CDK Četrtek. 11.10 ob 19.30 - Galerija ALGA Izola Otvoritev razstave članov likovnega društva POZEJDONKA ki ga vodi akad. slikar ANDREJ TROBENTAR v Petek. 12. 10. ob 18.00 ŽIVETI DO KONCA Predavanje dr. Metke Klevišar Dr. Metka Klevišarje predsednica slovenskega društva HOSPIC, ki je bilo v Sloveniji ustanovljeno 1995 leta. Dr. Klevišarjeva bo v svojem predavanju govorila o dveh temah, ki se ju običajno izogibamo : o umiranju in smrti.Biti blizu, oziroma spremljati umirajočega, pomeni sprejeti ga in podpirati v celoti, nuditi mu vso potrebno pomoč, da bo preživel poslednje trenutke svojega življenja polno in dostojanstveno. Vstopnine ni ! Sobota. 13.10. ob 17.00 Lutkovno gledališče Tone Ču{jy OBUTI MAČEK Je znana pravljica o pogumnem mucu, ki je pomagal svojemu revnemu gospodarju, da je postal grof in dobil za ženo samo kraljevo hčer Predstava za najmlajše, vstopnina : 500 SIT koncerti DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE vabi na AMNESTY TRIO INTERNATIONAL 02.10.01 20h KOPER - PALAČA GRAVISI-BARBABIANCA Gallusova 2 Vrhunski slovenski akademski glasbeniki - solisti Vasilij Meljnikov, Igor Mitrovič in Bojan Cvetrežnik izvajajo glasbo, kije iskrivo povezana s pop kulturo današnjega časa. Vse skupaj povezujejo z glasbenim teatrom. Igrajo začinjene priredbe klasične in popularne glasbe ter avtorsko glasbo, napisano prav za ta ansambel. Poslušalci jim pripisujejo izrazito usmerjenost k humorju, čeprav sami tega ne priznajo.Producent in idejni vodja ansambla je violist Bojan Cvetrežnik, ki za ansambel tudi piše glasbo in priredbe. Avtorsko glasbo so prispevali tudi uveljavljeni slovenski skladatelji iz poslušljive sodobne struje, ki nima korenin le v klasični šole skladanja (Milko Lazar, Saša Olenjuk, Aldo Kumar, Nino de Gleria, Žarko Živkovič, Jani Golob, David Beovič). KULTURNI CENTER IZOLA vpisuje v naslednje šole in tečaje: • Celoletna gledališka šola I. (učenke in učenci od 1. do 4. razreda) • Celoletna gledališka šola II. (učenke in učenci od 5. do 8. razreda) Gledališko šolo bo 1 x tedensko (ob sredah) vodila mentorica Zvonka Radojevič. • Lutkovna skupina I. (učenke in učenci od 1. do 4. razreda) • Lutkovna skupina II (učenke in učenci od 5. do 8. razreda) Lutkovno skupino bo 1 x tedensko (ob ponedeljkih) vodila mentorica Tina Štirn. • Foto delavnica 33-urni začetni tečaj (od 14. leta dalje ) • Foto delavnica 33-urni nadaljevalni tečaj (od 14. leta dalje ) Foto delavnico bo 1 x tedensko (ob ponedeljkih oz. torkih) vodil mentor Danko Petronijevič. • Likovna šola 40-urni likovni tečaj - risba, slika (od 15. leta dalje ) Tečaj bo vodil mentor Teo Tavželj 1 x tedensko po 3 šol ure - ob ponedeljkih. • Likovna šola 40-umi likovni tečaj - akvarel (od 15. leta dalje ) Tečaj bo vodila mentorica Tina Štirn 1 x tedensko po 3 šol.ure - ob sredah. • Hitro učenje kitare 10-umi začetni tečaj (od 11. leta dalje ) • Hitro učenje kitare 10-urni nadaljevalni tečaj (od 12. leta dalje ) Tečaj kitare vodi mentor Stane Bakan (2 x tedensko). Vpis na sedežu Kulturnega centra Izola, Bazoviška 4 vsak dan med 8.00 in 14.00 uro ter po telefonu 641 55 71. galerija ALGA razstava slik avtorice EDE PATRU galerija INSULA petek - 5. oktober ob 20.00 predstavitev projekta DEAN VERZEL "IN VITRO" kino ODEON ČETRTEK, 27.9., PETEK, 28.9., SOBOTA, 29.9. in NEDELJA, 30.9.2001 CESARJEVA NOVA PODOBA *„*„«.*. Režija: Mark Dindal / Glasovi: David Spade, John Goodman, Eartha Kitt 13 DNI politični triler, ob 20.30 Režija: Roger Donaldson / Vloge: Kevin Costner, Bruce Greenwood PONEDELJEK, 1.10. in TOREK, 2.10.2001 CESARJEVA NOVA PODOBA c»,» ^ V ČAROVNICA IZ BLAIRA 2 KNJIGA SENC ob 20.30 srhljivka §FEDA, 3.10.2001 ČAROVNICA IZ BLAIRA 2 KNJIGA SENC ob 18.30 srhljivka ART VEČER - PREDPREMIERA: UMETNA INTELIGENCA ob 20.30 A.I.- Artificial Intelligence drama Režija: Steven Spielberg / Vloge: Haley Joel Osment, Jude Law, William Hurt, Frances O'Connor Plesni studio LAI vpisuje! 1. Kreativni ples za otroke (starost 6-7 let). Gibalno plesna vzgoja, ki izhaja iz otroka, njegove domišljije in ustvarjalnosti. 2. Delavnica sodobnega plesa (starost 8-10 let). Spodbujanje plesno gibalnega izražanja, osnova plesne tehnike, priprava za vse zvrsti plesa. 3. Sodobni ples 1 (starost 11-13 let). Nadgrajevanje sodobne plesne tehnike in improvizacije. Informacije in vpis: vsako sredo in petek od 17.00-18.30, v plesni dvorani Kulturnega doma Izola (vhod pri knjižnici) ali po telefonu 041/799-513 (Lili) IZOLANI NISO OPAZILI LITERATOV Konec tega tedna so se v Izoli dogajale literarne delavnice na katerih je sodelovalo blizu 50 mladih literatov iz cele Slovenije. Delavnice je pripravila prodoma študentska založba Beletrina, zato so bili tudi udeleženci v glavnem mlajši ustvarjalci, ki so z velikim zanimanjem spremljali predavanja in sodelovali na delavnicah, ki sojih vodili priznani slovenski ustvarjalci: Milan Jesih, Jurij Hudilin, Miha Mazzini, Lucija Stupica, Mitja Čander in drugi. Gostoljublje mladim literatom in večini njihovih predavateljev je tokrat ponudila Srednja gostinska in turistična šola, za posebne goste pa je v zasebnih apartmajih poskrbela Mojca iz agencije Laguna. Izolski hoteli so bili namreč polni do vrha in organizatorji so imeli veliko težav z zagotavljanjem prenočišč za udeležence. Poleg prenočišč so na SGTŠ poskrbeli še za prostor za delavnice, ob večerih pa so organizatorji v sodelovanju z občino Izola poskrbeli za prijetne literarne večere v koncertni dvorani palače Besenghi. Tam smo prvi večer spoznali dva nova literarna prvenca avtoric Lucije Stupica in Polone Glavan, posebej zanimiv pa je bil večer s hrvaškim pisateljem in veliko zvezdo literature naših sosedov, Zoranom Fericem, ki je predstavil odlomke svoje knjige Blues za gospo z rdečimi madeži, ki je v prevodu izšla prav pri Beletrini. Večerje še polepšal slikar Andrej Trobentar, ki je tokrat nastopil kot pevec in glabenik ter navdušil organizatorje in zbrano občinstvo med katerim smo Izolane prešteli na prste ene roke. Žal med njimi ni bilo nikogar iz občine Izola ali turističnih delavcev, ki bi tam lahko bili prisotni vsaj po protokolu, da kulturniškem menefregizmu Izolanov (tokrat se ne bom prehitro vdal pripombam g. Boljea) niti ne govorim. Je bil čas trgatve, bodo porekli. MAGDALENA V IZOLI Čez teden dni, 3. oktobra bo prostore stare tovarne Droge (Argo) zajel sklop propagandnih in erotičnih performansov pod skupnim imenom Magdalena. Najprej bo vse obiskovalce pogostila županja z ribami in vinom na obali, nato pa se bo dogajanje preselilo najprej na tovarniško dvorišče z razstavo tiskanih in video del preteklih let ter nastopom tolkalske zasedbe The Stroj. Ob polnoči pa se odpro vrata v zgornje prostore s štirimi plesišči, tranvestitskimi točkami, trebušnimi plesalkami, vizualijami, peep-showom, striptizi in še mnogočem, kjer se bo Magdalena predstavljala in zapeljevala naprej do štirih zjutraj, če bodo seveda vsi prisotni vzdržali. sobota, 22.9.2001 "KARAOKE JACK" Dance Lounge TAKKYU ISHINO Brother's Yard LIVE! / Psiho Sputnik / lan F aka Gianny Mezanine Dj Yellow / Joe Montana Japonski tehno čarovnik ponovno med nami! Tokrat se je odločil, da bo v svojem priljubljenem klubu evropski javnosti prvič predstavil svoj najnovejši album, Karaoke Jack. V Mezaninu pa medtem DJ Yellow, soustanovitelj založbe Yellow Productions, ki ga Ambasada Gavioli tokrat gosti že drugič. Takkyu Ishino je vodja na Japonskem izredno znane in popularne skupine Denki Groove, leta 1993 pa je pričel s samostojno kariero. Sprva so bile njegove aktivnosti didžeja popolnoma skrite v japonskem 'undergroundu'. 12" plošče so izhajale na neodvisnih založbah kot sta Frogman in Torema. Humorna toda karizmatična osebnost je Takkya Ishina hkrati z eksperimentalnim glasbenim stilom kmalu naredila za vodilno osebnost japonske techno scene, v Evropo pa je prodrl leta '98 z debitantskim nastopom na Maydayu. Po tem so se mu odprla vrata zahodnih prireditev in klubov. Istega leta je kot prvi azijski artist nastopal pred milijonom ljudi na berlinski Love Parade (party pred Siegessle), ta nastop je ohranil tudi nadaljnji dve leti, kar je izreden uspeh. Kot solo artist je Ishino poznan po svojem minimalističnem underground soundu, ki ga v veliki meri izdaja tudi na lastni založbi Loopa. Tokrat pa se Ishino predstavlja z najnovejšim albumom Karaoke Jack, ki zaključuje krog njegovega umetniškega ustvarjanja. Zanj je uporabil precejšnje število vzorcev, vključil je celo hiphop reference. Album ni bil sproduciran z namenom, komadi so nastajali v precej različnih časovnih obdobjih. Ishino je zanje oz. svoj glasbeni slog uporabil poimenovanje ' sequential elektro tekno disko PROJEKT 2 CRE PO SVETU Projekt 2 je eden od projektov v sklopu konceptualnega gledališkega projekta Museum - projekt 1-5. Vsak od njih raziskuje enega od elementov gledališkega. Projekt 3 se je gibal v razmerju med arhitekturo in dramaturgijo in znotraj ustvarjalnih duetov raziskoval forme in vsebine vpisane v gledališkost. Projekt 2 je nadaljevanje, ki pa se osredotoči na likovno umetnost kot sliko, ki traja med svetlobo in temo. Gibanje oz. izraz tukaj ni zgolj v funkciji prostora oz. neke prostorske forme v gibanju, temveč je gledališkost telesa kot takega, ki govor in gib širita v razmerje svetlobe in sence. Torej slikarstvo je tukaj zgolj barva, pokrajina, ki se naseljuje v prehajanju časa. Projekt 2 sestavljata dve predstavi: Apricot Leave-s v produkciji zavoda Museum, Ljubljana, in Stalks of Time v produkciji studia Artus iz Budimpešte. Gledališče upodabljanja in oblikovanja podob in likov in plesni solo performans bosta preizkušala meje komunikacije. Predstavo smo premierno videli v Izoli zadnji dan avgusta, potem pa so ustvarjalci krenili na popotovanje po svetu, saj so obiskali: Izola, 31. avgust 2001 -premiera; Ljubljana, 8. september; Budapest, 11-12. september; Murska Sobota, 18. september; Ulaanbaatar, Mongolia, World Contemporary Theater Festival, 23. September; Yerevan, Armenia, Nazenik International Mime Festival, 5-10.oktober 2001. produkcija: museum, Ljubljana vodja produkcije: Nina Dešman Vižintin koproducenti: Vojko Vojvoda, Center za kulturo, šport in prireditve Izola (CKŠP Izola), MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, O2.oktobra 2001 ob 17. uri, v pravljični sobi v prostorih starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja št. 9. ____________________Pridite!________________ PRIHAJA DALAI LAMA Končno se bo zgodilo tisto, kar so mnogi prijatelji Tibeta že dolgo pričakovali, vendar se je glede na slovensko zunanjo politiko zdelo, da se nikoli ne bo uresničilo. Politika, ideologija in znanost so nekako našli skupni jezik in tako na povabilo Univerze v Ljubljani prihaja v Slovenijo Njegova svetost 14. Dalaj Lama. Dalaj Lama je dobitnik Nobelove nagrade za mir in cenjen širom po svetu kot velik državnik, borec za človekove pravice, zagovornik nenasilja in neutrudni govornik za mir. Namen obiska v Sloveniji je spodbujanje osnovnih človeških vrednot in širjenje razumevanja in strpnosti med različnimi verami in prepričanji. Pred in med obiskov bo v Sloveniji cela vrsta prireditev, večina pa v Gledališkem muzeju in na Vodnikovi domačiji: Lama Shenphen, projekcija filma: Wind Horse (tibetanski film), Robert Ivanc: Moje življenje v tibetanskem samostanu, Društvo za podporo Tibetu in Amnesty International: Tibet med včeraj in jutri, dokumentarni film o Njegovi svetosti 14. Dalaj Lami, Lama Geshe Tenzin Dhargyeja: O Njegovi svetosti Dalaj Lami itd. V četrtek, 18.10. bo Dalaj Lama prispel v Slovenijo, v petek, 19.10. bo sprejem na Univerzi, v soboto, 20.10. pa bo v Hali Tivoli ob 10:00 Dalaj Lama govoril o moči sočutja. Za prevod bo poskrbljeno. Vstopnice po 1.000,00 sit so v prodaji pri blagajni v Cankarjevem domu in na številnih drugih prodajnih mestih širom po Sloveniji. KNJIGA MISLI DALAI LAME Velika prijateljica Tibeta in posebej otrok, ki tam živijo v veliki revščini, Izolanka Maja Lorbek, ie v samozaložbi izdala zelo lepo oblikovano in vsebinsko lepo urejeno knjižico misli 14. Dalai Lame. V knjižici je zbrala njegove misli in odlomke nekaterih znanih govorov, kar je več kot priporočljivo branje za vse, ki želijo razmišljati o svetu širše kot skozi svojo denarnico ali s pomočjo mobitela. Maja sicer že vrsto let pomaga tibetanskim otrokom z novoletno prodajo voščilnic in koledarjev, izid njene knjige zbranih misli pa je seveda prav lepo sovpadel s prihodom njegove svetosti v Slovenijo. Kot založniški ljudje ji za njeno založniško delo iskreno čestitamo. V SPOMIN Darijo Oblak V istrskih vinogradih so se v kipečem zorenju zbrale zadnje kapljice sonca, da pozlatijo - ob koncu poletja -vsakoletni človekov trud. Tudi v tvojem vinogradu prijatelj DARIJO OBLAK, pod cerkvico Sv. Lovrenca, na Dobravi na Izolskem, je bil skrbno obdelan vinograd, poln grozdov sokov. Zorel si sredi ljudi in bujnih polj, ob domači reki v Rižanski dolini, sredi dovtipov in smeha. Član vseh nas. Bil si godbenik Istrskih vinogradnikov, pevec, vedno razposajen in nasmejan, Silvano, steber humoristične oddaje Du, jes * Radia Koper. Človek razdanega srca. "Slavček milo mi razglaša pesem zadnjikrat", je bila pesem, ki je, tebi najljubša, znala zaokrožiti dneve naših druženj. Ostajaš z nami, prijatelj, kot skrbni vinogradnik svojega življenja in kot navdih, kako stopati skozi negotovo življenje in bežen čas. FOTOČAKULE Izolska županja Breda Pečan ne zamudi nobene priložnosti, da vzame mikrofon v roke in pove kakšno močno. Tako je bilo tudi na obrtnem sejmu v Celju, kjer se je za nekaj minut spremenila v gosta in gostitelja. Zamudila pa ni niti poroke hčerke Žive, ki je bila v Ljubljani. Matičarka je bila ljubljanska županja Vika Potočnik, ohcet pa se je nadaljevala v gostišču ob Zbiljskem jezeru. Na sejmu v Celju je bila glavna atrakcija Elizabeta Pušpaa Pravzaprav so bile glavna atrakcija njene roke, ki so tako spretno čistile sardone, da so presenetile tudi sanitarnega inšpektorja, ki je prišel pogledati urejenost stojnice in kar ni mogel verjeti, da še niso izumili stroja za tako precizno delo kot ga opravlja Elizabeta. Dvojčka, brata Škoda, Boris in Slavko, sta praznovala 34. rojstni dan. Rojstnega dneva se je bolj veselil Slavko a se mu je pri fešti pridružil tudi Boris, ki je seveda takoj postal šef rezanja skupne torte, ki so jo za voja gluhonema soseda kupili tisti, ki ju vsak dan srečujejo. Kalorij je bilo ogromno, alkohola pa zelo malo. Menda je največjo fešto ob rojstvu sina imel Mladen Olič, lastnik bara Neptun in kafiča Black Out. Očitno ga je spremljanje poroda sina Patrika Simeta tako pretreslo, da so naredili fešto, kot jih je bilo malo za tako priložnost. Pred Neptunom so 3260 g težkega in 52 cm velikega sina pozdravili s 70 litri vina, 50 litri piva, pol zaboja viskija, odojkom, 15 kg čevapčičev in 15 kg sardel. Ko so oni žurali pa je Suzana opravljala matefinske dolžnosti. Chi no gà sàntoli, no gà bussolài! Un antico proverbio istriano, molto usato in tempi passati anche dalle nostre parti, recita: “chi no gà sàntoli no ga bussolài”, a indicare che chi non può portare in campo qualche protettore difficilmente può attendersi di essere ascoltato e, ancor meno, aiutato. Un proverbio, che spesso si trova in antitesi a quell’altro, secondo cui “carta canta, villan dormi”. Due proverbi che, nella loro contrastante valenza, sembrano adattarsi alla perfezione alla nostra situazione di comunità nazionale minoritaria. Secondo una voce, messa in giro da non si sa chi, la minoranza italiana in Slovenia sarebbe tra le più tutelate d’Europa. Sulla carta, naturalmente. Peccato che, come racconta un altro detto, che “la carta si lascia scrivere” soprattutto quando non c’è un sàntolo a preoccuparsi che quanto scritto venga poi anche realizzato. Con termini meno localistici e colorati, ma crediamo altrettanto chiari, abbiamo illustrato la nostra condizione minoritaria al Ministro degli esteri italiano, Renato Ruggiero, nei quindici minuti che auna delegazione della nostra Comunità sono stati messi a disposizione durante la sua visita ufficiale a Lubiana. Siamo convinti che il messaggio lanciato a colui che riteniamo essere il nostro sàntolo sia stato pienamente compreso, anche se a tutt’oggi non riusciamo a capire quanta volontà avesse e abbia di assumersi l’ingrata funzione del sàntolo nel garantire che il villan rispetti quanto sta scritto sulla carta. Vedendo quanto sta succedendo in quest’ultimo scoccio di settembre, pare non molto. Tant’è vero che stiamo ancora aspettando i finanziamenti promessi dalla carta per questo 2001, a partire da aprile-maggio, senza che alcuno si preoccupi almeno di rispondere alle numerose richieste. Quel che è ancora peggio, senza che nessuno si preoccupi di informarci e di informarsi sulle prospettive per l’anno prossimo. Infatti, se non andiamo errati, il governo proprio in questi giorni sta presentando la proposta di bilancio per il 2002/3 in procedura parlamentare. E non ci si venga a dire che non siamo intervenuti in tempo a tutte le istanze di cui, secondo le carte saremmo provvisti. Mi pare che nel nostro caso preferiscano dormire sia il sàntolo che il villan. Silvano Sau Il nuovo Console generale d’Italia Bruno Scapini in visita a Isola Come vuole una regola mai scritta, il nuovo Console generale italiano a Capodistria, Bruno Scapini, ha dato il via alle sue visite conoscitive ai comuni del Capodistriano, comuni nazionalmente misti sloveno-italiani, come da tempo hanno fattoi suoi predecessori, incontrando le maestranze di Isola. È stato ospitato dal sindaco Breda Pečan, dal vicesindaco Silvano Sau e dal sottoscritto - capogruppo dei consiglieri della nazionalità italiana nel massimo organo legislativo del Comune di Isola. In quell’occasione il dott. Scapini ha sullacollaborazionetransfrontalieraneH’ambito immediatamente sottolineato la sua del progetto “Istria-Carso-Mare”. Progetto che disponibilità alla massima apertura, prevede una stretta e ampia collaborazione tra Nell’incontro, durato circa un'ora, il Console i Paesi confinanti di Slovenia, Croazia e Italia, generale italiano a Capodistria si è detto insomma, si tratta di un tentativo di creare consapevole di trovarsi, con lasuafunzione, in un’Euroregione in questo nostro angolo Slovenia in un momento particolare per il nostro d’Europa. Sempre nel corso dello stesso Paese, alludendo alle integrazioni europee, e incontroT il vicesindaco Silvano Sau ha ha tenuto a sottolineare che per l’Italia informato il sig. Console delle difficoltà nel l'adesione della Slovenia all’Europa è un fatto prosieguo dei lavori inerenti al recupero del scontato. In tal senso ha voluto rimarcare che Palazzo Manzioli di Isola, recupero che come la presenzadelle minoranze-italianain Slovenia ricorderemo è vincolato da un protocollofirmato e slovena in Italia - rappresenta una vera e dai governi d'Italia e Slovenia. Silvano Sau, propria risorsa strategica. Ed ha proposto di che è pure presidente della Comunità più: dicendo che le due minoranze possono Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola, diventare un fattore importante per unacrescita alla quale il quattrocentesco palazzo è economica delle regioni che le ospitano. In destinato, ha rivolto una preghiera al nuovo merito a ciò si è autoproposto quale Console generale italiano a Capodistria organizzatore di un incontro propositivo che d’intervenire presso il Ministero degli esteri di coinvolgerebbe il Ministero del lavoro italiano Roma per trovare uno sbocco alla situazione e la Camera d’economia della nostra regione, precaria in cui è caduto l'interessante immobile al fine di vedere le possibilità di creare delle isolano. Su questo argomento, come pure su nuove opportunità economiche lungo il confine tutti gli altri trattati nell'incontro al Comune di italo-sloveno. Nel corso di quell'incontro, il Isola, il dott. Bruno Scapini ha esternato la sua sindaco di Isola, Breda Pečan, ha evidenziato massima disponibilità. Nene sue visite ai le varie forme di collaborazione già in atto, e cortesia alle istituzioni del gruppo nazionale quelle potenziali, tra la nostra cittadina e Nord-Est italiano. In tal senso non ha dimenticato di sottolineare che nel prossimo delle due CI. mese d'ottobre Isola firmerà la lettera d’intenti italiano di Isola il Console si è incontrato ieri l’altro anche con i rappresentanti della CAN e Gianfranco Siljan Coro Haliaetum di Isola: Il suo primo CD Ha avuto un lungo periodo di preparazione e soprattutto di produzione, però è un bel coronamento dei 25 anni di attività del Coro misto “Haliaetum”. Alla cerimonia di presentazione, avvenuta martedì scorso a Palazzo Besenghi, del primo CD deir’Haliaetum” hanno parlato il Presidente della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi”, Gianfranco Siljan, la Presidentessa del Coro, Eleonora Matijašič, il Maestro del Coro, Claudio Strudthoff e la giornalista, critico musicale, Liliana Bamboscek. Il CD contiene 26 brani di polifonia sacra e profana, spiritual e canti popolari. Il master è stato registrato agli studi di Radio Capodistria ed è edito dalla “Besenghi” con il supporto finanziario della CAN, del Comune e del Ministero della Cultura. Il CD è stato curato da Ana Fink, Ivan Tavčar e Ksenija Kos. G.S. Il nuovo Console generale a Isola Foto: C. Chicco Esami alla scuola elementare: Non dobbiamo temerli Tra le novità più rilevanti della scuola slovena va ricordata l’introduzione degli esami aliatine di ogni ciclo della scuola elementare. In merito a livello ministeriale e di commissioni sono in corso i preparativi per le prove di maggio e giugno, in quanto gli alunni che tre anni fa (non è il caso delle nostre scuole) hanno cominciato a seguire i nuovi programmi, saranno chiamati a sostenere le verifiche di lingua materna e matematica. Gl i esam i, che sono una prassi com u ne in m otti stati, tra cu i rital ia, avran no lo scopo di fornire ad alunni, genitori, insegnanti e alle scuole ulteriori informazioni sul sapere e sulle abilità acquisiti alla fine di ogni triennio. All’uscita dalla scuola elementare i giudizi ricavati dai risultati delle varie prove verranno sommati ai voti dati dagli insegnanti delle singole materie e quindi forniranno punteggio per eventuali classifiche di iscrizione alle scuole medie. In terza e sesta classe le verifiche del sapere saranno valutate all'Interno delle scuole e saranno sostenute dagli alunni che avranno il consenso dei genitori. Le verifiche d’uscita saranno obbligatorie e saranno valutate invece da una commissione esterna. Tali novità, previste da leggi e disposizioni ben ponderati, avranno lo scopo di sviluppare nell’alunno le capacità di valutare da solo il proprio progresso scolastico, di fornire a tutti gli alunni le stesse opportunità di istruzione, di migliorare le capacità dell’insegnante di valutare in maniera equa il sapere degli alunni, di migliorare laqualitàdeH’insegnamentodeH’apprendimento, di contribuire a valutare e a migliorare i programmi. Il Ministero per l'Istruzione e il centro nazionale per gli esami hanno predisposto una vasta rete di informazione per le scuole e le famiglie, distribuendo tra l’altro opuscoli e pieghevoli. Le nostre scuole non hanno da temere l’introduzione degli esami. È superfluo notare però che tali verifiche saranno una nuova scommessa che le nostre istituzioni e il gruppo nazionale dovranno vincere per sopravvivere e vivere. Abbiamo perciò bisogno, in questa delicata fase, di sostegno materiale da tutte le parti per aggiornare gli operatori e per modernizzareinmanieraprogrammataecontinuataletecnologiedidattiche. Marino Maurel Coro Haliaetum: CD e concerti In concerto nella chiesa di Cervignano Foto: C. Chicco Non c'è più religione Gli stabili destinati alle attività del gruppo nazionale italiano di Isola non hanno fortuna. Il vecchio immobile che ospitava le scuole di lingua italiana più si riparava e più c’era da riparare. Insomma, come si direbbe dalle nostre parti: “iera pezo el tacon del buso Della "sfiga ” di Palazzo Manzioli è inutile qualsiasi commento. Non ha avuto fortuna nemmeno la nuova Scuola elementare "Dante Alighieri", nonostante la benedizione ricevuta dai capi di stato Kučan e Scalfaro. Infatti, anche dopo tutti i reclami avanzati in tempo debito dalle maestranze dell’istituzione, gli esecutori dei lavori (lavori fatti a c.... di cane) non vogliono nemmeno sentire di riparare le malefatte e così la scuola è costretta a spese tanto assurde quanto, purtroppo, regolari. Adesso si sta ampliando la sede del Centro scuole medie “Pietro Coppo ” e che Dio c'è la mandi buona. Gianfranco Siljan Uscite del Coro Haliaetum Ottimo inizio di stagione perii Coro “Haliaetum ” della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola diretto dal Maestro Claudio Strudtlioff. Le prime due uscite lo hanno visto infatti protagonista in due manifestazioni di differente impostazione ma ambedue improntate all ’esecuzione di un programma molto impegnativo: brani di polifonia sacra e profana, mottetti espiriluals. iVei'i'a pania trasferta - messa e concerto nel santuario della Madonna di Barbana -, le oltre duecento persone che hanno sfidato la giornata uggiosa di domenica 16 settembrescorsoperrecaisisull’Lsola della Laguna gradese, hanno potuto assaporare l ’ottima perfomiancedel giuppo, che ha reso al massimo anche grazie alla magica atmosfera del santuario. Nella seconda uscita partecipazione alla Rassegna del Santo Patrono nella Chiesa Madre San Michele Arcangelo di Cervignano del Friuli organizzata dal Coro “La Clape” il giorno 22 settembre-il coro, con ottima scelta ed esecuzione del programma, ha saputo creare un contatto palpabile con il pubblico, tanto da dover rispondere agli insistenti applausi con un bis totalmente fuori programma: l’apprezzatissima da quelle parti “Madonnina del mare”. Da sottolineare un’ulteriore iniziativa collegata all’uscita a Barbana: nella via del ritorno, il coro ha sostato nel cimitero di Staranzanoper rendere omaggio al suo grande amico, Paolo Steffè, scomparso alcuni mesi fa. Al canto sotto la pioggia dell’Ecce quomodo moriturjustus del Gallus l ’emozione è salita al massimo. Qualcuno ha detto che è stato un momento di interna sensazione di legame tra i componenti il gruppo. Ed ha detto bene. Claudio Chicco ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16 alle 19 Sono disponibili i periodici Panorama, L’Espresso, Storia illustrata, Artecultura, Gente viaggi, Grazia, Starbene, Casaviva, PC, Quattroruote, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello sport, Il piccolo, La voce del popolo e Deio. MANIFESTAZIONI Giovedì 27 settembre, ore 18, Palazzo Besenghi CONFERENZA DELLA PROF.SSA MARIA PAOLA PAGNINI Lezione preparatoria all’escursione in Italia che si terrà nella seconda settimana di ottobre. Organizzazione: CI “Pasquale Besenghi degli Ughi" in collaborazione con l'Università popolare di Trieste AVVISI Il Coro “Haliaetum” della CI “P. Besenghi degli Ughi” diretto dal maestro Claudio Strudthoff informa che sono aperte le iscrizioni di nuovi coristi. Gli interessati sono invitati a partecipare alle audizioni che avranno luogo ogni lunedì di settembre e ottobre dalle ore 19 alle 21 al pianoterra di Palazzo Besenghi. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspollò, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Indirizzo: viti S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5) 641 50 31, 641 58 53 KRIMINALIJE Pravzaprav nič posebej novega se ne dogaja med nepridipravi in tudi idej jim počasi že zmanjkuje. Kar naprej eno in isto počnejo: kradejo po lokalih in avtomobilih, iščejo prenosne telefone in seveda denar, ki ga nekateri še naprej neprevidno puščajo na dokaj dostopnih mestih. Za posebnost tega tedna je pravzaprav poskrbel le voznik osebnega avtomobila, ki se je s polno kapo maliganov zaletel v razstavljen avtomobil pri bencinski črpalki Gre za eno najbolj nenavadnih prometnih nesreč, ki pa bo povzročitelja kar precej stala. Taksi bi bil gotovo cenejši pa še sodeloval bi v akciji: Natakar, taxi prosim !, ki je potekala prejšnji teden in med katero so odredili 20 preizkusov alkoholiziranosti pri čemer so štirje vozniki napihali bistveno preveč, dva pa sta preizkus odklonila. REKORDER NA ASTRI V soboto, sredi dneva, se je v križišču pri Mehanu zgodila zelo nenavadna prometna nesreča, ki k sreči ni terjala nič drugega kot dobre buške in veliko potolčene pločevine. Voznik osebnega avtomobila, 48 letni Ljubljančan M.S., ki so ga na pot gnali maligani je namreč s svojim Cliom zapeljal v križišče, potem pa čez pločnik na zelenico ob bencinski črpalki. Pri tem je seveda poškodoval signalne table v bližini in treščil v avtomobil Opel Astra, ki je bil razstavljen na posebnem podstavku. Čeprav je bila Astra dvignjena od tal jo je vseeno zadel, dečki pa so ugotovili, daje tudi on kar dobro zadet, saj je ob preizkusu vinjenosti napihal kar za 3,25 promila alkohola v krvi. Čaka ga zelo zanimiv pogovor pri sodniku za prekrške, lepa kazen, ponovno opravljanje vozniškega izpita in seveda še pogovor na zavarovalnici. JAVI SE DOKLER JE ČAS Prav tako v soboto se je na Šaredu zgodila prometna nesreča z materialno škodo in pobegom domnevnega povzročitelja. Ta se je menda pripeljal z osebnim avtomobilom VW Golf, bele barve, po trčenju pa je menda odpeljal proti Izoli. Seveda je za seboj pustil dovolj sledov, da ga bodo prej ali slej odkrili, policisti pa mu svetujejo naj se kar sam javi na postaji, da ga ne bo treba obiskovati na domu. PSI IN ZAJCI Občan z Baredov je obvestil izolske policiste, da mu je neznani pes poklal šest zajcev. Policisti so odšli na teren in ugotovili, da so zajci res pokojni, za možnega krivca pa so razglasili sosedovega psa, ki pa to dejanje zanika. Sosed namreč, saj pravi, da ima psa ves čas pod nadzorom. PRETEP NA ROBU MESTA Iz gostinskega lokala na robu mesta so dečke obvestili, da se tam pretepajo, kar formalno pomeni kršenje javnega reda in miru. Dečki so na kraju dogodka ugotovili, da sta se sprla in stepla dva gosta, ki bosta družno odšla tudi do sodnika za prekrške. JAKNA JE DENARJA NI Na policijsko postajo je prišel italijanski državljan in povedal, da so mu v četrtek zvečer v lokalu The Club na Belvederju sunili športno jakno rdeče barve v kateri je imel, na njegovo žalost, tudi denarnico z denarjem in dokumenti. Malo kasneje so dečki ob rednem patruljiranju jakno našli na Belvederju, vendar denarja ni bilo več tem, kjer je bil prej. Storilec kaznivega dejanja je bogatejši za kakšnih 50 tisočakov in ga seveda čaka ovadba. PO ASTRI ŠE AURORA Kaže da so vesoljska ženska imena kar nekam v modi. Po Astri iz prve vestičke moramo zdaj zapisati še o Aurori. Gre za kolo te znamke in rdeče zlate barve, ki gaje neznanec ukradel v Gregorčičevi ulici. Dečki ju iščejo: kolo in nepridiprava. PRENOČIL PA JE DRUGJE Območni komunikacijski center (113) je policijsko patruljo napotil v stanovanje v Gregorčičevi ulici kjer je bilo tisti večer zelo glasno. V postopku so dečki ugotovili, daje tuj državljan prišel na obisk k prijateljici v dokaj vinjenem stanju in nato razgrajal, kričal in razbijal po stanovanju. Dečki so ga odpeljali na iztreznitev vse do postaje v Kozini, nato pa še na pogovor k sodniku za prekrške. GAVIOLI NE POPUŠČA Izolska diskoteka se mora prav vsak teden znajti v tej rubriki. Tokrat zaradi nepridipravov, ki so dvema obiskovalcema iz avtomobila ukradli vse obleke in mobilni telefon. Nabrali so za kakšnih 200 tisočakov blaga. SKUTERJE POD PRESO Iz dokaj zanesljivih virov smo izvedeli, da na Ministrstvu za notranje zadeve z zanimanjem prebirajo švicarski zakon o varnosti v cestnem prometu, ki vsebuje med drugimi tudi vrsto zanimivih določil v zvezi z ukrepi ob odkritju predelanih skuterjev. Njihov zakon namreč določa, da je v primeru ko skuter povzroča prevelik hrup lastnik dolžan zamenjati izpušno cev v roku 12 ur. Seveda mora pred tem skuter potiskati o doma in popravljenega pripeljati na policijsko postajo v potrditev, da je napako odpravil. Še bolj ostra je kazen za predelane oziroma sfrizirane skuterje. Policisti ga preprosto odvzamejo in sprešajo. Lastniku skuter seveda vrnejo, saj je tudi pri njih lastnina nedotakljiva, le daje skuter v nekoliko "predelanem” stanju. Obrazložitve takšnega ukrepa so bile dovolj prepričljive: pred tem je bilo veliko nesreč s skuterji, saj so ti prirejeni za določene hitrosti in v predelani obliki predstavljajo prave tempirane cestne bombe. Skuterja, ki ima zavore prirejene za hitrost do 50 kilometrov pri 90 km/h pač ni mogoče ustaviti brez nevarnosti za voznika in druge udeležence v prometu. MALI OGLASI -KUPIM KINDER IGRICE - FIGURICE, tel 640 12 00 - PRODAM RAČUNALNIK Intel Pentium 120 Mhz, 16mb RAM, 1 GB HD, zvočna Sound Blaster AWE 16, grafična na osnovni plošči, monitor Belinea 15inch 1024X768pri75Hz za 55.000 SIT -VIKEND PRODAM, 15km iz Ljubljane proti Gorenjski na parceli 1700m za 27 MIO SIT. tel 031-857 758 zvečer - SOBO ODDAM dijaku ali študentu v Izoli. UGODNO 031 - 342 567 - Najamem MANJŠO PODNAJEMNIŠKO SOBO v starem delu mesta. Najemnina: do 20.000 mesečno. Tel.: 64 00 010 (Samo) - V Jagodju PRODAMO SLIVE. Če jih naberete sami boste plačali 70 SIT KILOGRAM, tel: 641 37 78 ali 041 426 886, - KUPIM RIBIŠKI ČOLN do 3,5m . tel: 041 - 740 902 (Marko) - ZAKONCA brez otrok iščeva sobo za daljše obdobje v Izoli ali Kopru. Plačava polovico vaših položnic(denar dobite vsak zadnji dan v mesecu) tel: 031 - 435 148 - UGODNO PRODAM električno peč za centralno ogrevanje Panterm 6Kw ali 12 Kw, kompletno z vso opremo, tel: 641 44 15 - KUPIM BIVALNI kontejner (neopremljen, ni pa pogoj) ali kamp prikolico. Cena do 230.000 SIT (v 12 mesečnih obrokih po 19.000 sit) Pogoj že vgrajena kopalnica in vsaj ena vtičnica za elektriko, tel 031 - 435 148 - Dne 4.9. zjutraj sem v Izoli izgubila vrečko s fotografijami in negativi na ime Bevitori. Poštenega najditelja prosim, če jih lahko pusti v trgovini Art Foto v Drevoredu 1. maja. - Prodam BX, vozen, neregistriran za 100.000 SIT ali po dogovoru. Tel.: 040/687-102 - Izgubil se je majhen, kratkodlak rjav psiček pasme "Čivava". Najditelju nagrada 200.000 SIT. Tel.: 040/327-328 - Poceni prodam trajno žarečo peč (drva - premog). Tel.: 640-22-28 - Kombinirana peč za centralno kurjavo 35.000 kcal (trda goriva ali kurilno olje) skupaj z gorilcem izredno poceni. Tel.: 640-22-28 - TRIČLANSKA DRUŽINA vzame v najem za daljše obdobje starejšo hišo ali stanovanje v Izoli, tel 031/408 307 - PRODAM ZEMLJIŠČE (780 m2) sredi Nožeda pri Maliji. Zdaj je to obdelan vinograd. Cena po dogovoru. Tel.: 641 61 51 - ZA ENO LETO NAJAMEM SOBO s kopalnico v Izoli ali okolici. Tel.: 031 690 163 (Martina) V sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Phare Programom Evropske unije je Banka Koper pripravita ugodno ponudbo kreditov za proizvodno in storitveno dejavnost. Ponudba kreditov je namenjena za financiranje dejavnosti malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Značilnosti kredita: ■ investicijski krediti in krediti za financiranje obratnih sredstev ■ višina kredita je omejena na 125.000 evrov - možnost koriščenja kredita v evrih aii v tolarjih (valutna klavzula) ■ obrestna mera za kratkoročne kredite EURIBOR +1.4 odstotne točke ■ obrestna mera za dolgoročne kredite EURIBOR + 1.7 odstotne točke - odplačilna doba do 5 let. Za vse informacije se lahko obrnete v najbližjo enoto Banke Koper. Banka Koper d.d.. Pristaniška 14. 6502 Koper www.banka-koper.si m Phare Program ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00 ob ponedeljkih zaprto 3) <§>'¥ W ždSJSJ £±lJj=!£jZli ELv ■ a popolnoma naravna __v __*^ ^ w _7. Četrtek Petek O sončno oblačno max 19 max 22 min. 13 min. 15 Sobota Nedelja O Q sončno sončno max. 21 max. 22 min. 13 min. 14 UGODNI PLAČILNI POGOJI: - kredit na 1 leto - TOM + 0% - kredit na 2 leti - TOM + 2% - kredit na 3 leta - TOM + 3% - možnost obročnega plačila - za plačilo v gotovini nudimo popust do 20% - dokumentacijo kredita na 1 leto uredimo pri nas, brez izgube časa na banki Projektiranje in inženiring stanovanjske in pisarniške opreme Salon pohištva Gls- mobel d.o.o. Zelena ulica 10, 6310 Izola, Slovenija TEL:+386 (0)5 6417668 FAX:+386 (0)5 6417667 KUHINJE do konca septembra Urnik: 09-12 in'l 6-19 Sobota 09-12