1i zgodovine SKOJ Vetokislu LETO II - ŠTEVILKA 13 v Sloveniji da bo polrebno še vrsio naporov in žrfev do dokončne osvobodi've. V tem smislu so bili tudi sprejeli sklepi kongresa, ki so dali mladinski organizaciji nove naloge za njeno nadaljnje delo pod geslom: »Vse sile je Ireba vložili v narodno osvobodilno borbo«. I. kongres Zveze mladine je jasno določil tudi bodoči razvoj mladinske organizacije, ki naj v svojih vrsiah zbe- re vso mladino in naj bo tudi še nadalje najzvestejši in najmočnejši sodelavec Komunistične parlije pod vodstvom sekretarja tov. Tita v končnih bojih za osvoboditev. To nalogo je mladinska organizacija v boroi tudi častno izpolnila in po osvobodiivi smelo stopila novim nalogam nasproti. Matko Predvojna dejavnost Komunistične partije je bila v veliki meri usmerjena v pravilno vzgojo naše mladine. To svojo nalogo je Komunistična pariija izvrševala preko Zveze komunistične mladine Jugoslavije, na kalere čelu so stali vedno najnaprednejši, najbolj revolucionarni voditelji, ki so se že tedaj pripravljali ne samo za vodstvo v političnem smislu, temveč je pred njimi stala tudi odgovorna naloga pripravili in vzgojiti v mladini zavest, da bo potrebno z revolucijo odpraviM zaostalost jugoslovanskih narodov in jih povesli k osvoboditvi iz kapitalizma v naprednejši družbeni red — v socializem. Danes nam je jasno pred očmi, da je bil v tem oziru dosežen popoln uspeh. Komunistična partija je v dneh vs.taje naših narodov dobila najzvestejšega pomočnika ravno v mladini, ki ni ni-i za trenutek oklevala, temveč je vse mlade sile vložila v oboroženo borbo. Neštete so bile akcije naših sko-jevcev takoj v letu 1941 po vseh naših mestih, ko so s sabotažami, diverzijami, oboroženimi napadi in z agita-cijskim propagandnim delom dokazali okupatorju, da je njih bivanje v naši domovini le kratkotrajno. Okupator je na vsakem koraku lahko čutil udarec za udarcem. Tudi vrste prvih partizanskih enot so bile polne mladih ljudi, ki so se odločili, da raje s puško v roki padejo v boju za osvoboditev, kol da bi živeli še naprej pod jarmom okupatorja. Tudi slovenska mladina je v teh dneh odgovorila s svojimi dejanji kot ostala mladina Jugoslavije. Razvijala je svoje delo v skladu s splošno borbo proti okupatorju in je s svojimi dejanji zapisala najsvetlejše dni v zgodovino slovenskega naroda, ki bo v poznejših letih lahko s ponosom zrl na našo narodno osvobodilno borbo. Istočasno z borbo pa je v partizanskih enotah narodno osvobodilne borbe in na terenu delovala tudi mladinska organizacija in SKOj, ki sta imela namen mladino povezovali in jo s političnim delom vzgajati v napredne socializmu predane ljudi. Po italijanski kapitulaciji jeseni 1943. leta, ko je bila vsa Dolenjska že osvobojena so dozoreli pogoji, da se je lahko vršil I. kongres Zveze slovenske mladine. Kongres se je vršil v dneh 10. in 1!. oktobra 1943 v vasi Kočevska reka pri Kočevju. Udeležilo se ga je preko 100 mladink in mladincev iz vseh krajev Slovenije. Zbora so se udeležili m\adinci-delega'i Slovenskega Primor-ja, ki je bilo teden dni preje na Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda priključeno k ostali Sloveniji. Na tem kongresu so se sestali mladinci-borci parlizanskih enot, mladinski akii-visti in tudi predstavniki pionirskih organizacij. Po slavnostni otvoritvi so kongres pozdravili najvišji vojaški in poli1ični predstavniki vodstva narodno osvobodilne borbe. Kongres je pozdravil predstavnik angleške vojaške misije pri glavnem štabu narodno osvobodilne vojske in parlizanskih odredov Slovenije major jones. Med delom ie kongres pregledal dotedanje delo, ki je bilo v vseh ozirih nad vse uspešno, kar se je videlo tudi iz diskusije posameznih delegatov, ko so poročali o junašlvu posameznih mladincev, ki so dali svoja mlada življenja za dobrobit naših narodov. Kongres je ugotovil, da oborožena borba proti okupatorju še ni končana, Junaštva mladincev ne smemo pozabiti Lojze je bil preprost kmečki fanL Bil je visoke postave, črnolas, rjavih oči in vedno nasmejanega obraza. Vsa okolica ga je spoštovala, ker je bil odkritosrčen, kaj'i vsakemu je povedal v obraz kar je mislil. Pred vojno si je vaški župnik zelo prizadeval, da bi ga pridobil za vstop k organizaciji slovenskih fantov, ker je videl, da ima Lojze med ostalo mladino ugled. Lojze se na vsa prigovarjanja niti zmenil ni, ker je sovražil uniformo, ki so jo na procesijah in cerkvenih slavnoslih nosili na-duJi cerkveni podrepniki »slovenski fantje« iz katerih se je pozneje formirala katoliška akcija in iz nje zagrizena bela garda. Leta 1941 je Lojze občutil mPcno rano na našem narodnem telesu, ko so si okupatorji razdelili slovensko zemljo na tri dele. Ve^el je, da bodo ho!eli tujci uničiti slovenski in ves jugoslovanski živel). Prve dni po okupaciji je hodil potrt in zamišljen. Nobenega veselja ni več imel do oranja in obdelovanja polja. Čutil je, da bo vse delo zaman, da se bo s sadovi njegovega dela in njegovih žuljev hotel okoristiti okupavor, zato je rekel očetu: »Ale, letos ne bomo posadili toliko krompirja in ne vsejali toliko žita kot druge pomladi. |uz ne bom s svojim garanjem podpiral okupatorja, ki je prišel zato sem, da nas uniči!« Oče ga takrat še ni razumel, turii sosedje so se o njem pogovarjali in se spraševali: »Kaj mu je, ker se je tako spremenil v zadnjem času?« Mihčeva Roza je govorila po vasi, d.i je prepričana, dj ga je kai šno dekle speljalo la led, sedaj pa se v njem bije boj, da bi to hudo bol prebolel. Ali Roza se je hudo motila. Lojzeta ni morila ljubezen, pač pa ga je morila okupacija, ker je slutil, da se bližajo težki časi. V juliju je bil Lojze že povedan z narodnoosvobodilnim gibanjem. Nič več ni bil potrt, njegov obraz je bil spet nasmejan, zopet se je družil z ljudmi in se z njimi rad razgovarjal. Ti razgovori pa niso bili več gospodarskega značaja, temveč izrecno poli'ični. Sosedom je pojasnjeval kakšni so cilji okupatorja, da ima okupator namen uniči'i slovenski narod, da je prišel čas, ko se je treba upreM okupatorju i*d. S svojim prepričevanjem si je pridobil velik krog mladincev, ka'eri so naredili vse, kar jim je' Lojze naročil. Prvi partizani so se zelo radi ustavili pri Lojze'u, ker so pri njem dobili vedno najboljše podatke o kretanju in oboroži'vi sovražnika. Tudi hrano je imel vedno pripravljeno, da so jo borci odnesli s seboj. Organizatorji ljudske vstaje so imeli pri njem veliko zatočišče, ker so videli v Loi'e'11 požrvo-valnega in predanega tovariša. Vedeli so, da si je v kratkem času idejno ogromno pridobil, da ne bo klonil, če ga doleti še tako težek položaj, zato je bil v oktobru sprejet v SKO). Niso se motili! Svojo predanost in požr'vo-valnost je dokazal z mnogimi primeri in junaštvi. V marcu 1942 je prišel s puško in puškomitraljezom »zbrojevko« v prvi baialjon Krimskega odreda ter prosil, da ga sprejmejo v svojo edinico. Takoj prvi dan prihoda je postal miiraljezec. Nadel si je novo ime, kot so jih imeli tudi ostali borci. Od tega dne ga niso več klicali za Lojzeta, pač pa za Tomaža. Kadar je komandir zbiral prostovoljce za akcijo je bil Tomaž med prvimi, ki se je postavil v vrsto s svojo zbrojevko. Na akcijah je jurišal s svojim mi'raljezom na sovražnikove bunkerje in sejal smrt med okupatorje in domače izdajalce. Maja 1942 je bila nad Borovnico pri Ljubljani velika borba, ki se je bila med prvim ba*aljonom Krimskega odreda in med dvatisočglavo italijansko vojsko. Tomaž je zasedel dober položaj. Bil je na malem gričku za veliko skalo, odkoder je sipal ogenj na prodirajoče Italijane. Premoč sovražnika je prišla do izraza. Italijanom se je posrečilo, da so zabili klin v borbeni položaj in razdvojiti bataljon na dva dela. Po tej razdvoji'vi so Italijani en del bataljona popolnoma obkolili, dočim se je drugemu delu, v katerem je bil tudi Tomaž, posrečilo, da se je pravočasno iztrgal iz obroča. Pod silnim pritiskom je moral ta del bataljona od-stopa*i. Bil je že v gozdu in popolnoma na varnem. Drugi del bataljona, ki je bil obkoljen pa je bil oddaljen oH prvega dela kakih tisoč metrov. Tomaž je začel razmišljati, kako bi skočil na pomoč obkoljenemu delu ba'aljona. Med lem časom je del Italijanov že s'i-snil obroč okrog obkoljenega de'a bataljona, da se je začela borba že prsa v prsa. Med strašnim kričanjem in pokanjem je Tomaž zagrabil torbico s saržerji in municijo, ki jo je nosil njegov pomočnik, se pognal v jurišu proii CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN VELENJE, 30. OKTOBRA 1954 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CFLJSKE TISKARNE V CELJU italijanski bojni črti, podrl pet Italijanov, skočil čez. njihova trupla in v divjem diru tekel na pomoč obkoljenemu delu bataljona. Kot blazen je prilekel do obkoljenega bataljona prav pred skupino italijanskih oficirjev, ko so z vpi*jem ravno dajali komando za uničenje obkoljenega dela bataljona. Tomaž je dvignil zbrojevko, pritisnil na petelina, zbrojevka je zalajala in italijanski oficirji so v divjem kriku — »mamma mia« — popadali kot snopi. Tomaževa zbrojevka pa je še naprej lajala in sipala smrt med preslrašeno italijansko soldatesko, katero je novo-nastali položaj popolnoma zmešal. O-broč je bil prebit, i*alijanska vojska pa je os'ala brez vsake komande. Začeli so bežati na vse strani, borci so jih podirali, da je bilo veselje. Tomaževa zbrojevka pa je v tej borbi prišla na svoj račun. Sicer je bila cev zbrojevke popolnoma razbeljena, ker ni imel Tomaž časa, da bi jo zamenjal. Ko se je ta borba končala, in ko so se preživeli okupatorji razbežali, je komandant bataljona z veselim obrazom stopil k Tomažu, ga objel in poljubil, borci pa so ga dvignili na ramena in mu vzklikali »hura«! Ko se je veselje nekoliko poleglo, je Tomaž stopil h komandan"u in mu poročal o položaju, v katerem se nahaja drugi del bataljona. Komandant mu je rekel: »še ena ohcet nas čaka«, nato je brž razporedil borce v strelce in hitrih korakov so stopali proti prvemu delu bataljona, oziroma kraju, kjer so Italijani držali prvi del bataljona. Prišli so do mesta, Italijanom za hrbet, tako, da so bili Italijani v sredini med prvim in drugim delom bataljona. Komandant je zavpil: »Juriš!« Borci so naskočili, Italijani pa so v divjem begu bežali proti Borovnici, veliko število pa jih je ostalo na bojišču. Po tej veliki borbj se je med borci veliko govorilo o Tomaževem junaštvu, ki je s svojim drznim naskokom rešil bataljon. Pohvala, ki mu jo je izrekel Krimski odred je bila prečilana pred vsemi borci in vsi so imeli do njega veliko spoštovanje. Pozneje so ga hoteli imenovati za konirandirja čete, kar pa je odločno odklonil in pristavil, da se ne želi ločiti od svoje zbrojevke. Ker se je v vseh akcijah tako junaško držal in bil med tovariši priljubljen kot zelo dober skojevec. je bil po roški ofenzivi sprejet v Partijo. To mu je dalo vzpodbudo in še večji elan za delo, zato so ga vsi, ki so ga poznali, imeli za vzglednega komunista in dobrega tovariša. Do kapitulacije Italije se je nahajal v edinici, nato je bil na željo ljudi in v sporazumu med Okrožnim komitejem KPS za cerkniško okrožje in štabom Šercerjeve brigade, poslan za sekretarja rajonskega komi'eta KPS. Delo, ki mu je bilo zaupano je vestno opravljal, ker se je zavedal, da je polrebno veliko političnega dela, če bomo hoteli spremeniti družbeni sistem. Nekega večera v novembru 1943 je šel v vas Selšček na sestanek. Z njim sta šla še dva tovariša iz rajonskega komiteja. Po sestanku so se vsi trije nič hudega sluteč vračali nazaj v svoj logor. Kdo bi si takrat mislil, da so to Tomaževi poslednji koraki, kajti na koncu vasi jih je čakala domobranska zaseda. Ko pridejo iz vasi, so iz zasede počili izdajalski streli. Tomaž je bil ranjen v trebuh in noge ter se je zgrudil na tla. Ko sta ostala dva tovariša priskočila, da bi ga rešila, je zaklical: »Pustita me in bežita, da se reši'a, saj z menoj je itak konec!« — Pod točo svinčenk sta zbežala in se rešila. Tomaž pa je obležal ranjen na tleh v nevarnosti, da ga dobe domobranci živega v roke. Toda tega veselja domobranski drhali Tomaž ni privoščil. Ko so se domobranci dvignili iz zasede in stopili proti Tomažu, je ta potegnil pištolo, parkrat ustrelil proti njim, potem pa si pognal kroglo v glavo. Raje si je sam končal življenje, kot pa, da bi ga dobili domobranci živega. Drugi dan so šli vaščani z vozom in pripeljali truplo junaka na njegov dom. — Ta predel Notranjske ie bil takrat delno osvobojen. — Položili so ga na mrtvaški oder, po*em pa ga pokopali z vsemi častmi.' Marsikateremu borcu se je orosilo oko, ko je zvedel za Tomaževo smrt. Smrt Tomaža pa je dala preživelim borcem še večjega elana v borbi za dokončno osvoboditev domovine. Tekavec ★ Okrajni komite Ljudske mladine v Šoštanj POZDRAVLJA VSO MLADINO OKRAJA OB NJENEM VELIKEM PRAZNIKU — OB 35. OBLETNICI SKOJ IN JO POZIVA, DA KOT DEDIČ SKOJ URESNIČUJE VSE TISTE NALOGE, KI JIH DANAŠNJI CAS POSTAVLJA PRED NASO MLADINO! Zgodovinski datum ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE Oktobra 1919. leta so imeli delegati komunistične mladine v Zagrebu konferenco Zedinjenja, kjer so ustanovili Zvezo komunistične mladine lugoslavije. Junija 1920. leta je bil v Beogradu I. kongres Zveze komunistične mladine lugoslavije v prisotnosti delegatov iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Vojvodine in Slovenije. Kongres je sklenil, da se SKOl včlani v Komunistično mladinsko internacionalo. Organizacija je imela ta čas 3000 članov. Decembra 1920. leta ie čez noč razglašena »obznana«, ki prepoveduie delovanje KP), Neodvisnih sindikatov in SKOl. l eta 1921 se temu pridruži še zloglasni zakon o zaščiti države. SKO| se mora umakniti v ilegalo. V letu 1922 je bil v Ljubljani II. kongres Zveze komunistične mladine lugoslavije. Junija 1926. leta se je vršil 11. kongres SKOl. Kljub najhujšemu terorju se organizacija širi in ideološko čisti. Vanio pritegujejo delavsko in kmečko mladino, da bi postala množična organizacija proletarske mladine. Frakcionaške borbe v Partiji so prizadele tudi SKO|. Septembra 1935. leta je bil VI. kongres Komunistične mladinske internacio-nale, ki je imel tudi na SKO) močan vpliv. V sklepih je bilo določeno delo za krepitev SKO] in za zbiranje množic z namenom, da bi ustvarjali protifašistično mladinsko gibanje in mobilizirali mladino za borbo proti imperialistični vojni. Istega leta je bila v duhu sklepov VI. kongresa KM]. IV državna konferenca SKO). Nakljub vsem sklepom so protipartijski elementi z Gorkičem na čelu sklenili leta 1936 razpustili SKO] kol samostojno organizacijo. To je za dalj časa zmedlo skojevske vrste. Pred koncem leta 193"/ je bila ustanovljena pri CK KP) mladinska komisija z Ivo l.olo Ribarjem na čelu, ki je pozneje prerasla v Centralni komite SKO]. Avgusta 1939. leta je bila V. državna konferenca SKO). Bližala sc je vihra druge svetovne vojne. CK SKOl ie izdal teze o položaju v svetu in določil na- loge svojih članov v borbi za neodvisnost države. Leta 1940 je bila VI. državna konferenca SKO), ki je pozvala vse mlade . komuniste in vse napredne mladince, da zastavijo vse moči v borbi za strni-tev dosedanjih posameznih akcij v organizirano enotno gibanje delavske, kmečke, študentske, dijaške in druge mladine vseh narodov Jugoslavije. Julija 1941 se je zbral v Beogradu CK SKO] in v zvezi z zgodovinskim sklepom Partije o oboroženi vstaji izdal proglas za mladino Jugoslavije / naslovom »Vse za poraz fašističnih razbojnikov!« Na tu poziv so se vsi člani SKO], kot zvesti sinovi svoje domovine, stavili Parliji na razpolago. V začetku novembra 1942 je CK KP) sklenil sklicali kongres mladine lugoslavije, ki jc združil vse pokrajinske zveze protifašistične mladine v Združeno zvezo protifašistične mladine lugoslavije (USAOJ). V prve partizanske oddelke je po pričelku oborožene vstaje vstopilo nad 15.C00 članov SKO). Pred prvim kongresom mladine Jugoslavije se je v vrstah naše vojske borilo okrog 20.000 skojev-cev, padlo pa jih je 18.000. 11. septembra 1943 je sklenil CK SKO) sklicati II. kongres USAO), ki se je Vršil od 2. do 4. maja 1944. leta v Dr-varu. V času kongresa je bilo v USAO) včlanjenih 500.000 mladincev in mladink; od tega jih je bilo v vojski okoli 200.000; Vendar je kongres še nadalje določil za prvo nalogo — mobilizacijo mladine za vojsko, za končno osvoboditev države. Julija 1948 je V. kongres KP) sprejel sklep o spojitvi SKO) in Ljudske mladine lugoslavije v enotno organizacijo. Sc isto leto je bil sklican IV. kongres SKOJ, ki je pretresel 22-lelno delo od III. kongresa dalje in osvojil sklep V. kongresa KP) o spojitvi obeh mladinskih organizacij. Za velike . zasluge in slavno pot, ki jo je prehodila Zveza komunistične mladine lugoslavije od svoje ustanovitve, je prejela na združilnem kongresu, ki je bil decembra 1948 v Beogradu, odlikovanje narodnega heroja. Okrajni komite LM Šoštanj in njegovo delo Nedvomno lahko danes trdimo, da je letos OK znal poiskati take načine in oblike dela, ki so našli ugoden odmev med mladino samo, pu tudi med člani drugih množičnih organizacij, saj so le ti nudili precejšnjo pomoč našim mladinskim voditeljem v okraju, pri organiziranju raznih akcij. — Koper, Gmeč, mladinske brigade in sedaj Pcsie, to so dokaj skope besede, toda pomenijo mnogo več. Če ne bi bilo velikih dejani naših vidnejših aktivistov, ne bi mogli danes zapisati teh par kratkih besed, ki pomenijo le okvirno delo našega komiteja letos. Kljub problemom in težavam, v organizaciji sumi in izven nje, ki jih bomo morali še premagovati, lahko rečemo, da organizacija LM prehaja iz tistega obdobja, ko smo sc cesto zapirali v ozke okvire aktiva, na širše področje aktivnosti splošne družbene dejavnosti. In ravno iz teli teženj so sc rodili prvi poskusi našega komiteja. Mladina našega okraja je letos prvič sodelovala na večji akciii mladine i/, vse Slovenije in kljub »ostri konkurenci« zavzela eno najboljših mest čc ne najboljše. To je bila udeležba naše kullurnoumetniške skupine na Hrvatsko-slovenskem mladinskem festivalu v Kopru meseca junija letos. Ze samo to. da smo si zagotovili sodelovalne na festivalu, je bil za nas velik uspeh, saj so v ostalem sodelovale na festivalu le skupine iz večjih mest. — In kakšen vtis smo pustili v Kopru? Nedvomno zelo dober, saj so nas za drugo leto povabili v goste, kjer naj bi z isto skupino gostovali v Kopru na stroške tamošnje mladine. V tistih dneh so tudi mladinske brigade zasadile prvič lopate pri novi šoli v Velcnjn. V malem Velenju so se začele obnavljati tradicije mladinskih brigad v letih po osvoboditvi, in t:) za mladino v šaleški dolini veliko pomeni. Centralni komite I MS je s svojega tretjega plenuma poslal pozdravno pismo II. šaleški mladinski delovni brigadi »lanka Ulriha« naslednje vsebine: MLADINCI IN MLADINKE! Vaš delovni polel in dobra volja nas veselita in navdušujeta. Delo, ki ga opravljate, spominja na tradicijo starih »brigadnih poletij«, zato vas / našega plenuma pozdravljamo kot da bi bili med vami ter vam želimo uspehov in čim prijetnejših dni skupnega življenja in dela. III. plenum CK LMS v Godešiču Tovariši brigadirji — tudi Okrajni komite mladine sc vam zahvaljuje za vaš trud, ki ste ga vložili v prostovoljno delo pri gradnji nove osnovne šole v Velenju. Na svečanostih ob koncu izmen ste prejeli prapore in pohvale. Toda to še ni vse. Na majhni svečanosti, ki je bila pred nedavnim v Domu Zveze borcev v Pesjem je Občinski komite Velenja prejel krasen prapor v znak požrtvovalnosti in volje, ki so jo pokazale mladinske delovne brigade pri gradnji šole. Ta prapor je podaril Okrajni komite LMS i/. Šoštanja. Tovariši brigadirji, vi ste gradili šolo — šola bo gradila vas, in če bo v novi komunalni skupnosti družba spet potrebovala vašo pomoč smo prepričani, da jo iudi potem ne boste odrekli. Tudi na savinjski strani našega okraja je bilo letos živahno. Gneč, majhna vasica nad Gorenjami, kjer so bili nekoč hudi boji naših borcev z okupatorjem in njegovimi priskledniki, je začetkom septembra spet oživela. Sto in sto mladih ljudi se je oddolžilo spominu padlih mladincev — skojevcev in prisostvovalo odkritju malega spomenika, ki bo odslej skozi rodove govoril o herojski borbi naših sinov, ki so v najtežjih letih naše zgodovine žrtvovali svoja mlada življenja, za boljšo in srečnejšo bodočnost naših narodov. Svečanosti na Gneču so prisostvovali skoro vsi vidnejši predstavniki o-blasfi v okraju, predstavniki mladine v okraju in sekretar Centralnega komiteja mladine Slovenije tov. Frančck Mir-tie, ki ie spomenik tudi odkril. Slavnostni govor pa je imela lov. Ulrih-Atena. Pri slavnosli je sodelovala še PROGRAM SVEČANOSTI ob 3-5-letnici SKOJ v Pesjem Sobota, 30. oktobra: Popoldne tekmovanja obveznikov predvojaške vzgoje. Ob 19. uri v Domu Zveze borcev v Pesjem razglasitev zmagovalcev in nagrade, nato nastop kulturino-umeiniškiii mladinskih skupin iz šaleške skupine in nastop Akademske folklorne skupine iz Ljubljane. — Naša kuliurno-umelniška skupina bo nastopila s programom, s katerim je nastopila na Hrvatsko-slo-venskem mladinskem festivalu in žela velik uspeh. — Po programu bo igral plesni orkester. Nedelja, 31. oktobra: Ob 9. uri dopoldne po prihodu vlakov odkritje spominske plošče na hiši, kjer je bil pred drugo svetovno vojno ustanovljen aktiv SKO|, s slavnostnim govorom predsednika Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj, tov. Toneta L JI — rih-Kristlna, z nosiopom združenih pevskih zborov in godbe na pihala ler parado predvojaške vzgoje. Popoldne bo zabava, ki jo prireja ZB Pesjc. Pripravljalni odbor ZBOR ŠALEŠKE MLADINE Predsedstvo OK LMS Šoštanj je na svoji redni seji sklenilo, da se 35-leL nico uslanoviive SKOJ-a proslavi v Pesjem, kjer je bila ustanovljena prva skejevska crganizacija v šaleški dolini. Za to mladinsko svečanost bo OK pripravil veliko kulturno prireditev na kateri je že zagotovljeno sodelovanje Akademske folklorne skupine iz Liub. l ane. Vsekakor najvažnejše bo pa odkritje spominske plošče na hiši, kjer je bil us'ancv!jen SKOJ. Ob tej priložnosti todo govorili najvidnejši predstavniki oblasti v okraju. Mladina in tudi vsi ostali prebivalci šaleške doline pridite gotovo na to veliko svečanost. Naj ne bo mladinca, ki se ne bi-odzval vabilu svoje organizacije. Pridite vsi in dajte priznanje tistim mladincem, ki so prvi spoznali krivice, storjene delavskemu razredu in se organizirano uprli. Predsedstvo CK LMS šošlanj Zverinstvo brez primera Eden redkih preživelih ustanoviteljev SKO] v Šaleški dolini, tovariš Ulrih Tone-Kristl (z dahnogledom) v partizani h 1943. leta godba na pihala iz Šoštanja in pevski zbor. Danes pa, ko sc pripravljamo na zaključno in največjo svečanost v okraju na sploh, ob 35-letnici SKOJ, in ki bo v Pesjem v nedeljo, dne 31. oktobra pred hišo, v kateri je bil ustanov-lien prvi akliv SKO] v šaleški dolini (pri gostilni Melanšek), se nehote vprašujemo, ali ne bo tudi poudarek enotnosti m homogenosti vse šaleške doline, ki si prav sedaj gradi svojo osnovno življenjsko celico — komuno. V njej naj bi ravno komunistična mladina začela uveljavljati svoje napredne težnje in njena glavna naloga naj bi bila še naprej razvijati in krepili socialistične misli in načine življenja, da bomo prišii še do popolnejših oblik družbenega samoupravljanja, da bomo prišli tako daleč z razvojem, ko ne bo več potrebno države — družba bo sposobna sama uravnavati tok zgodovine in življenja — imeli bomo najideolnejšo obliko življenja — komunizem. To naj bi bile glavne misli s četrtega plenuma Okrajnega komiteja l.MS Šoštanj, ki ga je imel v nedeljo, 24. oktobra v čitalnici DPD »Svobode« v Velenju, ob prisotnosti sekretarja OK KPS Šoštanj, tov. 2en jakoba. lože Bilo je pozimi leta 1943. Bataljon pariizanov XVIII. udarne brigade, v katerem sem bil tudi jaz, je dobil nalogo postavili zasedo na obronkih pod gričevjem Dilja in preprečili vdor Nemcev in Ustašcv na osvobojeno ozemlje, kjer jc živelo na tisoče svobodnih po Nemcih in Llstaših preganjanih ljudi. Druge naše ediniee pa so med tem časom napadale sovražno postojanko v vasi Vetovo. V nočnih urah, okrog polnoči, je bil ves bataljon razvrščen v bojni vrsti. Ležali smo v debelem snegu, skrili v zaklonih, ki i~mo si jih napravili iz snega in zemlje, ter za naravnimi zakloni, to je za debli debelih hrastovih in smrekovih dreves. Vreme je bilo po eni strani kaj neprijetno za nas, saj ie vso noč močno snežilo, dočim je v vrhovih dreves tulil močan veter, tako, da nas je prepihalo do kosti. Po drugi strani pa nam je tako vreme iudi koristilo, kajti sovražniku je enomogo-ča'o pregled terena in spretno manevriranje. Nikdar ne bo mogel niti eden od tistih, ki so bili takrat tam, tega po-zabiti. Okrog 4. ure zjutraj, morda tudi okrog 5. ure, sem nekoliko obšel, pravilno oblezel položaj, ki ga je branila moja četa. Močno temo ie počasi, toda vztrajno preganjal prebujajoči se dan tako, da sem že nekoliko razločil teren. Naenkrat me ic streslo po vsem telesu, da sem onemel od presenečenja. Prisluhnil sem močneje. Ali je res, ali se mi samo sanja? Ne, res je, popolnoma sem siguren, da sem slišal otroški klic: Tovariši! Od kod ta klic? Tu na bojišču, v snegu, v ledenem mrazu, v temni noči? V tem napetem premišljevanju me je prekinil drugi krik, krik umirajočega otroka, ki mu ie pognal zledenelo kri v žile. Napenjal sem oči in sluh, da bi kaj videl ali slišal. Še danes ne vem, ali sem res videl, ali pa se mi je samo dozdevalo, da sem videl morda 100 ali 150 m pred seboj rdečo liso v belem snegu. Vem samo to, da me je nekaj navdalo s strašno grozo, ki se ie zbrala v eno samo misel, v smrtno sovraštvo do zločincev. Časa za premišljevanje je zmanjkalo. Na levi in desni strani in tudi v sredini našega položaja so zadrdrali mitraljezi, votlo so zabobneli minometalci in lahki topovi naših sovražnikov, ki so hiteli v pomoč ostali bandi v vasi Vetovo, ki se ic v zadnjem obupu trdovratno upirala našim drugim edinicam. Takral sem mislil, da sem otroški klic tovariši m krik umirajočega otroka slišal samo jaz, vendar sem sc motil, ker so mi ostali tovariši pozneje povedali, da so lo slišali po vsej bojni vrsti. Še pod vtisom tega krika, "za kaie-rega smo bili prepričani, da pomeni nekaj strašnega — da je to nov zločin nemških in ustaških krvnikov — smo pričeli sejali smrt iz. naših pušk, mi- K največjemu mladinskemu prazniku Šaleške doline iskreno čestita uredništvo VELENJSKEGA RUDARJA Probl em kmečke mladine in posolska vzgoja Več ali manj povsod se javlja v vaseh naslednja slika. V soboto zvečer, nedeljo ali kak drug dan, ko mine vsakodnevno opravilo, najdeš mladino v kaj žalostni sliki. Kje je? V vaški gostilni! Drugje tudi nima biti. Mladina se mora nekje izživljati, mora poleg svojega dela opravljali še nekaj. Telovadna društva so v našem okraju redkost, kulturno.prosvetna še bolj, čitalnic ali mladinskih kotičkov pa sploh ni. Torej upravičeno moramo pričakovati, da sc mladina nekje shaja, čeprav v neprimernem okolju. Mladinske organizacije pač delujejo Iudi boli slabo, premalo so delavne, včasih tudi pravzaprav ne vedo kui bi delali. Nimaio konkretnih nalog. Sedaj smo časovno pred začetkom kmetijsko-nadaljevalnih šol. Ze lansko leto so bile v nekaterih krajih okraja. Ponekod dobro, drugje slabo obiskane. Mladinska organizacija — ne le na vasi — temveč tudi v mestu se mora trudili, da obiskuje kmetijske šole kar največ mladine. Mladinski aklivi naj bi tekmovali v obisku teli šol. V šolah se mladina vzgaja v bodoče dobre gospodarje in kmetiške delavec. V šoli se jim vzbuja veselje do poklica, ki ni lahek, vendar za obstoj družbe nujno potreben. V kmetijskih nadaljevalnih šolah se uči napredna kmetijska znanost, uporaba sodobnih agrotehničnih sredstev, kot so to umetna gnojila, zaščitna sredstva, moderni kmetijski stroji itd. Kmečka mladina bi se naj združevala v tako imenovanih mladinskih odsekih pri kmetijski zadrugi, kier nai bi stalno imele sestanke in seminar- je. Vršili bi med seboj razna tekmovanja v vzgoji n. pr. sadnega drevja, v vzgoji poljedelskih kultur, vršili bi razne gnojilne in sortne poizkuse in tako bogatili svoje znanje in prepričanje o koristnosti uporabe raznih umetnih gnojil in podobno. Tudi mestna mladina bi lahko vzbujala med seboj veselje do vrtičkarsiva. Učili bi se naj vzgajati pritlično in špa-lirno sadno drevje v vrtičkih okoli hiše. Ženska mladina bi naj obiskovala čim več gospodinjskih in drugih vzgojnih tečajev, kjer bi krepila znanje in sposobnost za življenje. Mnogo je dela in nalog mladinskih organizacij, mnogo ]e lepega dela, samo začeli je treba. ]. N. traljezov in brzosirelk na prodirajočega sovražnika. Sovražnik se je zaradi toče naših svinčenk potuhnil in po krajšem presledku navalil še močneje. V svesii si, da čuvamo osvobojeno ozemlje, na katerem ie na stotine in tisoče naših nedolžnih otrok, sestra, starih maler in očetov, v svesti si, da varujemo hrbet našim tovarišem, ki zadajajo-poslednje udarce krvnikom v vasi Vetovo, smo na povelje komandanta bataljona planili kol en mož iz naših zaklonov in v jurišu pognali v paničen beg sovražnika. Bitka ie trajala nad tri ure. Prenehalo ie snežiti in obzorje se je zjasnilo. Zaradi žarkov vzhajajočega sonca sc ie bojišče pred nami in vrhovi dreves nad nami svetlikalo v tisočerih- lučkah. Bitka pri nas ie prenehala, le v ozadju v vasi Vetovo ie zamolklo bobnelo. Bojišče pred nami je bilo posuto s trupli pobitih sovražnikov, med njimi pa so ležali mrtvi tudi naši tovariši, ki so dali svoja življenja za našo zlato svobodo. Stopal sem med trupli padlih in neumorno nekaj iskal, čeprav sam nisem vedel kaj iščem. Približal sem se kupu Irupel mrtvih sovražnikov. Korak mi ie zastal in dih ostal nekje v grlu. Nedaleč vstran od pobitih sovražnikov ie ležalo v snegu majhno truplo, največ 7 lei starega dekletca. Pod tru-pelcem je bila velika krvavo rdeča lisa, v katero so se vpijali sončni žarki. Dekletce ie ležalo na hrbtu, obrnjeno z obrazom proti soncu. Roke ie imelo razstrfe po snegu, čvrsto stisnjene v pesti. Oči je imelo široko odprte, iz oči pu je odsevala tista groza krika, ki senu ga prei slišal na položaiu. V dekletovih prsih ie tičal do držala zabit nož, k.i ga je v nedolžna otrokova prsa zu~ pičila zločinska roka krvnika Nemca ali Ustaša. Moji tovariši so bili nekoliko oddaljeni. Počasi sem se premaknil in nalahno pokleknil poleg mrtvega dekletca. Prijel sem trupclee, ga vzel v naročje in počasi vstal ter stopajoč počasi odnesel ta biser med borce na položaj. Borci, ki so se brez besed zbirali okoli trupelca, ki som ga položil v mehke odeje v snegu, so nemo strmeli, brez da bi kdo spregovoril eno samo besedo. Ozrl sem se po obrazih okoli stoječih borcev in videl, kako jim / obrazov drsijo solze, ki se svetlikajo v sončnih žarkih. Roke nas vseh so krčevito stiskale orožje, ko nas je nenadoma presunil drug, v dno duše segajoč klic: Dušanka! Iz ozadja ie prihajal tovariš borec našega bataljona lovo. Zgrudil se je poleg Irupelca svoje mrtve hčerkice Dušanke. Izvlekel ie iz njenih prsi nož in ga vrgel daleč v bojno polje, dvignil Irupelce in ga pritisnil na svoja prsa, in kri i/ rane,, ki je zevala na otrokovih prsih, je pordečila ]ovin obraz. Ko ie mrivemui dekletcu lovo počasi odprl dlan njene desne roke, smo zagledali zvit majliem listič, ki sem ga ia/, ki sem bil naj— bližnji, prečilal na glas in ie na ujemi pisalo tole: »Tovariši! Nemci in llstaši s;) pripravljeni — v roku ene ure bodo prii vas!« )elka. Ta listek ie napisala Dušankina mama lelka, pičlih 5 minut prei, predeni so io nemški banditi zaprli m katerii listek je ponesla nam mala Dušanka,, ker ga mati ni mogla, a so jo dobili v/ roke krvniki, ki sc niso ustrašili nedolžne krvi in jo ubili. To kar sem vam ravno) sedaj povedal, smo zvedeli od sosedov Dušanke, pri katerih so se krvniku sami hvalili s svojim zločinom. Trupelce mrtve Dušanke smo pokopali na samem bojišču z vsemi vojaškimi častmi, pri čemer ni ostalo sulio) niti eno oko borca in nad njenim od— pr!im grobom ie plapolala naša ponovna sv eta prisega, da bomo maščevali i njeno nedolžno prelito kri in da se bomo borili do zadnjega, vse dotlej, dai bo naša zemlja popolnoma svobodna.. Čez dobri dve uri ie borba pričela i znova, honli smo se tako, da smo) dostojno poplačali krvnikom za njihov/ zadnji zločin. Vsem nam ie pred očmi i bdela in bdi še danes naša mala Du--šanku. Med vsemi pa se ie kakor lev/ boril lovo, Dušankin oče, ki ie v tej j bitki tudi padel, sai zaklonov sploh ni i iskal, pač pa ie stoje seial smrt s 5 svojim milraljezom med krvnike, ki jih i ie po dveurni borbi ostalo na bojišču i preko 200. Stane 0 reševalni vaji naših telefonih V nočno tišino se zareže prelresujoč glas sirene - iama kliče na pomoč. Ni še utihnil prvi žvižg in že se po vseh hišah užigaio luči - druga za drugo. Ženam, katerih možie so na delu, tre-peče srce, v tesnobi in moreči skrbi bodo minile naslednje ure, dokler ne zvedo, da se njihovim dragim ni zgodilo nič hudega. V drugič prelrga noč zlovešče tuljenje. S hlastno naglico se V nn nam pove tov. Holešek, kaleri je prejel telefonično obvestilo Komaj 20 minut je minilo, odkar je zatulila sirena in že sedaio pivi štirje reševalci v reševalni avlo in le nekaj za njimi vozi avtobus z ostalimi člani. Vsega skupaj nas je dvaindvajset. Tudi poltovorni aviomobil se nam pridruži, da bi bil v pomoč, če bo treba. Poleg reševalcev sedi v rešilnem vozu naš zdravnik. Treba mu je izreči pohvalo, nc samo /a vestnost, temveč tudi za toplino in skrb s kolero se je odzval klicu sirene. ali se bo o nas reklo, da smo dobri ali slabi. Torej fantje — pozor! Od obratovodje inž. Kovačiča, dobimo navodila in že odhajajo prve grupe v akcijo kalera se vrši v močni zameglitvi in katero je naša četa uspešno rešila! -o- Zelo smo bili zadovoljni, ko sta nam pri zajtrku v restavraciji tovariša: glavni rudarski inšpektor in tov. ing. Homan izrekla pohvalo kot četi, kalera se je izkazala kot najboljša. Vendar pa mislim, da smo imeli nekaj pomanjkljivosti, katere moramo v bodoče odpravili. Predvsem je treba poudarili, da se našim telefonskim linijam ne posveča dovolj pozornosti. Tako se ie zgodilo, da tega dne ni delal nili en telefon v Šmartnem in da smo vsled tega izgubili 30 minut dragocenega časa. Izgovori, da je bil dež, da so se drogovi vsled bližine za vodovod izkopanega jarka nagnili, da so žice prišle v stik itd., itd. so samo izgovori, kajti lo ni isamljen primer. Niso redki primeri, da komandni telefoni, t. i. telefon inženirja in obratovodij po cele dneve ne dekl- am člani reševalne čete odpravljajo na pomoč. Zene jim pomagajo, da bi bili čimprej gotovi: »Pa?i nase!« še za-kliče ta ali ona odhajajočim — in sama ostane s svojo skrbio. Ni še utihnil zadnji signal in že sc odpirajo vrata. Črne sence drve v smeri proli rudniku. Reševalci hite na pomoč svojim tovarišem v lami: Hitro, še hitreje! Oni nas čakajo.« — s to zavesljo hi,i sleherni član proli reševalni postaji. Tu je vse živo. Kot bi trenil so reševalci v svojih delovnih oblekah in opremljeni z aparati. Da se prihrani na času, so med preoblačenjem dano potrebna pojasnilo. »V jami v Zabukovci je ogenj in štirim rudarjem je odrezan izhod!« ski reševalec jejo in zadnje dneve je eden od njih že 8 dni brez zveze z rudnikom in to kjub večkratni urgenci, da se ista vzpostavi. V Zabukovci smo izgubili vsled tega 30 minut. In če bi šlo zares? Ce bi nosili mrtve tovariše iz jame, ali bi se potem odgovorni tovariši tudi izgovarjali na tako lahek način? In človeška življenja, katera je na našem rudniku možno rešiti edinole s hitro akcijo, ah niso ona dovolj dragocena, da se stori kar je največ možno, da se osigura hiter in neoviran potek reševanja. Nekaterih manjših napak, katere so nastopile kot posledico gornjega, ne bom omenjal m prav tako ne nekaterih pomanjkljivosti, zupaženih med akcijo samo, o njih se bomo pogovarjali na prvi vaji naše čete Na kraju moram izreči pohvalo vsem udeležencem akcije za discipliniranost m dobro rešitev dane naloge. Inšpekcija dela in rudarska inšpekcija, kaleri sta organizirali to vajo, sta prišli do dragocenih podatkov o pripravljenosti in sposobnosti čet na naših rudnikih in je treba to njihovo akcijo toplo pozdraviti. Glasbena problematika v Velenju n Zaromeli tipljejo v noč, drug za drugim drve avtomobili proti Zabukovci. Nestrpno se oglašajo njihove sirene, ko jim železniške zapbrnice zapro pol. Hitro, hitro, nam se mudi! V Zabukovci smo izgubili zaradi iega 30 minut. Tu smo! Ze nas pričakujejo. »Prvi sle!« nam povedo, mi pa odhilimo v reševalno postajo, da se javimo obrato-\ od ji. Tu šele izvemo, da gre za republiško vajo reševalnih mošlev iz rudnikov Velenje, Trbovelj, Zagorja in Laškega. Tovariši inšpektorji so lu in ves čas nekai pišejo ter gledajo na uro! »Velenjčani pozor! Pokažimo se!« Res je, da je lo vaja in da ne bo treba reševali ljudi, toda sedaj se gre za lo. V zadnji številki Velenjskega Rudarja sem v članku pod istim naslovom skuhal prikazali stanje na področju glas-.enega delovanja v Velenju, nakazati iekoliko vzrokov takemu stanju ter opozoriti na nekatere nezdrave poiave, kot gledanje posameznikov, ki so s akšnim svojim odnosom glasbenemu 'elovanju samo škodili. Mogoče je bilo med njimi celo takih, ki se tega niso avedali in so takšno ali drugačno sta-išče zavzemali vsled svojega ozkosr-čnega gledanja ali prevelike rahločutnosti z ozirom na morebitno kriliko od unai. Omenil pa sem, da nisem v tem prvem članku navedel vseh vzrokov, 'ako objektivnih kot subjektivnih, kaleri o zavirali tako delo orkestra, godbe, pevskih zborov in glasbene šole. Postavil sem se v glavnem na stališče, kaj smatram in kako gledam principi-elno na odnos godbenika ali pevca kot nastavnika glasbene šole ali vseh teh glasbenih skupin do samega dela na em umetniškem področju. V današnjem članku pa bom skušal nakazali izhod iz takega stanja, omeniti, v ko-iko se je že v tem smislu začelo delovati in pa opozoriti vse merodajne fo-ume, tako prosvetne kot ostale, ki ahko odigrajo važno vlogo pri rešitvi ega problema, na kakšen način bi se 'alo ponovno oživeti glasbeno delovanje v Velenju. Predno bi se spustil konkretno na obravnavanje teh problemov, bi želel povedati še nekaj. Glasbeno delovanje se prav gotovo v glavnem odraža v glasbenih nastopih, v kvaliteti izvedbe, v primerno odbranem programu različnih glasbenih prireditev in konkretno za glasbeno šolo, ob uspehih učencev na raznih produkcijah šole ali ob končanem letnem ocenjevanju. Do sedaj je bilo delo posameznih glasbenih ansamblov povečini ločeno med seboj, kar se je odražalo na koncertih in drugih glasbenih nastopih. Programe smo sestavljali več ali manj stihijsko. Na spored je prišlo to, kar je pač ta ali drugi ansambel imel trenutno najboljšega na razpolago za izvedbo. Jasno je, da taki programi niso imeli v celoli enoten značaj, naj si bo to z ozirom na stilno obdobje, kot z oZirom na morebitni folklorni značaj del, ki so bila izvajana na takšnem nastopu. Najmanj pa so bili ti programi vsebinsko enotni. S tem hočem povedati, da poslušalci Osnovna sredstva v naših gospodarskih podjetjih so temelj proizvodnje Z uvedbo samoupravljanja v naših gospodarskih podjetjih so delovni kolektivi — preko svojih delavskih svetov in upravnih odborov — prevzeli od-govornost do skupnosti, za pravilno ekonomično gospodarjenje z osnovnimi sredstvi v korist družbene skupnosti po odločbah družbenega plana. V proizvodnem procesu se udejstvuje-jo naslednji elemenli: material, stroji in strojne naprave ter ostalo orodje za delo in delovna sila. Material in delovna sila pride v svoji polni vrednosti direktno v ccno proizvoda. S prodajo proizvodov se dobivajo denarna sredstva, ki so bila izdana za ta dva elementa zopet nazaj, da se ponovno obračajo. Povsem drugače pa je s stroji, strojnimi napravami, obratnimi zgradbami in ostalim orodjem za delo. Tc naprave se pogostoma obrabljajo v delovnem procesu in ne pridejo na-enkra1 v svoji polni vrednosti v stroške proizvoda, temveč bremenijo stroške proi voda le postopoma skozi dobo traianja teh naprav. Zaradi teh svojih specifičnih lastnosti imajo te naprave v politični ekonomiji svoj poseben naziv »SrecVva /a celo«, v naši praksi pa jih imenujemo »Osnovna sredslva«. V proizvodnji se izrabi torej del osnovnih sredstev. Ta del osnovnih sredstev, izražen v vrednostni obliki, imenujemo »Amor'i arija osnovnih sredstev . P' i prodaji proizvodnje se realizira tu^i ta cel vrednos'i osnovnih sredstev. Na ta način pridobljena denarna srer's'va vlaga podjetje v posebni — amortizacijski fond, s katerim se obnavljajo dotrajana osnovna sredslva. V la fond se stekajo tudi denarna sredslva za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredslev. To pa zaradi tega, da se z dobrim vzdrževanjem čimbolj podaljša obratovalna doba osnovnega sredslva. V tem kratkem uvodu sem hotel prikazali kakšno vlogo odigravajo osnovna sredstva v naših gospodarskih podležih in kako vpliva vrednost teh sredstev na ceno proizvoda. Z uredbo o upravljanju osnovnih sredstev sta določeni dve kompentenii, in sicer društvena in pravna stran ter ekonomski mehanizem upravljanja. V druš'veni in pravni strani uprav-ljanja osnovnih sredstev so zajeta načela: Osnovna sredstva . vseh gospodarskih podjetij in ustanov so last celokupne družbe, družba upravlja ta osnovna sredstva preko delovnih kolektivov, ki se morajo pridržavali tozadevnih zakonov in uredb. Delovni kolektivi imajo pravico ta osnovna sredstvo koristi!i in realizirati napram vsem osialim podjetjem, ustanovam, državnim organom in državljanom. Poedini predmeti osnovnih sredstev se ne morejo odvzemati administrativnim potom, pač pa jih gospodarska podjetja lahko odtujijo drugim neprivatnim ustanovam na podlagi sklepa delavskega sveta ali s prodajo, ali s prenosom osnovnih sredstev. Družba si pridržuje pravico nadzora nad upravljanjem osnovnih sredstev. V ekonomskem mehanizmu upravljanja osnovnih sredstev so izražena naslednja načela. Amortizacija se zaračunava na podlagi vrednosti osnovnih sredstev in njihove dobe trajanja, za kar je z uredbo določena stopnja amortizacije po grupah osnovnih sredstev (sistem grupne amortizacije). A-moriizacijski fond koristi v celoti gospodarsko podjetje in je namenjen samo za nadomestitev in vzdrževanje osnovnih sredstev. Amortizacija torej služi ekonomskemu mehanizmu, kot stimulans za čuvanje in vestno vzdrževanje osnovnih sredstev, to pa zaradi tega, ker se plačuje po predpisani, ne pa po stvarni dobi trajanja osnovnega sredstva. Ce je katerokoli osnovno sredstvo dotrajalo, zaradi slabega vzdrževanja in brezbrižnega čuvanja, pred predpisano dobo, je podjetje dolžno za njega plačevati amortizacijo še nadalje, četudi več ne koristi. Prav tako se plačuje od osnovnih sredslev obresti, ki so namenjene investicijam, za vsa osnovna sredstva, če jih pod-»je,ije koristi ali ne koristi. Na ta način je podjetju dana stalnost in trajnost v upravljanju Z osnovnimi sredstvi, ker jih slalno izpopolnjuje in obnavlja iz prej navedenih sredslev. Iz navedenega sledi, da moramo vsa osnovna sredstva, ki nam jih je zaupala v upravljanje družbena skupnost, skrbno čuvali, redno vzdrževati, da bodo čim dlje Irajala in jih izko-ščati v polni njihovi zmogljivosti, da bodo za kolektiv in za skupnost donosna. V. J. niso mogli imeli, na primer na nekem koncertu ali drugem glasbenem nastopu jasne slike pred seboj, češ to je koncertna glasba, to ie lahka glasba ali bolje: popularna glasba, to pa je narodna ali celo plesna glasba. Vse lo je v tesni zvezi z namenom poslušalcem vzgajati okus in jih pripravili do tega, da kritično pristopajo k posameznim vrstam glasbenega poustvarjanja Posebno malo pozornosti pa se je v tem smislu posvečalo mladini, pri kateri bi se morali zavedati, da jo moramo sčasoma vzgojiti v koncertno publiko. Na predzadnji seji upravnega odbora DPD Svoboda je bil v iej zvezi sprejet osnutek reorganizacije celotne glasbene sekcije. Na podlagi tega osnutka sesiavljajo glasbeno sekcijo vse glasbene skupine, tako godba na pihala, orkester, pevski zbori, glasbena šola kot tudi posamezne instrumentalne ali vokalne skupine, ki delujejo na področju Velenja in okolice. Ta glasbena sekcija je vključena v DPD Svoboda kol ena sama sekcija v nasprotju s tem, da so preje tako godba, orkester, ali posamezni pevski zbori predstavljali posebne ločene sekcije. S tem v zvezi bodo odpadla tudi razna trenja, ki so dosedaj včasih razdvajala na primer godbo in orkester, poleg tega pa bo tudi iz reproduktivnega vidika imelo tako delo za posledico tesnejše sodelovanje med posameznimi glasbenimi ansambli, kar se bo odražalo na glasbenih nastopih. Namen in dolžnost glasbene sekcije je, da v kulturno prosvetni sezoni priredi vsak mesec vsaj en nastop, najsi bo to v obliki koncerta, glasbenega večera, produkcije glasbene šole ali drugačnega glasbenega nastopa. Vse vokalne in instrumentalne skupine pa bodo poleg tega nudile vsak mesec obvezen glasben nastop za šoloobvezno mladino v svrho vzgoje mladine na tem kulturnem področju. Tu naj bi priskočil na pomoč prosvetni, to ie učiteljski kader na vseh šolah v Velenju, ki naj bi stremel za tem, da pride vsak učenec vsaj enkrat mesečno na ta ali oni glasbeni nastop, kjer bo imel ob primernem uvodnem predavanju možnost, da si s časom razširi svoje obzorje na področju glasbe. Poleg tega pa je dolžnost glasbene sekcije, da organizira gostovanja, da povabi razne kvalitetne ansamble drugih društev in vzgoji na lej podlagi vsem poslušalcem ter na splošno rudarjem kot ostalim čut, da je glasba danes kulturna potreba kulturnega človeka v današnji socialistični družbeni ureditvi. Naravno pa je, da morajo za tako glasbeno, to je kulturno in umetniško delovanje obstojati tudi povsem materialni pogoji in pa sploh možnost, da se posamezniki lahko na tem kot na vseh ostalih kulturnih področjih primerno izživljajo in na podlagi lega lahko tudi ustvarijo to, kar se od njih pričakuje. Jasno pa je, da je potrebno predhodno razčistiti s pojavi in s stanjem, ki sem ga orisal v predhodnem članku. Ce se torej spustimo naprej na področje možnosti delovanja naše godbe na pihala, bi, kot sem že zadnjič omenil, želel poudariti to, da so godbi potrebni novi instrumenti. Instsumenti, ki jih godba uporablja sedaj, so bili nabavljeni oziroma kupljeni od naših velenjskih rudarjev že leta 1919. Med tem časom so se toliko obrabili, da ni v godbi instrumenta, ki ne bi bil vsaj enkrat ali večkrat zlepljen, zvarjen in ne vem še kaj. Res pa je, da bi se na instrumente tako v preteklosti kot v prihodnosti v posameznih primerih lahko malo bolje pazilo, kar bi onemogočilo marsikateri kvar na instrumentu ali preprečilo % celo popolno uničenje instrumenta. Poleg iega ima naša godba instrumente z visoko uglasitvijo, kar takorekoč onemogoča sodelovanje na različnih glasbenih manifestacijah, kot je bil nedavno primer na Ostrožnem, kjer so nastopale godbe z normalno uglasitvijo ob priliki spremljave mešanega zbora. Vsled lega bi bilo po- trebno čimprej nabaviti godbi ustrezajoče instrumente. Tudi število godbenikov, ki bi ob povoljnih pogojih lahko doseglo število 40, je od tega odvisno, ah je dovolj dobrih instrumentov ria razpolago. Moje mnenje pa je, da bi Velenje lahko imelo tako močno reprezentativno godbo, ki bi bila ponos rudarjev kot vseh ostalih Veleničanov. Dolžnost glasbene šole pa ie, da s časom usposobi nov mlad kader glasbenikov, ki bo nekoč vreden nasledili stare in zaslužne člane sedanje velenjske godbe. Ta problem je zelo pereč, sai so v godbi člani, ki delujejo že od 1919. leta in katerim gre gotovo vse priznanje in zahvala (Brodej, Zerdoner itd.), ki pa le še s težavo dajejo od sebe to, kar so nekdai z lahkoto dali. Godba je pred nekaj meseci dobila novega kapelnika, ki bo z novim mladim kadrom, katerega mu bo dajala glasbena šola in ob podpori ostalih članov godbe, lahko postavil godbo na višino, kol je bila nekdai. Se eno pereče vprašanje je, ki se tiče godbe oziroma njenih članov: to je ureditev delovnega odnosa v času vaj, nastopov in pogrebov s podjetji, kjer so zaposleni. Kolikor mi je znano, imajo tudi druge takšne godbe več ali manj urejene stvari in bi bilo dobro, da bi se tudi pri nas pristopilo k čimprejšnji rešitvi tega vprašanja. Sicer pa smatram, da bi morali glasbeniki sami v prvi vrsti na pristojnem mestu in v pravilni obliki iznesti to, kar jih teži, ne pa samo govoričiti takrat, ko so somi med seboi. Prepričan sem, da' jim bo šlo vsako podjetje na roko, če bo videlo pri njih voljo do dela in uspeh. Do danes pa ie bilo eno in drugo včasih sporno vprašanje. Orkester ima v glavnem instrumente, to je, godbeniki imajo delno svoje, delno društvene instrumente. Potrebno bi bilo nabaviti samo še nekaj instrumentov v svrho dopolnitve instrumentalne zasedbe našega orkestra. Prostor za vaje obstoji, treba je samo delati, pa sem prepričan, da uspeh ne bo izostal. Kot sem že zadnjič omenil: instrumenti za orkester so v glavnem tu, godbeniki tudi, potrebno je samo šc dobre volje! Predvidevam, da bo orkester zopet nastopil na dan proslave Republike dne 29. novembra in lo s primernim koncertnim programom. Drugi problem je s pevci. Velenje ima toliko pevskega materiala (in ne slabega), da bi lahko obstojal moški zbor močan do 40 pevcev ter mešani zbor do 60 pevcev. Gotovo pa je to, da ie popolnoma napačno pojmovanje nekaterih, češ, vse te pevce bi bito le potrebno sklicati in začeti z vajami, to se je že večkrat zgodilo in ni dolgo obsialo iz vzrokov, ki sem jih zadnjic navedel Najprej bi bilo potrebno enkrat za vselej prenehati z raznimi osebnostmi, ki hromijo delo. Posamezniki pa bi bih lahko z ozirom na delo samo manj občutljivi. Poleg tega bi bilo potrebno pritegniti mladino ter jo vzgojiti v dobre pevce. Razumljivo je, da bi v takem slučaju morali starejši in že izkušeni pevci imeti malo več potrpljenja z novinci, toda morali bj se zavedati, da so tudi sami nekoč bili mladi, da so prvič prišli k nekemu zboru, da so tudi drugi morali z n)imi imeti potrpljenje, skratka, da so bili tudi sami nekoč novinci. Sicer sem pa mnenja, da se tak zbor, nai si bo moški ali mešani ne da ostvarili čez noč. Začeli je treba z delom tudi s še tako majhno skupino pevcev pa potem redno nastopati in obdržati stik s poslušalci. Le tako bo uspelo vzbudili veselje tudi drugim in jih polagoma, enega za drugim pritegniti v ta ali oni zbor. Pa tudi mišljenje, da dva zbora, to je moški in mešani ne moreta obstojati istočasno, ni realno. Dovolj je hudi in pevcev, da bi lahko oba zbora obstojala, potrebno je Je veselja in dobre volje. 2. oktobra bo nastopil moški zbor na koncertu v čitalnici, naslednji mesec pa je predviden nastop mešanega zbora, pa bomo videli, če se res ne da nastopati, pa čeprav samo z desetimi ali z dvajsetimi pevci in pevkami. Kar se tiče glasbene šole, smatram, da bi ji bilo potrebno posvečati mnogo več pozornosti, kot se ji je pa posvečalo do sedaj. Saj bodo ravno iz te šole izšli nekdaj novi godbeniki in pevci, ki bodo v bodočnosti lahko častno zastopali to stran kulturnega in umetniškega dela v Velenju. Pri soli je seveda najbolj pereče vprašanje prostorov. Zahvaljujoč se iniciativi predsednika DPD Svoboda, se bo v dogled-nem času pristopilo k izgradnji kulturnega doma, v katerem bodo imele vse sekcije in tudi glasbena šola svoje prostore in s iem možnost resnejšega delovanja. Ne smemo pa izgubiti iz vida, da moramo tudi v tej situaciji in pod temi pogoji z delom nadaljevati na kulturno-prosvetnem področju, kajti drugače ne bomo imeli vzroka zahtevati pomoč pri graditvi kulturnega doma. Kajti vsebina kulturno-prosvetnega delovanja je v prvi vrsti odvisna od ljudi, ki delujejo na tem področju in kol taki streme za tem, da se zgradi tak dom kulture, ki je pri nas nad vse potreben. To so v glavnem misli, ki sem jih želel povedati v teh dveh člankih. Morda sem še na kaj pozabil, morda nisem vsega upošteval, toda prepričan sem, da, če bomo vsi skupaj združeni in složni poprijeli za delo, ludi uspeh ne bo izostal in dvignili bomo raven glasbe, tega kulturnega in umetniškega področja na pristojno višino. Bauermann ŠPORT Tudi rokomet se v Velenju lepo razvija Ali je to pravilen odnos do pacientov? Mnogi Velenjčani vedo, da se pri nas razvija nova športna igra — rokomet. Mnogi so že videli nekaj tekem. Malokdo pa ve, da so naši mladi rokome-taši ravno v zadnjem času dosegli presenetljive uspehe, zlasti v malem rokometu. Zato bomo v teh vrsticah skušali podati nekaj o teh skromnih, mladih in zelo »amateriziranih« rokometaših. Ne bomo govorili o njihovih začetnih težavah, ki so jih imeli z opremo, žogami, igriščem itd. Govorili bomo o njihovi volji in o njihovem uspešnem delu na »rokometnem polju«. Začeli so takore-koč i z nič. Doživljali so tudi neuspehe, kar pa je bilo za začetek razumljivo. Končno se jim je le odprlo: danes predstavljajo ti mladi rokometaši eno najmočnejših ekip v malem rokometu, kar trdi med drugimi tudi »Polet«, ki je, kar se tiče rokometa drugače »precej skromen.« Kdor pozna dinamičnost malega rokometa, bo sam znal ceniti, ta uspeh velenjske mladine. Prvi uspeh so dosegli na polfinalnem turnirju v Mariboru. Skoraj popolnoma nepripravljeni so z lahkoto opravili z dosedaj nepremagljivo ekipo ZSD iz Celja z 11:8. Drugi in doslej največji uspeh pa so dosegli v Pluju. V konkurenci petih ekip so zavzeli častno drugo mesto! Žal pa so tako prireditelj kot sodniki slabo opravili svojo dolžnost tako, da so tudi oni delno pripomogli k temu, da niso Velenjčani postali celo prvaki. Pa poglejmo posamezne rezultate: Svoboda (VaraždinM - 4 - 0 - 0 - 26:11 - 7 Velenje 4-3-0-1-15:13-6 Drava I 4-2-1-1 -20:18-5 Drava II 4-0-1-3 - 13:20 - 1 Proletarec 4-0-1.0- 9:19-1 Edini poraz so doživeli s Svobodo -5:2 premagali pa so Dravo I, Dravo II in Proletarca 4:1. Vsekakor zaslužijo ti mladi igralci, da jih predstavimo. Tu je Zagajšek, ki ga smatrajo strokovnjaki za najboljšega vratarja v malem rokometu, dalje Pirnat, Podpečan, Končan, Jelen, Polanc, tu so kar vsi trije bratje Kmecl-ovi, Marko, Maljaž in Aleš, pa še tehnik Jurhar in »turner« Zevart. Kdor jih pozna bo priznal, da je to takorekoč mladinska ekipa, — pa vendar ena najboljših v Sloveniji. Ob tej priliki pa moramo izreči najlepšo zahvalo N. K. »Rudarju«, ki je tudi tokrat pokazal, da razume težave naših rokometašev s tem, da jim je dal na razpolago popolno opremo. Ne smemo pa prezreti glavnega stebra — agilnega predsednika »Partizana« tovariša Hudovernika, ki je vedno razumel težnje rokometašev in se ni držal listega starega, napačnega načela — ».Partizan' je telovadba«. Tako Rudar, kot lov. Hudovernik sta vsak s svoje strani pripomogla k uspehu v Ptuju, za kar zaslužita največje priznanje. Na žalost moramo ugotoviti, da so v rokometu vključeni samo dijaki in študenti (le Pirnat, Jurhar in Korun so častne izjeme), ki se pojavljajo le za dobo počitnic, potem pa polagoma utihnejo. Zato si je vodstvo »Partizana« zadalo nalogo, da pritegne v svoje vrste čim več delavske mladine. Zato izkoriščamo to priložnost in vabimo vse, ki jih zanima ta športna igra: »Pridite, ne bo vam žal!« Zaradi obolelih prsi sem iskala pomoč v velenjskem Zdravstvenem domu. Doma sem se zaradi otrok nekoliko zadržala in zato za nekaj minut zamudila k ordinacijski uri. Ker sem imela prejšnji dan in ponoči vročino in velike bolečine, sem hotela zdravnika le vprašati, če bi me mogel kljub zakasnitvi še pregledati, oziroma, da bi mi dal vsaj svoj nasvet. Namesto vljudnega odgovora, pa je ambulančna administratorka Tamšek Anica pred mano zaloputnila vrata in se na mojo ponovno prošnjo zadrla, da z mano nima več kaj razpravljati, češ da je redni čas pregledov že minul. Vsekakor je to odnos, ki mu v naši socialistični družbi ne bi smelo biti prostora. Vsi vemo, kako zelo so obremenjeni naši zdravniki in ostalo kvalificirano zdravstveno osebje, vendar so z nami kljub temu vljudni in pomagajo, kolikor morejo, brez ozira na dnevni čas in oddaljenost. Od administratorke ne zahtevamo strokovne pomoči, ker nam je ne more nuditi, mislim pa, da bi do bolnikov lahko bila ustrežljiva ali vsaj vljudna, da bi jim nudila vsaj lepo besedo. Mislim, da imajo bolniki v naši domovini na to popolno pravico. V. M. jesen »Juhej!« sem zaslišala nekega jutra z vrta. »Spet ta naš Ivo! Kaj je le spet iztaknil, da že tako zgodaj vriska. Saj bo vse mlajše spravil pokonci.« Mislila bi še naprej in ugibala, pa je že Ivo s|tal sredi sobe. »Veš, kaj?« me je vprašal. »Ah uganeš, kaj sem našel na vrtu?« »Kaj vendar takega?« »Veš pa le ne; pa ti bom povedal. Tam na braj-di, prav v listju je bilo kakor za gnezdo zrelega grozdja. Tu pa sem ti prinesel jabolk in hrušk. Pa še orehov imam. Jih bova potem trla. Burčenov Jožek je našel včeraj polno košaro jurčkov. Bom šel z njim v gozd ponje. Pa še kostanja bova nabrala.« Tako je hitel z naštevanjem, da sem mu komaj v mislih sledila. Vendar je tudi mene zamikalo v gozd po gobe. Pripravila sva košarico, povedala mami, da je ne bo skrbelo in odšla na Polhov hrib. Kmalu sva nabrala gob in kostanja ter pojedla vsa jabolka, ki sva jih imela s seboj. Povzpela sva se na vrh. Po južni strani hriba nizdol so se spuščali vinogradi. Grozdje je že zorelo. Tudi nekaj breskev je še bilo tam. Ob strani so stale jablane z živordečimi sadovi, takoj za njimi pa hruške, ki so se pa že tako vabljivo svetile. Ob vinogradu sva prišla do velike njive. Pa ,je naenkrat Ivo felebnil kot je bil dolg in širok. »Uh, kakšna buča! To se bo splačalo otre-bifi.« Ivo, popoldne boš moral pasti. Bosta z Maro kurila. Zdajle pa lahko nalomiva nekaj strokov koruze in na-kopljeva krompirja. Boš videl, kako prijetno bo, ko bosta pekla kostanj, pa še koruzo in krompir.« Pohitela sva, da se ne bi mama kregala. Spet je Ivo zač.el: »To pa le ni prav, da vse listje odpade. Je pa že tako pusto gledati Gibanje prebivalstva POROČILI SO SE: Herlah Jože, polj. delavec iz Velenja in Sajovic Marjeta, polj. delavka iz Velenja; Riček Tone, ind. poslovodja iz Šaleka in Majcen Magda, gradbeni tehnik iz Novega Velenja ;Dimič Sta-men, trg. pomočnik iz Negotina in Ke-lenc Frančiška, blagajničarka iz Pesja; Povh Ivan, trg. pomočnik iz Pirešice in Grabner Tilčka, frizerka iz Velenja; Vodlan Anton, rudar iz Novega Velenja in Feldin Pavla, delavka iz 'Novega Velenja; Potočnik Alojz, polj. delavec iz Plešivca in Lemež Štefka, polj. delavka iz Cirkovc; Starman Franc, absolvent rudarstva iz Novega Velenja in Cibelj Vida, študentka iz Trbovelj; Povh Ivan, merilec lesa iz Skal in Debelšek Angela, tovarniška delavka iz Pesja; Ne-rat Franc, elektromonter iz Novega Velenja in Zupane Aneta, šivilja iz Novega Velenja. Vrbnjak Viktor, zidar iz Maribora in Britovšek Bernarda, kuharica iz Raven na Kor.; Razgoršek Jože, rudar iz Velenja in Cič Itedvika, frizerka iz Velenja; Amon Alojz, rudar iz Stare vasi in Novinšek Pavla, delavka iz Stare vasi; Jamnišck Alojz, kovač iz Šaleka in Pungartnik Silva, uslužbenka iz Šent-brica; Felicijan Jože, ključavničar iz Šentbrica in Špička Boža, frizerka iz Velenje novo; Sever Anton, mehanik iz Nazarja in Vrčkovnik Angela, delavka iz Škal; Pečečnik Kari, čevljar iz Druž- mirja in Aubreht Anica, delavka iz. Cirkovc; Aubreht Franc, polj. delavec iz Cirkovc in Rednak Martina, polj. delavka iz Cirkovc; Drev Rudolf, pismo-noša iz Lokovice in Hribar Anica, delavka iz Pake; Hribernik Janez, rudar iz Stare vasi in Podlogar Fanika, kuh. pomočnica iz Saleka; Zevart Ivan, polj. delavec iz Plešivca in Pustotičnik Marija, polj. delavka iz Plešivca; Švener Vladimir, kovinostrugar iz Velenja in -Krušec Ana, trg. pomočnica iz Velenja; Tajnik Ivan, uslužbenec iz Skornega in Volko Fanika, uslužbenka iz Pake. RODILE SO: Goli Krista, gospodinja, iz Pesja, stara 24 let - Slavico; Ovniček Marica, gospodinja iz Velenja, stara 21 let -Darinko; Grešak Fanika, gospodinja iz Kavč, stara 34 let - Milana. Kovše Stanislava, gospodinja, Št. Bric, stara 23 Iel - Borisa; Knez Marija, gospodinja, Velenje novo, stara 33 let -Bojana; Ocepek Jožefa, gospodinja, Si-lova, stara 34 let - Magdo; Vidcmšek Karolina, gospodinja, Skale, stara 24 let - Barico; Janežič Manja, uslužbenka, Šalek, stara 22 let - Zorico; Skaza Terezija, gospodinja, Paka, stara ?/> let -Cvetko; Tamše Terezija, gospodinja, Cirkovce, stara 24 let - Anico; Chromy Ana, delavka iz Velenja, stara 28 let -Borisa; Verdev Marija, gospodinja iz St. Janža, stara 32 let - Darka; Kotnik Neža, gospodinja iz Stare vasi, stara 25 let - Milana; Povh Francka, gospodinja iz Pake, stara 29 let _ Jožico; Miklavžina Ivana, gospodinja iz Plešivca, stara 23 let - Marjana; Skornšek Rozika, šivilja iz Velenja, stara 18 let -Staneta; Dermol Adela, uslužbenka iz Velenje novo, stara 22 let -'- Natalijo; Jelen Gabrijela, delavka iz Laz, stara 21 let . Janka; Rogovnik Martina, trg. pomočnica iz Št. Brica, stara 23 let -Ivana; Škrlep Marija, delavka iz Šaleka, stara 28 let - Marico; Skok Kristina, gospodinja iz Pesja, stara 23 let - Di-jano; Škoflek Marija, gospodinja >iz Škal, stara 31 let - Avgusta; Krenker Marija, gospodinja iz Plešivca, stara 24 let - Ludvika; Auberšek Pavla, delavka iz Kozjaka, stara 20 let - Jožeta; Belec Marija, gospodinja iz Pesja, stara 32 let - Staneta; Vetrih Alojzija, gospodinja iz Pake, stara 27 let - Jožico; Brvar Ana, gospodinja iz Šaleka, stara 22 let - Ljudmilo; Ošter Karolina, sta-tističarka iz Kavč, stara 22 let - Sto-iana; Gruber Marija, gospodinja iz Velenje novo, stara 31 let - Milko. UMRLI SO: Strah Mijo, gradbeni delavec iz Za-sadbrega, star 49 let; Viher Jožef, upokojenec iz Kavč, star 69 let; Hainz ložef, upokojenec iz Pesja, star 74 let; Skočaj Leopold, upokojenec iz Šaleka, star 71 let; Vihar Frančiška, gospodinja iz Lipja, stara 61 let; Rutnik Marija, kmečka hči iz Plešivca, stara 42 let. Kuhar Edvard, otrok iz Ložnice, star 1 mesec; Šuster Frančiška, gospodinja iz Kavč, stara 65 let; Florjan Franc, rudar iz Skale, star 38 let; Podpečan Frančiška, gospodinja iz Pristave, stara 73 let; Zagradišnik Jera, prevžitkarica iz Pesja, stara 87 let; Canč Martin, kmet iz Plešivca, star 84 let; Brlizg Antonija, gospodinja iz Stare vasi, stara 50 let. tiste gole rogovile, ki štrlijo na vse slrani. Ne bo dolgo, ko bo listje odletelo. Vse je že pisano.« Nisem odgovorila. Saj je bilo tudi meni hudo. A sem se hitro znašla: »Potem bo pa sneg, Ivo! Ali boš tedaj tudi žalosten?« »Pa še vprašaš!« Kaj vse bi se še pogovorila, pa naju je mama poklicala. Med delom sem še dolgo premišljevala: »Saj je tudi s človekom tako: pomlad, poletje, jesen, zima ... Kako hitro gre naprej. Jelen Hedvika, IV. razr. gimnazije v Velenju (St. Ilj, št. 23.) PREKLIC Podpisani Pire Ivan, delavec v Rudniku lignita Velenje, preklicujem in obžalujem neresnične govorice, ki sem jih razširjal o tovarišici Gregorčič Rozaliji. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od sodnega postopka. Pire Ivan PREKLIC Podpisani Polenik Edo preklicujem in razveljavljam svoj izplačilni kartonček št. 1007. Polenik Ivan PREKLIC Podpisani Polenik Ivan preklicujem in razveljavljam svoj izplačilni kartonček št. 842. Polenik Edo PREKLIC Preklicujem izgubljeno deputaino nakaznico za premog št. 591 Lekšan Jože PREKLIC Pečko Karel preklicujem in razveljavljam svojo deputatno nakaznico Pečko Karel PREKLIC Podpisani Grebenšek Ciril, preklicujem in razveljavljam svojo deputatno nakaznico. Grebenšek Ciril ZAHVALA Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega očeta, tov. Hajnca Jožeta, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, predvsem pa sindikalni podružnici RLV, rudarski godbi ter ostalim, ki so ga spremljali na zadnji poti. Hohnjec Marija s sorodstvom Portal velenjskega gradu rn IZ LJUBLJANE do (Walesa Hladen julijski dan. Čisto rahlo prši iz meglic. Nestrpno že čakamo na orient-expres. Ob določeni minuti je pri-drdral — in že je bila za mano bela Ljubljana. Da, tista, ki jo je pesnik Zupančič tako lepo opisal v pesmi: »Z vlakom.« Le v Postojni postoji vlak in nato zopet dalje, mimo kraških borovcev proli Trstu. »Bori, bori, temni bori,« je zapisal sin kraških planot Srečko Kosovel. Sonce se je po dve-urni vožnji le nasmejalo izza oblakov in Kras je dobil tisto značilno barvo, da ti postane ljub in drag. Sežana - in meja. Formalen pregled carine. Še zadnji pozdrav domovini! Naglo se približamo Trstu. 1/: nerazumljivih razlogov nam italijanska civilna policija pobere potne liste. V Trstu smo! Toda, kako v mesto brez potnega lista? Dve uri časa. S kakim hrepenenjem sem preteklo leto le od daleč, na obali našega Jadrana, gledal Trst, ki se ie bleščal v morju luči. In sedaj! Tu sem in... S policajem, ki ie znal hrvatsko, sva se pogovori,.j. Odbrzel sem v mesto. Levo in desno so švigali mimo mene angleški in amerikanski kamioni in ieepi. Vsepovsod njihova policija. Odet si v pravi šum velemesta. Če dobro prisluhneš, čuješ tudi hrvatsko in slo- vensko besedo. Le nekaj strcljajev iz glavne postaje pa si lahko ogledaš znameniti trg svobode Piaza de Liber-ta, bogat vodometov in monumentov. Še na levo in pred teboj je trg Vilorio Veneio. Vsepovsod so izložbe prena-sičene, cene, razen svili, iste kot pri nas. Toda čas v tako živahnem in lepem mestu hitro poteče. Nazaj — na postajo. Vstopil sem. V kupeju so se nabrali Italijani, ki so potovali v smeri Milano. Njih glasno govorjenje in hitre kretnje — in takoj si si lahkd mislil, da se voziš — z iužnjaki. Večji del so prišlcci govorili o draginji, stanovanjski stiski, brezposelnosti. Neki delavec iz Foggija je pripovedoval kako so v stanovanjih še zmeraj skupaj ljudje, z domačimi živalmi. Niso mi pa ušle iz oči tudi steklenice vina, ki so čepele skoraj v vsaki košari. Italijani ti postanejo hitro zaupni. Tudi, ko sem jim povedal, da sem Jugoslovan, se zaupanje, ki nastane med potniki, ki so dalj časa skupaj, ni omajalo. Saj preprost delavec in kmet pač ne vesta, zakaj naj bi se jezila na tujca, ki jima noče nič žalega. Pogled skozi okno! Mimo nas dre-vijo prej revne kol bogate vasi. Njihova kmečka gospodarstva im.ijo samo za- silne senike. Mesta so lepša. Prešli smo Domadosolo, tam so mi vrnili potni list, Mestro in Padova, ki slovi po najstarejši univerzi v Evropi, in se hitro bližali Milanu. Zla'o'rumena pšenična polja, ki so se menjala z bogatimi nasadi kot sadno drevje debelimi vinskimi trtami. Mrak. Milano. Kratek sprehod po mestu. Postaja je veličastna zgradba. Nad 50 m visoko poslopje, ki ga podpirajo granitni siebri, krasijo pa kipi. Mesto je vzorno urejeno, življenje v njem silno drago. Soba v hotelu stane do 1500 lir (drago, če enačimo liro z dinarjem, kar Italijani delajo). Vsepovsod so klopi v parkih polne mladih in starih ljudi - brezposelnih. Prenočil sem v Milanu. Drugo julro sem si naročil navaden čaj ter plačal zanj kar 130 lir. Škatljica cigaret stane 200 lir — toda njihove so po kvaliteti veliko slabše od naših. Ob pol desetih se je vožnja zopet nadaljevala. Vse bolj smo se primikali alpskemu svetu. Vsepovsod hladno vreme. Vlak je zavil v največji evropski tunel Simplon. Grmenje v njem te utruja. Po dvajsetih minutah smo zopet zagledali beli dan in z njim prvo švicarsko mestece Brig. Švicarski cariniki so prijazni in te nagovorijo v francoskem in nemškem jeziku. Italijani so nas zapustili, ker so odšli iskat delo v Švico. Pokrajina, ki jo spremljamo skozi okno, je slikovita. Na pobočjih in dolinah Alp lične hišice; vse baročno izrezljano. Sadne plantaže so zrigolane in se šibijo pod težo plodov. Prešli smo večje mesto Montreal. Ze od daleč se pobliskava Gcnevsko jezero. Približali smo sc mu. Ob silni nevihli, ki je zajela Švico, je bilo to jezero v grmenju in dolgih, svetlih bliskih še lepše. Švica je deželica, ki je poleg Slovenije, najslikovitejša v Evropi. Prej ozka dolina se je začela širiti. Približali smo se francoski meii. Francija je res sončna dežela. Nepregledna žitna polja in visoki topoli. Dijon — Pariz — Pas de Calais. Zadnje je pristaniško mesto, kjer se vkrcamo na ladjo za Anglijo. Še vedno nas je vse zeblo. Poskrili smo se v podpalubnih prostorih. Po enourni vožnji smo že bili na britanskih tleh v mestecu Dover. Po temeljitem carinskem pregledu (tuje valute!) so nam dovolili na vlak. Anglija! Dežela bogastva in razkošja! Da! toda... Občudujem mojstrovino njih umetnikov: kiparjev, piscev in drugih — loda ne občudujem bogastva: lepa mesta, ceste, modernizacijo? Kolonije! Da, kolonije! Hrbti črncev, ki so jih prevažali iz Afrike na otoke, so se krivili pod biči angleških gospodarjev. — Angleži so na afriških in azijskih tleh uničili vse, kar .se jim je ustavljalo na poti do bogastva. Skozi pet stoletij so se vračale angleške ladje, polne plena, v domovino. Danes ie tudi tega tam že skoraj konec! In ko tako občuduješ vso njihovo tehniko in kapital, se ti zdi, da je v slehernem delcu angleške lastnine kapljica temnordeče strpnjene krvi. . . (Dalje prihodnjič) POROŠTVO Če kdaj prevaran boš odslej ne klej! Ne rjovi! Smei se, smej! Okreni lahno se kot ptič, korak naj bo krepak, izprsi se — saj ni enak na svetu več fantič. Ne kaži lice žalostno, čeprav ti srce poka in duša divje stoka, zadeta in razporena, krvava je od joka. A ti se smej — le smej se smei . . . »kim« JESEN leseni mrtvih dih vsiljuje se nam. Oster je vetra žvižg, ki reže v obraz — ziblje gozd in log v sanj. Siv raztrgan oblak, pokriva nebo in jata vran — vpijoč. Človek misli na čas — odmika se dan. Skrbno v plašč zavit krenem skoz park. l istja rumenega šum, škripanje golih vej — veže korak. Blodno ozira se ptič, sklanja glavo — pada že mrak. »Kim« DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR IN SINDIKALNA PODRUŽNICA lemaelekttam VE LE NJ E iskreno čestitajo naši mladini, nosilki slavnih tradicij komunistične mladine k 35-letnici ustanovitve SKOJ r.. — ,yt>vi, jJrrvsl