AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI G Geslo: Za vero in narod — ta pravico in runičo — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASIL^ DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLQVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ) "Amerikansld / ) Slovenec" ) ) DELA ŽE ) 51 / LET ZA SVOJ i X\ NAROD \ gVAMlRIKI. (i ( /jTj savihcs ( ( ^ A.VD STAMPS ft / - -I ■ .1 - ____ _- ... štev. (no.) 19.__chicago, ill., sred^, 28. januarja — wednesday, january 28, 1942 , letnik (vol.)'ll. ' ' --— — ■ ■■ 1 1 1 1 —■ ■ - "— '- ..... Južna Amerika proti osišcu - Sprejem Rusov v Londonu UČINKI VSEAMERIŠKE KONFERENCE SE PRIČELI KAZATI Urugvaj in Peru ukinila diplomatske odnošaje z os iščem. — Stališče Argentine še ni povsem jasno; možnost, da nastopi proti Rusiji in Angliji. — Glavne posledice konference bodo gospodarskega značaja. Rio de Janeiro, Brazilija. — Komaj je bila na tukajšnji vse-ameriški konferenci sprejeta koncem zadnjega tedna skupna resolucija« v kateri se vsem ameriškim republikam priporoča, naj prelomijo svoje odnošaje z državami osišča. že so se pričeli kazati prvi učinki. Dve republiki, namreč Uruguaj in Peru, ste takoj ukrenili korak, da izvedete to "priporočilo," ter ste diplomatskim zastopnikom osi-ščnih držav izdali naročilo, naj ( nemudoma odpotujejo. To pomeni, da ste s temi državami , prekinile diplomatske odnošaje. Argentina, kakor že poroča- i no, je končno odobrila skupno ] resolucijo, dasi je morala biti < ta dokaj izpremenjena, p redno i < se je njej zdela sprejemljiva, j Vendar pa se z gotovostjo priča- l i kuje, da bo ona in z njo tudi v bodoče na vsej Črti sodelovala z ostalimi ameriškimi republikami, dasi je bolj dvomljivo, da bi kaj posebno šla na roko Angliji in Rusiji. Zelo sumljiva- je v tem oziru njena izjava, ki jo je podala, namreč, da bo pod vzela korake proti tistim "podjetjim, katera upravljajo-in kontrolirajo tujezemci, ali pa take bojujoče se države, ki niso dol ameriškega kontinenta." Razvidno je, da s tem ne bo udarila samo držav osišča, marvaS tildi Anglijo in Rusijo. V splošnem pa bo vseameri-ška konferenca imela občutne posledice za osiščne države. V vojaškem oziru se to morebiti ne bo toliko poznalo, ker so južnoameriške republike bolj neznatno oborožene, pač pa bo učinek na gospodarskem polju naravnost ^velikanski. Odpadle bodo namreč vse pošiljke siro-vin, katere je osišče doslej po ovinkih, ali pa naravnost dobivalo od južne Amerike, obenem pa se bodo'morale tudi razne evropske države, ki bolj ali manj vlečejo z os iščem, ali izjaviti, da ^o nevtralne, ali pa bo tudi za nje južnoameriško blago zaprto. V tem oziru pride v poštev predvsem Španija. OSISCE UDARILO V LIBIJI Pod nenadnim pritiskom se Britanci morali umakniti. Kairo, Egipt. — Osiščne čete, ki so takorekoč od vseh strani obkoljene sredi Libije, so pokazale novo življenje, ko so te dni izvršile na britansko armado negaden močen protiudarec, in sicer v kotu pod mestom Ben-gazi, kjer se obrežje zavije proti severu.« O tem, kako poteka! boj, prihajajo le bolj pičla poročila in ta niso za Britance posebno ugodna. Trdijo namreč, da so bile njih čete potisnjene na /.a j. tei^. da Kemci tekom štirih dni prodrli 150 milj daleč.* —o- MASA S KAMENJEM NAPADLA CANDHIJA Bombay, Indija. — Ko je Gandhi, vodja gibanja za neodvisnost Indije, nastopil zadnjo nedeljo na nekem javnem shodu, so množice pričele kričati nanj in ga obmetavati s kamenjem. Govornik je nato povabil demonstrante, naj pridejo na oder in jcvno povedo, kaj imajo proti njemu. Eden od njih je nato izrazil pritožbo, da je Gandhi pozabil na najnižjo indijsko kasto, na takozvane "nedotakljive," in, da se več ne zanima za nje. — Glede napada samega je Gandhi dejal, da ee on no boji kamenja, toda ožigosal je napadalce z*ito, ker so ti zadali poškodbe mirnim članom občinstva. -o-- ZA GRČIJO BODO ŽIVILA DOVOLJENA London, Anglija. — Neki list je v nedeljo zapisal, da bo Anglija v toliko omilila blokado, da se bodo lahko dostavile pošiljke živeža prebivalstvu na Grškem. Zadeva pride v obravnavo najbrž pri prihodnji seji parlamenta. -o- "Skrite amer. slovencam VATIKANSKI LIST RAZGALIL NAZIJSKO RELIGIJO B«rn, Švica. — Vatikanski list Osservatore Romano je v eni svojih zadnjih izdaj povzro-1 čil precejšnjo senzacijo med Italijani, ko je v njej ponatisnil nekatere odstavke iz nazijske knjige "Bog in narod," katere se je v Nemčiji prodalo nad 180,000 izvodov, katero pa je le malo Italijanov videlo. Iz te knjige, kakor to navaja list, se razvidijo načrti, ki jih imajo naziji za uničenje krščanstva. Tako se v njej povdarja, da ima Hitler izvojevati še eno bitko, namreč bitko za dušo Nemca, in v tej bitki; da je na eni strani Kristus, na drugi Nemčija, in, da si stojita zdaj nasproti simbola dveh dob, namreč križ in meč; križ pa ima dve krili, 'katoličanstvo in protestantstvo, in nazijski boj zdaj velja obema. V Nemčiji, pravi knjiga, išče Boga vsak po svojem načinu, a nihče se pri tem več ne o-brača niti proti Rimu, niti proti Jeruzalemu, češ, da je edino Nemčija za nje obljubljena dežela. napoveduje, da bo berlin zavzet Chicago, 111. — Th. W. La-mont, sin znanega bankirja Morganove firme, je. zadnjo nedeljo ob -svojem obisku v Chica-gi napovedal, da bodo Rusi v 1943 vkorakali v Berlin, ali pa: kakor je dodal, morebiti že prej. Lamont, ki je dvakrat prepotoval celo Rusijo, pravi, da je Hitler sicer doživel velikanski po raz, vendar, pa, da še nikakor ni potoičen. Rusija bo, je dejal najprej obračunala z Nemčijo na kar se bo obrnila proti Ja ponski. -o-- ANGLIJA NE BO IZDELOVA LA SINTETIČNEGA GUMIJ/ London, Anglija. — Kakor s je izvedelo v nedeljo, se v An glij i ne bo pričel izdelovati ta-kozvani sintetičen gumi j, ki na, bi nadomestil pristnega, katere ga pridobivanje je zdaj zarad vojne na Mala j i ukinjeno. Navaja se, da primanjkuje ladij, da bi jih mogli uporabiti za dova-žanje materijala, ki bi bil potreben za izdelovanje tega gumija, povrhu pa tudi, da bi bili preveliki stroški z otvoritvijo te nove induWije. * ^ r ^ - , rekordno visoka uporaba srebra New York, N. Y. — Tekom leta 1941 se je v Zed. držajih in v Kanadi uporabila taka množina srebra v industrijske s /rhe, kakor še v nobenem prejšnjem letu v zgodovini. Uporaba je namreč znašala 80 miljonov unč, kar je približno dvakrat več kot v 1940. Srebro je postalo važen produkt v vojni industriji. • -o- 'Širite amer. slovenca* KRATKE VESTI — Vigo, Španija. — Med Španijo in Zed. državami se bo ponovno otvorila parobrodna ilužba, katera je bila prekinje-rn vsled vojne. Prvi parnik bo dplul 7. februarja in se .bo med »otjo ustavil tudi na Kubi. Voz-.ina za potnike je zvišana za 5 odstotkov. — New York, N. Y. — Iz Moskve se je po radio slišalo adnjo nedeljo, da »o rumunski ojni ujetniki v Rusiji sprejeli esolucijo, v kateri nagovarjajo umunske vojake, naj odlože rož je ter naj strmoglavijo se-anji vladni režim generala An-onescuja. j — Havana, Kuba. — Civil-a obr/tmfraa-fa^irtTVi n te dni izrekla odločitev, da vlada ne bo preskrbela zračnih zaklonišč za prebivalstvo za slučaj zračnega apada, češ, da bi bili stroški ^revlsoki. Kuba je v vojnem sta-lju z osiščem. -o- aretacije v rumuniji Bern, Švica. — Iz Bukarešte so se v nedeljo slišala poročila da je bilo tamkaj aretiranih okrog, 160 oseb, med katerimi je 14 bivših političnih voditeljev. Obtoženi so, da so nasoro-tovali politiki osišču naklonjene rumunske vlade. ANGLEŽI PRIREDILI SOVJE T0M VIHARNE OVACIJE Nevarnost komunizma bila popolnoma pozabljena, ko »o zastopniki sovjetskih unij nastopili na javnem shodu. — Cela Rusija en sam oborožen tabor, pravijo delegati. London, Anglija. — Vse velike razlike, ki obstojajo med angleškim in ruskim vladnim gospodarskim in socijalnim sistemom, in, ki so še do razmeroma nedavnega časa tvorile med obema deželama nekak nepremostljiv prepad, so docela pozabljene v novem zavezništvu, katerega so spričo skupne nevarnosti biti ti dve deželi prisiljeni skleniti med seboj. Kako zelo je zdaj v Angliji vsaj na zunaj izginil ves strah pred boljševizmom in komunizmom, se je moglo videti zadnjo nedeljo, ko se je vršil v neki tukajšnji dvorani javni shod, ki je tvoril nekake« sprejemno slovesnost za delegacijo ruskih obrtnih unij, ki je prispela na obisk v Anglijo. Na tisoče ljudstva, ki se je udeležilo zjjorovanja, je priredilo sovjetskim -gostom ^sra* viharnefovacije fn predno so se pričeli govori, se je pela sovjetska himna "Inte$naeijonala." Vsi govori pa so se sukali okrog točke, ki je točasno za obe deželi najbolj aktualna, namreč okrog vojne in oskrbovanja priprav za njo. Glavni angk-ški govornik W. Citrine, glavni tajnik britanskih obrtnih unij, je ob tej priliki izrekel nekako javno izpoved, češ, da ruski delegati ko si bodo ogledali angleške tovarne, ne bodo našli vsega, kakor bi moralo biti, kajti tovarne ne producirajo toliko, kot bi lahko in kot bi bilo potrebno; povda-ril je namreč, da je na pomlad pričakovati nove nemške ofenzive. Načelnik ruske delegacije pa' ie nasprotno omenil, da je cela Rusija eno samo oboroženo tav-j yorišče, ki ni pripravljeno samo zb. bojevanje, marveč tudi. da imaga. Ta duh preveva, je de-ial, ne samo vojaštva, marveč ;udi* rusko ljudstvo. -o- NEMEC ARETIRAN ZARADI RADIO Chicago, 111. — Na neko brezimno ovadbo so detektivi zadnjo nedeljo aretirali 39 letnega Ernesta Pawlaka, ko so v njegovem stanovanju na 2306 Lincoln ave. našli velik kratko-valni radij • oddajni aparat. Pawlak je nemški državljan in bi bil torej kot "sovražni inoze-mec" moral ta aparat oddati policiji. I ŽUPAN BO DAJAl DNEVNE OBJAVE I Chicago, III. — Pričenši s tem ponedeljkom, se oddajajo po tukajšnjih radio postajah1 vsak dan kratke objave župana Kellya, ki pri tem nastopa kot koordinator za civilno obrambo. Te objave, ^ri vsebujejo poročila in naročila prebivalstvu, so kratke ter se rekordirajo, na kar jih lahko uporabljajo radio postaje ob priložnosti. Tudi Mrs. Kelly, županova soproga, je aktivna v civilnem delu, in nasto-| pa' tudi ona na radio. Vodoravne črte označujejo na gornjem lemljevidu oiemlje. ki so ga vxeli Rusi Nemem nasaj, kakor ]• bil peloiaj pred kakimi 10. dnevi. Od tistega časa pa so se morali Remci umakniti tudi dokaj daleč proti sapadu od mesta Možaisk in Rusi so napredovali tudi sapadno od mesta Ritv. VESTI 0 DOMOVINI Tiskovno poročilo poslaništva kraljevine Jugoslavije objavlja članek uglednega bostonskega lista "The Christian Science Monitor", \ katerem razlaga pisatelj, kako "osvoboditelji" monopoiizirajo "Neodvisno Hrvatsko". ______ -______ (Dalje) Nemci v Srbiji se umikajo "The New York Times'' pri-občuje v svoji številki dne 13. januarja sledeči uvodnik: "Hitler ne izvaja "strateškega umikanja" samo v Rusiji in Libiji. Umikanje v "zimske vojašnice" se vrši tudi v Srbiji. Jesenski boji in poiskus uničenja uporov srbskih četni kov, čeprav so ga izvršili z največjo divjostjo, je po vsem videzu doživel neuspeh. Po poročilih iz Angore so nemške čete vnovič na bojnih črtah, s katerih so odkorakale meseca septembra. Ko je prvič nemški vojni stroj kosil v Srbiji, so opravilo čiščenja prepustili Italijanom in hrvatskim vstašem. Nemške sile so hitro poslali na rusko bojišče. Toda Srhi in ae umaknili v planine in odklonili "čiščenje". Polkovnik Miha.ilovič, sedaj njihov general in poveljnik, jih je preustrojil v vojsko. S svojim; borbenim delovanjem so zadali j tako hude udarce, da so Nemci j poslali divizijo, da bi jih poko-j rila. Kmalu za torn tri divizije j in potem štiri. Bombniki, ki so! rušili vasi, tanki in ubijanje talcev niso mogli ustaviti planinskih borcev. Cetniki samo ujetnikov^ niso več jemali. Sedaj pa prihaja presenetljiva vest, da jugoslovanska vojska napada Nemce iz zraka. Poroča se, da imajo več oddelkov britanskih in nemških letal, ki so jih rešili iz pomladnega poraza, ter več lahkih ruskih bomb-i ni kov. Na severu so Nemce potisnili skoraj do Beograda samega. Njihove življensko važne zveze okrog Niša vzdržujejo komaj in komaj. V Srbiji so dobili prvi grižljaj tistega, kar jih končno pričakuje v vsej zasedeni Evropi. Robin Hood se čefto pojavlja Vsakdanje življenje je v Hrvatski vedno ogražano. Negotovost prevladuje. Nikdar se ne ve, kako bodo vlaki vozili. Kratka pot je postala nevarna dogodivščina. V vsakem gozdu se skriva nevarnost. Morda so zasede tudi po trgih. Bombe eksplodirajo v samem središču Zagreba. Po planinah gospodarijo jRobini Hoodi. | Zverinsko ravnanje Paveliče-ve vlade z manjšinami prav tako razburja. Hrvatska je manj-šinjska država, a Pavelič skupaj s svojimi hlapci vedno govo- Iri, da bo iztrebil dva milijona duš. Dan za dnem pišejo in tiskajo, da bodo uničili vse, ki niso Hrvati. Večina naroda tak.? nestrpnosti ne odobrava. Razen tega so listi polni pozivov, s katerimi vabijo delavstvo v Nemčijo. Hrvate tudi hujskajo, naj gredo v Rusijo u-fV>ijat svoje 'slovanske brate. Življenje je drago, mnoga imetja so zaplenili, zapiranje se vrsti dan za *dnem in opaža se mnogo prisilnega dela. A zem- lja je zelo majhna. Dve uri na zahod, dve uri na jug in na meji ste. Skoraj vsaka cesta se zdi zaprta in nevarna." Filmov še ni mnogo, a skoraj vsi so samo nemški in vojaški. Kupuje in prodaja se še, a vse stvari so stare. Časopisi se zde kakor navadno, a zdi se, da so omejeni samo na malo in osovraženo pokrajino. Na vsaki strani razglašajo svobodo, a nikdar niso zapori bili bolj polni, nikdar ni bilo več orožnikov po ulicah. "Neodvisna Hrvatska" kriče vse radijske postaje, a desetletja niso tujci imeli tolikšno nadzorstvo nad vsakim dogodkom hrvatskega .javnega življenja. Pol stoletja so bili Hrvati vzpodbujani, naj spoštujejo sedaujjgi jjriflgr^lte. -jejo. da je vredna saifio prezira, i Tisoče in tisoče svojih rojakov imajo v Ameriki, . ljubili so Ameriko kot svojo obljubljeno deželo, a sedaj jim sporočajo, da je Amerika ned najslabšimi kraji na svetu, z nekim neopisljivim predsednikom, lažno vlado in samo s tremi dobrimi senatorji: Wheelerjem. Nve-onti in Člankom. PI*»nenitost in bla^ ste se umaknili, stara dobrohotnost Slovana je zadušena, sladle lju-bavne pesmi so -umolknile, srd in krutost se poveličujeta, mučenja in ubijanja v množicah se vrste, zvoki korakanja in bo-iev odmevajo po zemlji, dobre I besede so izgubile svoj pomen 1 in dobra srca možnost javnega izražanja. Malo je krajev na svetu, kjer je tako malo svobode kot v "Neodvisni Hrvatski". Ameriški viri o dogodkih v Jugoslaviji London, 16. decembra (AP) — Nemški radio je, navajajoč neko vest iz Beograda, sporočil, da so v Jugoslaviji, ki so jo Nemci zasedli, izvršili smrtno kazen nad 61 osebami, med katerimi je bilo tudi sedem žensk. 150 oseb je bilo zaprtih. Vest je prejela poro-čevalna družba Reuter. | Vichy, 16. decembra (Reuter) — Po vesteh iz Vichy-ja beograjski tisk trdi, da so jugoslovanske rodoljube, ki se u-pirajo nacijski zasedbi pregnali iz Užic, njihove najvažnejše utrdbe. — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali ta- * ki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte darove za nje! SEE PAGE 3 i ENGLISH SECTION C FRATERNAL VOICE) Of 1 THE WESTERN SLAVONIC | , ASSOCIATION_ Strm 1 AMER1KANSKI SLOVENEC Sreda, 28. januarja 1942 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarsjH slovenski Ustanov lj«n lata 1891. Izhaja mk dan turn sedeli pone-leljkov fa» dnevov po pnsnUdh. v Izdaj« in tiska: edinost publishing co. Naslov uredništva In oprave: 1849 W. Ccrm&k Rd.f Chicago. Telefon: CANAL 5544 Naroininaj Za celo leto___$6.00 2a pol leta__3.00 Za četrt leta_____1.75 Za Chicago, in Evropo: Za celo leto__$7.00 Za pol leta _ 3.50 Za četrt leta _ 2.00 Posamezna številka , . ,,________, 3c The first and tke Oldest Slovene * Newspaper in America, Established 1891. Issued daily, except Sunday, Moo-day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. * Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ................— —$6.00 For half a year--3.00 For three months----1-75 Chicago, Canada snd Europe: For one year $7.00 For half a year — 3.50 For three msnths ----2.QC Single copy —-----3c Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti poslani na uredniitvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Zs zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa te ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ** Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879._ J. M. Trunk: JE TREBA RAZUMETI, KAR SE BERE... Pred časom sem nekaj pouzel iz dopisa v "Prosveti", kjer neka dopisnica opisuje razmere, kakršne so baje zavladale v Brežicah tedaj, ko je prihajala in se porajala Jugoslavija. Na ta dopis sem jaz reargiral. Vsebino dopisa sem vzel, kakršna je bila objavljena, dasi sem osebno podvomil nad resničnostjo razmer, kakor so bile opisane, in sem stvar malo primerjal z razmerami, kakršne so v Brežicah zdaj. Izgleda, kakor bi bilo nekaj nesporazumlje-nja. Le dopisnica je trdila, da je bilo vse "srbsko", in bi bili tedaj Slovenci prišli iz deža pod kap. Danes dobim pismo iz Londona iz dne 17. decembra 1.1. od ministra Miha Kreka, ki se nanaša na moje reagiranje. Naj omenim, da nisem jaz trdil, da je bilo tam vse "srbsko", le naletel sem na tako trditev. Pismo g. ministra je vrlo značilno in naj bo objavljeno za amerikansko javnost, ker le preveč je med nami zelo kvarljivega naziranja, ki oteekočuje razmere Amerike do stare domovine, razmere, ki so postale po najnovejših dogodkih prav nujne. Kako naj slovenska javnost v Ameriki pomaga, da bi se "tam" uravnalo, ako prevladuje tu med nami naziranje, da je Silo prej pod Jugoslavijo vse le zavoženo? "Prosveta" je iz dne 16. .prosinca 1.1. zopet objavila dopis iz Detroita, kjer pravi dopisnik "... slovenski narod bil razkosan in podjarmljen. Vso Primorsko z Istro so vzeli Italijani, Koroško in nekaj Štajerske so okupirali Avstrijci, ostala Slovenija pa je prišla pod Srbijo ..Priti "pod Srbijo" pomeni, da toraj v Jugoslaviji za te Slovence ni bilo nobene narodne svobode. Taka naziranja so silno kvarljiva, ker vzbujajo mržnjo in zavirajo vsako tudi mogoče delo za bodočnost, ako naj bodo pri tem delu amerikanski Slovenci udeleženi. Pismo g. ministra to pojasnuje in utegne dobro vplivati, da se med nami malo bolj zjasni, kako je v resnici bilo tedaj "pod Srbi". Pismo se glasi: "Danes sem bral kar dve stvari iz Brežic. List "Das dritte Reich" poroča, da je nacijska uprava preselila vse Slovence iz Brežic v notranjost Nemčije, ker hoče tja preseliti Kočevarje in naseliti še druge Nemce, da bo meja med Reichom, Hrvatsko in Italijo v tem kotu popolnoma čista. Že prej sem vedel za to naseljevanje. Otroke pošiljajo v en kraj, žene v drugi, može v tretji. Drug za drugega ne vedo. Le to vemo, da so vsi transporti rani v Nemčijo. Potem sem pa dobil v roke "A. S." in bral vaš dopis (ni bil moj dopis!) o Brežicah. Trditev v dopisu: okrajni glavar Srb, sodnik Srb, financar Srb, učitelji Srbi in učili so cirilico, postajenačelnik Srb, vse glavne službe so dobili Srbi, Slovenci bili le "pomožni uradniki"___je od konca do kraja neresnična. Vseh 20 let Jugoslavije nikoli to nikjer v Sloveniji ni bilo. Nikjer ni bil v Sloveniji Srb okrajni načelnik, sodnika sta bila dva ali trije za nekaj časa na podrejenih mestih. Eden je bil bolan in prosil, da ga prestavijo v Slovenijo radi zdravja, drugi so imeli slovenske žene in so zato prosili v naše kraje. Nobeden pa ni bil v Brežicah. Finančna uprava je bila strogo centralizirana in je kaka sedmina finan-carjev bila v Sloveniji Srbov in Hrvatov. Toda vsi šefi so bili Slovenci. Morda je bil kak Hrvat ali Srb financar tudi v Brežicah, a šef ni bil. Učitelji so bili v Brežicah sami Slovenci. V celi Sloveniji je bilo 4000 učiteljev in srednješolskih profesorjev, med njimi le do 50 Srbov in Hrvatov pred vsem za srbsko-hrvaški jezik in francoščino in pa taki, ki so imeli zakonskega druga Slovenca. Toda nobena šola na Slovenskem ni imela srbskega ali hrvaškega voditelja ali direktorja. Ne vem nobenega postajenačelnika, ki bi bil Srb. Bil je železniški direktor v Ljubljani nekaj let Srb in dva načelnika direkcije sta bila nekaj let Srba, na postajah je v času dr. Spahe v železniškem ministerstvu bilo kakih 20 muslimanov iz Bosne, vse drugo uradništvo je s prav redkimi izjemami bilo slovensko. Cirilico so učili v slovenskih šolah kot obvezen predmet, ali ves pouk je bil v slovenščini in uradoyanje slovensko. Zandarmov je bilo v Sloveniji res skoro Četrtina Srbbv j in Hrvatov. Uradovali so v žandarmeriji in v vojaštvu sr-* bo-hrvatski. Srbo-hrvaško uradovanje je bilo tudi v ca- J rinski stroki in deloma v davčni. Na drugi strani pa je tudi res, da je bilo nad 1000 orož- , nikov Slovencev po drugih krajih Jugoslavije, okoli 400 XI- ( nancarjev, 90 srednješolskih profesorjev, nekaj učiteljev in cela vrsta — nekaj sto — drugega državnega uradništva je i istotako bilo slovenskega po Hrvaškem in v Srbiji. Res je, dp. v državni centrali Slovenci nismo mogli iz- 1 vojevati sorazmernega zastopništva v višjem vodilnem zastopstvu, a smo vendar imeli: 1 načelnika v ministerstvu financ, trgovine, enega načelnika in generalnega inšpektorja v ministerstvu notranjih del, enega načelnika v ministerstvu za promet, poljedelstvo in zgradbe, a v Sloveniji so bili vsi vodilni uradniki od prvega do zadnjega Slovenci razen pri vojaštvu. Kako pa je zdaj ? "Das dritte Reich" piše: "Vsa krajevna imena so ponemčena, v šoli je učni jezik nemški, vse uradovanje je nemško, vse firme in napisi nemški, nad 1000 učiteljev Nemcev se je že doselilo v slovensko Štajersko, vsa anektirana dežela (Slovenija) ima po dobrem pol letu popolnoma nemški obraz." V Italiji je malo bolje, a tudi tam o slovenskem javnem življenju in vodstvu seve ni govora. Le verjemite mi, da vsi Slovenci v starem kraju žele zopet časov, ko je donela slovenska himna: "Naprej zastava Slave!" Te podatke sem zapisal z mirno vestjo, ker sem vseh 20 let Slovenije v Jugoslaviji bil na takih mestih, da točno vem za naše težave in boje, prebrodil sem večkrat vse naše kraje podolgem in počez. Imeli smo Slovenci mnogo upravičenih pritožb, a tako debelih neresnic kot "dopis-' vendar nikdar nihče ni upal izustiti. Prisrčno pozdravlje dr. Miha Krek." ♦ * * - » Sem mnenja, da v marsikakem uredništvu dobro vedo, . da ni tako, kakor kak "dopisnik" izliva svoj žolč, pa le ob-. javljajo, ker je — podpis., dasi "dopis" vsebuje "debele ne-i resnice". S tem se bega slovenska javnost in kvari prizadevanje dobromislečih in dobro poučenih pri pomoči, ki naj bi prišla iz Amerike zdaj, ko so "pod Nemci in Italijani", ker prej, ko so bili "pod Srbi" je bilo prav rajsko, če ho-. če kdo razumeti in ne le kritizirati, ker ni bilo, kakor bi njemu ugajalo. > Ko je gorje vsega naroda privrelo do vrhunca, bi bilo j lahko več razsodnosti in pameti tam, kjer naj bi se gorje j malo omililo po danih razmerah. PISMO VREDNO AMERIŠKEGA VOJAKA Lorain, O. Pvt. Joseph Paul, ki je že del j časa pri vojakih in se nahaja v Claiborne Camp, Louisiana, je pisal svojemu bratrancu tukaj zelo zanimivo pismo, ki se mi zdi vredno, da ga vsaj delno objavim v Amer. Slovencu za javnost. — (Pismo je seveda v angleščini).. — Med drugimi zanimivostmi piše: "Dandanes smo v časih, ko je treba moliti in imeti pogum, solze in jokanje ne bo pomagalo nič, naredilo pa mnogo škode in hudega. Vse, kar morete vi doma storiti je to, da molite za sreien izid in za nas. Mi vas pa ne bomo zapustili, s tem, da bomo storili svoje. Japonci in Nemci hočejo, da se preliva kri in prepričan sem, dobili bodo v obilnosti, za kar so prosili. Smilijo se ini že v naprej ti Japonci in Nemci, kadar mi v resnici začnemo. Zatorej, nikar ne skrbite. Glavo pokoncu, pa veseli bodite, ker, čeravno je vojna, morate živeti naprej, kakor poprej. In čez nekaj let se nam bo vsem zdelo vse to kot davne sanje!" Ali ni res, da "slovenska kri ne fali" in le pravi sin slovenskih staršev je zmožen pisati tako korajžno pismo. Ce bo Stric Sa mimel dovolj takih vojakov, ki bo^o I imeli nepremagljivo vero v Boga in sami v sebe potem se nam ni treba bati sovražnikov. Brezdvomno mora končno zmagati pravična vojska. Pozdrav vsem zvestim citate« ljem Amerikanskega sirom slovenskih naselbin. Justina Paul VELIKA PEVSKA PRIREDITEV Sheboygan, Wis. Rezervirajte si dragi rojaki in rojakinje soboto večer 7. februarja ze veliko predpostno prireditev, katero prirejajo cerkveni pevci cerkve sv. Cirila in Metoda, s sodelovanje še drugih cerkvenih organizacij. Dobiček te prireditve bo za cerkev in iz tega vzroka je želja našega g. župnika Rev. L. Korena, da vsi kot eden sodelu- jemo pri tej prire4itvi. Ig; Tisti, kateri ste ie priseptv?- 1« vali prejšnjim prireditvam cer- m kvenih pevcev in pevk, veste, da h so bile zelo uapefae in so tep&die ri v vsesplošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev. . Delo za to prireditev je v polnem teku, da se vam poda kar d najbolj zanimiv program in naj- p bolj veselo prosto zabavo, ka- a tero ba poživljala izvrstna god- " ba. Pevski program bo obsegal t poleg drugih tudi krasno in za- c nimivo narodno pesem "Buči, t buči morje Adrijansko", katero s bo zapel številni zbor samih ] moških pevcev. Nadalje se bodo \ pele še druge pesmi, kot: "V 1 Ljubljanco se peljala bom," c "Adijo pa adrava ostani" ter še i več drugih, katere bo pel mešan t zbor. — V programu bodo na- i stopili solisti, dueti, terceti t (trio) in seveda zbor. Nastopili a /bodo v slovenskih narodnih no-| šah, kar bo dalo pač najlepšo i sliko, ki si jo morete predstav- i 1 Ijati. i I Nadalj ni program bo izpopol- ] njevala vesela godba in narodni \ ) plesi v narodnih nošah, potem ] l razne šaljive točke in drugo, ; . kar vas bo prav gotovo nad vse < zanimalo. Glede postrežbe naj bo orne-' njeno, da bo za gladne na raz- j polago sloveča slovenska orehova potica, domače kranjske klobase in druge dobrote, ki jih t zjiajo pripraviti samo naše slovenske žene. — Ob straneh velike dvorane bodo postavljene mize in ob teh se bo vršila za-" res prava domača zabava, kakor i si jo morete le misliti. Ob teh - mizah bo tudi vsakemu dobro - postreženo, da vsak lahko pri i mizi dobil česar si bo poželel. — Med domačo zabavo bo pa Or-ville orkester igral poskočne valčke in polke, ki bodo vsakega s razveseljevale. Pričakuje se, da se te zabavne prireditve udeleže tudi naši bližnji in daljni sosedje, katere prav prijazno vabimo, da nas posetite. Vsi boste z veseljem sprejeti. Torej le pridite, da se pred sv. postnim časom še enkrat pošteno razveselite. — Na-sidenje v soboto 7. februarja zvečer ob 7 uri na to prireditev v Eagle Auditorium v Sheboy-e ganu, Wis. Publikacijski odbor •i -o- MA L O POJASNILO GLEDE i- JUGOSLOVANSKIH VOJNIH « UJETNIKOV V NEMČIJI r' New York City 0 Cenjeni urednik: * Pošiljam Vam tri imena na-h ših vojnih ujetnikov, katera * upam, da bodete poskrbeli, da bodejo oddana posameznikom, ki bodejo hoteli adoptirati naše slovenske fante za dobo vojne-ga ujetništva. Slučajno sem jaz pregledala podpisane karte, ki so bile dane na razpolago oddelku Jugoslovanskega Rdečega križa tukaj in tako sem tudi prevzela skrb, da se karte s slovenskimi imeni d (odpošljejo ali izroče posamezni-r. »kom pri društvih, uredništvih, o itd. Ko bomo imeli na razpolago r- vgč imen naših slovenskih fan-n tov\se bo lahko naprosilo našo h širšo javnost, da sodeluje pri tem delu ^usmiljenja. Zaenkrat a se mi ni zdelo potrebno, ker sem takoj dobila povoljen odziv od j. posameznikov, do katerih sem se i- obrnila. ( Ujpam, da mi tudi Vi greste na roko v tem oziru, ker if lahko si predstavljate koliko bo našim fantom pomenilo dobiti I besedo od avojjh rojakov v Ame- *iki-' H INFORMATION CONCERNING PRISONERS OF WAR || To regulate the flow of in- B dividual parcels to indentified prisoners of war, the German authorities have imposed a ^ "bale system". It does not apply ^ to British prisoners of war or r civilian internees. It does apply n to all other classes of prisoners, c such as French, Polish, Belgian, p Yugoslav, or Greek prisoner^ of war in German hands. Separate labels for food (blue band) or clothing (red band) parcels are issued to the prisoners of war J by the German authorities. The J prisoners may send these labels 0 to persons from whom they d wish to receive parcels. Parcels will be delivered to t the named prisoner of war only if they bear the label provided by the prisoner. ~ Without the label there is no assurance that ^ i the individual food or clothing ^ i package will be delivered to the 1 , prisoner to whom it is address- 3 i ed. < P. S. Gornje pojasnilo mi je 1 ■ bilo izročeno po tajnici pri Ju- 1 ■ goslovanskem oddelku Rdečega • križa. Sama sem sestavila, po - danem mi nasvetu, nekakšno t vzorčno pismo vojnemu ujetni- ( - ku, kateremu želimo pisati in ' - dobiti od njega modri ali rdeči : i listek, potom katerega se mu 1 - lahko pošlje paket. Pismo sledi: r Dragi rojak Novosel: > Vaše ime mi je bilo dano po > Rdečem križu, kateremu ste iz- i rekli zahvalo za darila s podpisi - obdarjenih na tiskane karte. - Kot član (Članica) slovenskega e društva (lahko se navede ime a društva ali skupine) želim, da mi pošljete rdeči ali ipodri li-e stek, potom katerega Vam jaz ii potem lahko pošljem zavoj s e hrano ali obleko. Te listke dobi-s te pri taboriških oblastih in siti cer modre za pakete s hrano, e rdeče pa za pakete z obleko, t- Lahko mi tudi pošljete imena t- drugih Vaših morebitnih tova-a rišev Slovencev v taborišču, ker v naši rojaki bodo z veseljem po-r- slali vsakemu kak zavoj. Prosim pa, da napišete imena in naslove razločno. Vas in Vaše morebitne slo-E venske tovariše lepo pozdravlja, * podpis. • m m Za nadalj no pojasnilo naj omenim, da večina fantov, ka-i- terih imena je bilo dozdaj mo-a goče dobiti, so takoimenovani a "leading prisoners", torej zasto-l, pajo navadno večjo skupino u-e jetnikov v svojem taborišču, i- Imetui ujetnikov se ne smejo objavljati v časopisih, ZATO JE a rPOTREBNO, DA SKRB ZA-e NJE PREVZAMEJO POSA->- MEZNIKI OD DRUŠTEV, itd. ij Siromakom se bo nedvomno sil-), no dobro zdelo, ako prejmejo u besed in dar od svojih rojakov i- v Ameriki. Na kartah, ki so jih i, podpisali Rdečemu križu, se o toplo zahvaljujejo za prejemke, t- kateri so bili često razdeljeni o med skupine ujetnikov. Podpisi *i so lastnoročni. Adoptirajmo na-it še vojne ujetnike, s tem bodemo n pomagali obraniti naš narod d pred poginom, ki mu preti. >e Pisma jetnikon se pošiljajo ri poštnine prosto, razen ako se Dogodki j Md SZorend pm Vile rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Mike Boots na Ivan Ave. so povasovale prijazne vile rojenice in jim podarile v spomin luštnega fantka prvorojenca. Srečna mati je hčerka tukaj poznane Sokačeve družine. Poroka na Will&rdu Willard, Wis. — Poročil se je tukaj Mr. Valentin Krainc in Miss Helen Hrvat. Poročne obrede s sv. mašo je opravil naš domači župnik č. g. Rafael. — Novoporočencema obilo božjega blagoslova v zakonskem stanu! Smrtna kosa na Calumetu Calumet, Mich. — Tukaj je 14. januarja umrla rojakinja Mrs. John Medved, stara 69 let, ki je stanovala pri svoji hčeri. Pokopana je bila iz slovenske cerkve sv. Jožefa, po župniku Rev. Šprajcarju na Lakeview pokopališče. Se en grob Akron, O. — V tukajšnjem okrajnem zavodu je nedavno umrl rojak Josip Šavoren, v starosti 75 let. Doma je bil iz Kamnika na Gorenjskem. Zapušča sestro, v starem kraju pa brata. V bolnišnici Milwaukee, Wis. — Že del j časa se nahaja v St. Luke's bolnišnici rojak John Spek, .kateremu žele rojaki skorajšnjega okrevanja! Na operaciji Cleveland, O. — V Glenville bolnišnico se je morala podati zaradi operacije Mrs. Frances Globokar, iz Abbey Ave. -o- c MOTORISTI POZOR! Od vseh avtomobilov, trukov in motornih koles se zahteva po postavi, da nosijo zvezno znamko (Federal use tax stamp) ne pozneje kot 1. februarja. Te znamke se lahko nabavijo v vsakem poštnem uradu, kakor tudi v uradih davčnih kolektorjev, z ceno $2.09 in so veljavne za dobo petih mesecev, to je do 30. junija 1942. Ce še nimaš omenjene zname na tvojem vozilu, preskrbi si jo še danes, da se izogneš kazni. pismo pošlje po Clipperju zračna pošta). V obeh slučajih pa je treba napisati na kuverto označbo: Prisoner of war. Ako je slučajno zaeno z imenom označen tudi čin vojnega ujetnika jugoslovanske armade, je to povzeto iz kart, na katerih so nekateri ujetniki označili svoje čine. Laho se to k naslovu pripiše ali pa ne. Potrebno je to le v slučaju višjih častnikov. P. S. Važno je, da se napiše pismo ujetniku kmalu. Anna P. Krasna Opomba: — Kateri rojakov bi se za stvar zanimal, dobi imena na uredništvu našega lista. Širite in priporočajte list ''Amerikanski Slovenec!" STRATEGIJA DŽUNGLE " Tarzan ni bil v sporu z zverino in najraje bi videl, da bi rhinoceros odkorakal naprej po džungli. (377) (Metropolitan Newspaper Service) , Napisal: Edgar Rice Burroughs V trenutku je Tarzan poskočil visoko v zrak in zverina je stekla pod njim. Tenia čudno, gospodar džungle se ni premaknil niti za inčo. Mirno jg stal na mestu, zverina je pa Bila že skoro pri njemu in ga že hotela nabosti ha ostre rogove. Sreda, 28. januarja 1942 amer1kanski slovenec Stran 5 ZAKAJ SMO BILI PRISILJENI V VOJNO Predsednik Roosevelt objavlja zgodovino japonskega izdajstva in nemško-italijanske potuhe. V jasni, dejstveni izjavi o dogodkih, ki so končno vsilili vojno nad Združene Države, je Predsednik Roosevelt dne 15. decembra, da je izdajstvo Japonske in nemškb sokrivda iz-podkopala ameriška prizedeva-nja za vzdrževanje miru. Njegova poslanica kongresu, ki je prvi ameriški Beli Papir te vojne, je javnosti razodela ves tok ameriško-japonskih odnoša-jev in postopnega udejstvovanja nemško - japonskih - italijanskih nakan za osvojitev sveta. "Evo zapisnika dejstev, ki ga bo vsa bodoča zgodovina čitala z osupnjenjem, žalostjo, grozo in ogorčenjei(i", izjavil je Predsednik ko je naštel dolgo vrsto diplomatičnih izmenjav med to deželo in J&panom. "Sedaj smo v vojni", rekel je Predsednik Roosevelt. Mi se borimo v samo-obrambi. Mi se borimo v obrambo našega narodnega obstoja, naše pravice živeti v varnosti, naše pravice uživati blagoslov miru. Mi se borimo v obrambo načel zakona in reda in pravičnosti proti prizadevanju, kakor ga ni bilo še nikdar, da bi se ta načela prevrgla in človeštvu naložil režim brezobzirne nadvlade potom ne-omejnega in samolastnega nasilja." Tudi druge dežele, rekel je Predsednik, so napovedale vojno Japonski: Avstralija, Kanada, Kitajsko, Costarica, Cuba, Dominikanska republika, Guatemala, Haiti, Honduras, Nizozemsko, Nicaragua, Nova Zelandija, Panama, Ei Salvador, Južna Afrika, Združena Kraljevina (Angleško) in Poljsko. Zraven njih so druge dežele v naši lastni hemisferi — rekel je — dale odločno izjavo o. fivuji. solidarnosti z Združenimi Državami. "Te in druge miroljubne dežele se bodo borile, kakor mi, prvič, da stojijo konec japonskemu programu agresije, in drugič, da se uvelja pravica narodov in človeštva do življenja v miru ob pogojih varnosti in pravičnosti", je Predsednik izjavil. "Ljudje te dežele so vsi skupaj trdno odločeni posvetiti vso narodno moč in ljudske sile, da se stori konec onkrat ža vselej kugi napadanja in nasilja, ki je tako dolgo ogrožala svet in .ki je sedaj namenoma in neposredno udarila na varnost Združenih Držav." Uvodom svoje poslanice je Predsednik Roosevelt podal kratek pregled ameriških odnošajev z Japanom, odkar je bila ta dežela predstavljena Zapadni civi-J lizaciji vsled poseta komodorja| Perry 1. 1854, in potem hitro' preskočil na leto 1931. "Struja dogodkov, ki je direktno do vedi a do današnje krize, začela je pred desetimi leti", rekel je Predsednik. "Kajti bilo je tedaj, 1. 1931, ko je Japonsko započelo na veliko svojo sednjo politiko prisvojevanja Kitajske. Začelo je z invazijo Mančurije, ki je bila del Kitajske. Svet in zbor Lige Narodov je takoj, in kasneje tekom mnogih mesecev stalnega prizadevanja, poskusil pregovoriti Japonsko, naj prestane. Združene Države so podpirale ta prizadeva-nja. - "Ali vsa mirotvorna prigovarjanja niso uspela, da bi odvrnila Japonsko od njegove nakane in "ta barbarska agresija", vzkliknil je Predsednik," je postala primer in vzoroc za skorajšnje posnemanje s strani Italija in Nemčija v Afriki in Evropi." Leta 1936, je Predsednik poudaril, se je japonska vlada odkrito združila z Nemčijo, ko je vstopila v proti-kominternski pakt. "Ta pakt, kakor vsi znamo," j rekel je Predsednik "je bil navidezno naperjen proti Sovjetski zvezi, ali njegova prava avr-ha je bila ustvariti zavezništvo fascizma proti svobodnemu svetu, zlasti proti Veliki Britaniji, Franciji in Združenih Dria-vam." Ko so se združile Nemčija, Italija in Japonsko — kakor izvaja Predsednik — je bilo polje pripravljano za neomenjene kompanje prisvojitev, in nagla-sil je, da je Japonsko potom odkrito spregledavalo ameriške pravice in vsako civilizirano obnašanje, zlasti kar se tiče postopanja v svojih vojnih operacijah na Kitajskem. "Ko so sile Nemčije, Italije in Japonske čim dalje več kombinirale svoja prizadevanja", opomnil je Predsednik Roosevelt, "postal sem prepričan, da bo ta kombinacija končno napadla Združene Države in za-padno hemisfero, ako uspe v drugih kontinentih. Sami obstoj ameriške družine narodov v Novem Svetu in sami obstoj Združenih Držav kot velikega svobodnega naroda bi izzival Oso-vino. Osovinski diktatorji.bi si izbrali svoj lastni čas, da razodene j o svetu, da so tudi Združene Države in Novi svet vključeni v njihove razdiralne načrte. In to so storili lani, 1. 1940., ko sta Hitler in Mussolini sklenila zavezniško pogodbo z Japonsko, ki je bila namenoma naperjena proti Združenim Državam. "Strategija Japonske v paci-fičnem ozemlju je bila veren posnetek Hitlerjeve v Evropi. Potom prodiranja, obkroževa-nja, ustrahovanja in končno oboroženega napada razširil je nadvlado nad sosedne narode. Vsaka taka prisvojitev je bila h ova začetna točka za novo agresijo." Predstavniki Japonske, je Predsednik naglasil, so skušali zatajevati svoje resnične namene z nedolžno donečimi imeni, kot "novi red v Vzhcdni Aziji" in "so-prosperitetna sfera v Večji Vzodni Aziji". Kar so pa zares imeli v mislih, rekel je, "je bilo zasužnjenje vsakega naroda, ki bi ga mogli spraviti pod svojo oblast, in obogatenje ne vse Azije, niti ne navadnega ljudstva Japonske, marveč vojne gospode, ki je bila zavladala nad japonsko državo." Vsled te agresivne smeri Japonske, izjavil je Predsednik, postalo je potrebno za razne de-*§?e, vstevši našo samo, vzdr-žavti v samoobrambo na Pacifiku obširne oborožene sile in obširne količine materijala, ki se drugače vporabljale proti Hit-i lerju, kar je bilo ravno ono, kar (je, Hitler hotel, da storijo. Končno pa je postalo jasno, da je bilo treba zaustaviti tok stvari, ki se je razvijal na Daljnem Iztoku, da se grozote, ki so razdejale Evropo, ne razširijo na pacifično stran. "Zato," rekel je, "v tem 1941.1 letu, da se poskusi končati ta razvoj potom miroljubnih sredstev, dokler se je zdelo, da je še čas, so Združene Države vstopile v pregovore z Japonsko". V devetih mesecih, tekom katerih so se pogovori vršili, razložil je Predsednik, vlada Združenih Držav ni vzela v poštev le svojih lastnih vpravičenih interesov, marveč tudi one Japonske in drugih dežel, in se celo posvetovala z zastopniki teh dežel. Združene Države so odločno zagovarjale temeljna načela te-ritorijalne integritete za vse narode, ne vmeša van j a v notranje zadeve drugih dežel, enakosti, vštevši enakost trgovinske priložnosti in ravnanja in mednarodnega sodelovanja in sprave za poravnavo sporov. "Postalo pa je jasno ob pre-rešetavajnu vsakega predloga," rekel je Predsednik, "da Japonsko ni imelo namena spremeniti kakorkoli svoje pohlepne nakane na ves pacifični svet . . . Niti ni Japonsko pokazalo najmanjše volje odreči se svojemu nečednemu zavezništvu s Hitle-rizmom. "Meseca julija tega leta se je japonska vlada zarotila s Hitlerjem, da je izsilila od francoske vlade v Vichy dovoljenje postaviti oborožene sile v Južno Indokino, in začeli so pošiljati vojsko in opreme v to ozemlje. "Pregovori med to vlado in japonsko vlado so bili na to prekinjeni." PrecUednik je razodel, da je bila japonska vlada, ki v prihodnjem mesecu je prišla naprej s predlogom, da se pogajanja zopet začnejo, in napravila je sugestijo, naj se odgovor-1 ni poglavarji obeh vlad osebno srečajo v svrho, da se odnoša-jo vravnajo. "Jaz bi bil srečen", rekel je Predsednik, "potovati Mala deklica Sandra Owsley je pripekala svojega psa dobarmana in ga podarila armadi ▼ Los Angel«, toda. kakor sa vidi is gornje slik«. Ja bila ločitev od njenega ljubljenca salo iežka ter ga je deklica pred slovesom ie enkrat objela. tisočine milj, da se sestanem s predsednikom japonske vlade", ali, nadaljeval je, "čutil sem, da bi bilo zaželjivo, predno to storim, da dobim nekako zagotovilo, da bi se mogel doseči kak sporazum glede temeljnih načel. Ta vlada je težko poskusila, ali brez uspeh, da bi dobila tako zagotovilo s strani japonske vlade." Na to, rekel je Predsednik, so bile razne formule predložene in razpravljene. Japonska vlada pa je nadaljevala v svojem toku agresije in prisvojevanja. Zadnji japonski predlog, kasno v novembru, ni nudil aHfii&e podlage za mirno rešitev niti ne za začasno poravnavo. Kmalu potem, d očim so progovori nadaljevali na podlagi novega ameriškega predloga za široko in enostavno poravnavo, so Združene Države izvedele, da je Japonsko oja^lo silo svoje vojske v Indo-Kini. Tekom prvega tedna decembra so nova pomikanja japonske vojske razjasnita, je Predsednik poudaril, da pod krinko pogajanj so se pripravljali napadi na posebne objektive. "Takoj sem vprašal japonsko vlado za odkrito izjavo o razlogih za ojačanje njene vojske v Indo-Kini", povedal je Predsednik. "Dobil sem dvoumen in nejasen odgovor. Istočasno pa so japonske operacije napredovale čim hitrejšim tempom. • "Nismo znali tedaj, kakor znano sedai, da so bili že odredili in da so že izvajali svoj načrt za izdajalski napad na nas." Predsednik je na to spomnil na svoje zadnje izmed mnogih prizadevanj za vzdrževanje miru, na svojo brzojavko dne 6. decembra osebno na japonskega cesarja. Dočim - se je dobival dolg odgovor dne 7. decembra na državnem departmentu, je sovražnik napadal. Napad, rekel je Predsednik, je bil pravi odgovor Japonske, napravljen od njenih vojnih mogočnežev in oči vidno pripravljen mnogo dni Poprej. "Širite amer. slovenca- ŽRTVI ZRAČNE TRAGEDIJE Filmska igralka Carole Lombard (na desni), ki js s svojo materjo Mrs. Elis. Peter (na levi) postala prod nekaj dnevi smrtna irtev nesreče, ko se je potniški aeroplan. * katerim se je vozila, blizu Las Vegas, NevM treščil v t steno neke gore. .. V sredi na sliki je igralkin soprog, igralec ClarkGable. DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK in KIRURG, naznanjam, da bom po 12. februarju urad oval samo na 3724 W. 26th STREET, CHICAGO TeL CRAwford 2212 URADNE UR|!: 1:30 do 4. pop., izvzemši srede in nedelje; • 6:30 do 8:30 zvečer, izvzemši srede, sobote in nedelje. STANOVANJE: 2219 So. Ridgewey ave. Tel CRAwford 8440 Ako ni odgovora, pokličite AUStin 5700 " ' " ;- ■ .....r RAZNO | naciji zaprli vse katoliške Sole v avstriji New York, N. Y. — Radijsko poročilo, obeh najbolj razširjenih radijskih postaj NBC in CI$S, se glasi, da so naciji vse katoliške šole v Avstriji zaprli, Na protest staršev so naciji odgovorili, da zanimanje za Nemčijo mora biti nad vsako religijo. -o— ; ANGLEŠKI VOJAKI ŽELIJO ŠKAPULIRJE New York, N. Y. — Z južne Angleške, kjer delujejo oo. kar-meliti, je prišlo pismo, da številni angleški vojaki povprašujejo po škapulirjih. Rev. Elias Lynch, pravi v pismu: Zelo smo presenečeni in začudeni nad tolikim številom povpraševanj po rjavem škapulirju. V lanskem poletju (1940) je prišlo nič manj kot 14.000 takih prošenj. -0 BREZPRAVNI MOŽJE Ameriški antropolog Jack Hanni je odkril pokrajino, kjer so možje popolnoma odvisni od svojih žen. To je pleme Ibu v Nigeriji. Po prastarem verskem zakonu imajo žene tega plemena glavno besedo v prehranjevanju in čuvaju zaloge živeža vsega plemena. Kadar je katera žena plemena Ibu nezadovoljna s svojim možem, pobere polovico ali pa vso zalogo živeža in pusti moža, ki nima drugega izhoda, kakor da si čim prej poišče drugo ženo. Ce ne najde druge žene, ga glad kmalu prisili, da se poskusi pomiriti s prvo tovarišico v zakonu. Starši zaročijo svoje hčere že v nežnih otroških letih in zaročenec jim mora vsako leto, dokler se ne poroči, plačevati določeno vsoto denarja. Če ga žena po poroki zapusti, ker ni dovolj lepo postopal z njo, ne dobi nazaj svoje dote. -o- JAPONCI SO Z BOMBAMI' NAJBOLJ MERILI NA CERKVE Washington, D. C. — Kakor objavlja vojni department, Japonci ob svojih napadih na Filipine, zlasti merijo na cerkve. Bombne napade izvajajo zlasti ob nedeljah in cerkvenih praznikih in njih cilj so posebno cerkve. To se razvidi iz tega, ker bombardirajo cerkve in cerkvena poslopja tudi v takih krajih, kjer ni nikih vojaških objetov. Po vsem tem, kar se godi, pač ni mogoče verjeti vestem osišča, v katerih trdijo, da v svojih napadih gledajo na to, da varujejo verske institucije. -o- NAČRT ZA ZAPLEMBO PREMOŽENJA Washington, D. C. — Ta teden se bo senatski justični odbor bavil z nekim predlogom, stavljenim na priporočilo ju-stičnega departmenta, po katerem se ima še bolj raztegniti pravica vlade, da lahko zaseže privatno premoženje. -o- Afriške štorklje so pravi cestni pometači, toda vsako hrano si operejo v vodi, predno jo pojedo. , Raztegnite v uporabe strojev na farmah je neizogibna po-sledica prima nj kovanj a far-marskih delavcev. Tako vsaj pravi trgovinski department. '_ PREDSEDNIKOV PROGLAS 0 SOVRAŽNIH INOZEMCIH V trfeh bistveno enakih proglasih je Predsednik Združenih Držav objavil prvo serijo regulacij in omejtev, pod katerimi morajo živeti tukaj nastanjeni inozemci nemškega, italijanske ga in japonskega rojstva toliko časa, dokler traja vojna proti osovinskim državam. Približno 1,100,000 ljudi, živečih v Zdru ženih Državah, se sedaj smatra kot "sovražni inozemci" (enemy alien). Izvajanje teh regulacij je poverjeno generalnemu pravdniku (Attorney General) Biddle, ki je že zagotovil inozemce in tu-j orodne Amerikance, da bodo njihove ustavne pravice varovane, in izjavil, da oni inozemci, ki se vestno ravnajo po zakonu in regulacijah, se nimajo ničesar bati. Manj kot 2,500 inozemcev iz vseh treh sovražnih držav je bilo zaprtih tekom petih dni po napadu Japonske in vojni napovedi Nemčije in Italije. Kakor trdi generalni pravdnikr večina teh ljudi je bila že leto dni pod posebno pažnjo oblasti. Kdorkoli izmed njih trdi, da ni imel ni-kakega posla z nelojalnim delovanjem, bo po povoljni preiskavi izpuščen brezpogojno ali na parolo. V vseh slučajih se bo vodila obravnava tam, kjer inozemec živi, in le, ako priče dokažejo resnico, na podlagi katere je bil tčinik aretiran, ga morejo izročiti vojni upravi v svrho internacije. Iz malega števila aretiranih osumljenih oseb se vidi, da inozemec mora biti resnično v opravičeni sumnji, predno je aretiran kot tak, hi da ta sum-nja mora biti bolj kot vtemeljen, predno je interniran. Jedno reguldcij po prvih proglasih Predsednika o inozemskih ki so državljani sovražnih dežel, je to-le: 1. Sovražni inozemci naj ostanejo daleč od sosedstva trdnjav, vojašnic, vojaških taborov, re-servoarjev, pomolov, Iadijodel-nic, kakor tudi od vseh tovarn, livarn, delavnic in skladišč, ki War IMs Ii^t—YOURS! This war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planes—and guns. St the enemy with a $25 Bond. Hurt him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1.000 Bond. Dont delay — every hour counts. Buy United States Defense Bonds and Stamps TODAY. imajo opravljati z vojnim ma-terijalom ali so sploh v kaki zvezi z narodno obrambo. 2. Ne smejo imeti v svoji posesti ali shrambi nikakega orožja ali snovi za izdelovanje streliva, nikakih kratkovalnih brezžičnih aparatov za oddajo ali prejemanje vesti, fotografičnih aparatov, narisov vojaških naprav in česarkoli se tiče narodne obrambe. 3. Ne smejo voziti po zraku r nikakim zrakoplovom brez posebnega dovoljenja oblasti. 4. Nimajo pristopa do nikakc ceste ali prostora, ki ni splošne pristopen javnosti. 5. Ne smejo biti člani ali od bornik nikakih organizacij, na vedenih v seznamu, ki bo kmali priobčen od justičnega departmenta, niti ne smejo nastopat načela teh organizacij, sodelovati ali biti prisotni na njenil sejah oziroma razdeljevati nji hovo literaturo in propagando. 6. Ne smejo spremeniti sve jega bivališča in posla ali pc tovati od kraja do kraja razu^ v skladu z regulacijami, ki bod kmalu izdane v to svrho. V sploh se ti inozemci svari jo, naj se vzdržujejo od vse . dejanj, ki bi mogli biti na škc do Združenih Držav ali v poč poro sovražnika. Kdor se pregreši proti regu lacijam, je podvržen nevarnosl aretacije in v skrajnosti inter nacije. Common Council — F. L. /. S -o- "RUJAVI ARLJCI" Radio vest iz Ankare, Tur čija, pove, da je neka kratko valna radio postaja na Japon skem poskušala z neko propagando, češ, da je Hitler musliman in poleg tega še direktni potomec Mohamedov. — Tc radijsko oznanilo je bilo oddano naravnost na muslimanske poslušalce, ki so na ozemlju, katerega upravlja Anglija. — To je očividna propaganda v korist Hitlerja in njegovih zaveznikov, da bi se muslimani uprli angleški nadvladi ter tako Angleže ovirali v bojnem napredovanju proti osišču. -o- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. * Listen to - PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, I to 2 P.M. STATION WH !P { 1520 kilocycles (Top of the Dial) ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela y svoji hiši. Naročite jo, C A^ stane samo________________________Jl/v Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjifo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikan-skega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skopaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- ^Cp danjo Zlato knjigo, obe za samo_______/ Ov NaroČila sprejema: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois S» "SAMOSTANSKI LOVEC" SS LUDVIK GANGHOEER Stran 6 Sreda, 28. januarja 1912 Hajmo ga je nekaj časa opazoval, nato si je snel z ramen lok in drgnil z usnjeno zaplato od vlažnega zraka prepojeno tetivo tako dolgo, da se je segrela in posušila. Ko je obešal orožje na leseni klin, je prinesel brat Severin kadečo se ponev k mizi. "Tako, fanta, zdaj pa k jedi!" Posedli so okoli mize, ki jo je plamen z ognjišča dovolj obsvetljeval in na kratko pomolili. In v resnici — veseli obraz brata Severina se je za trenutek zresnil. Komaj je pa imel svoj amen z ustnic, je bil prvi z žlico v skledi. Použili so bili komaj nekaj grižljajev, ko je Severin urno odložil žlico in zgrabil onadva za roke: "Stojta! Na najboljše smo pozabili! Valti! Sem z dobroto božjo!" Fant je skočil pokoncu in prinesel iz oprtnika trebušasto lončeno grljanko. O- -prezno je brat Severin izvlekel iz nje lu-basti zatič in porinil posodo pred lovca: "Prvi požirek bodi tvoj — samostansko pivo!" Mlasknil je z jezikom. Hajmo je globoko potegnil. "Da, brat, to je zares dobrota božja!" Valti se je zahehetal. In brat Severin zasmejal. "Ali čuješ, kaj je rekel? Dobrota božja!" Sunil je fanta pod rebra in si nastavil ročko na usta. Potem se je dobre volje obrnil spet k Hajmu: "Naj bo, pove- J dal ti bom! Veš, nisem hudoben človek. ■< Kadar klečim v stolu, se trkam na prsi in čutim, da sem nevreden grešnik. Toda potem na vrtu, v kleti in kuhinji pa človek že rad govori o posvetnih stvareh. Patru 1 gvardijanu pa to ni všeč. In zato smo si izmislili poseben jezik: lep hlebec kruha se imenuje pri nas dobra duša, takle vč je dobrota božja in veš, kaj je prava pobož-nost ? Ocvrta postrv! In kaj posebno stara grljanka? Nebes največja milost! In uteha žalostnih? Ščuka v žolici! O ježeš! Saj res ni prav, kar počnemo, a kaj hočeš, človek je pač grešnik." Tako so kramljali in se smejali, tešili se z ročko in bili pri skromni večerji židane vol je. Ko je Valti pospravil z mize, je dejal brat Severin Hajmu: "Radoveden pa nisi prav nič; še vprašal me nisi, po kaj sva prišla!" "Vesel sem, da sta tu! Kaj me briga drugo!" "Oditi moraš jutri dol v samostan in izpolniti svojo krščansko dolžnost!" "Rad! Toda, kdo bo, dokler se ne vrnem, čuval moje gamse in kozoroge?" "Jaz!" "Vi?" se je veselo zasmejal Hajmo. "Da, jaz, kaj deš k temu?" je potožil brat Severin. "Gospod Henrik je menil, da mi je lena zima predobro storila. Sedaj naj si izletam nekaj funtov iz kute! To bo huda stvar!" In ves v skrbeh se je potipal okoli pasa. "Toda ti, tudi ti se lahko veseliš, ko prideš jutri dol: Zadnjič, ko se je vrnil Valti s tvojo novico, to je treskalo, o ježeš! Veš, gospod Henrik je pobožen, srčnodober mož, kadar pa gre za izgubljene duše in kozoroge, potem zna zmerjati ko pravi Turek! Veš, kaj je rekel? 'Dva kozla v enem tednu — če se bo tako nadaljevalo, vtaknem fanta med samostanske hlapce in pošljem tja gor drugega lovca, ki ima bolj budne oči in zna boljše paziti na divjad/ Da, tako je dejal." Hajmo je prebledel. Besede so ga zadele v živo, zakaj oklepal se je logarstva in lepih, svobodnih planin kakor se drži list drevesa: zveneti mora in umreti, če ga ve- j ter odtrg% z veje. Nobene besede ni bil zmožen; samo s pestmi se je oprl ob mizo f in stisnil ustnice. Ko je brat Severin zapazil, kaj je bil napravil, je pobožal lovca po drhteči roki in ga začel tešiti: "No, no, tako hudo pa vendar ne bo. Gospoda Henrika se ti ni treba nič bati. Kar pojdi jutri dol, postavi ss moško predenj, poglej mu naravnost v oči in vse bo dobro! Če bo pa grmel kaj gospod Šluteman, samostanski valpet, ne jemlji tega resno in se otresi! Veš, on bruha ogenj zato, ker mu gospa Cecilija pošteno kuri. V njegovi uradni sobi visi podoba — ali si jo žc videl? Sveti Jurij, ki prebada zmaja! Dejal bi, da bi morala bolj prav viseti tam druga podoba: zmaj, ki ' prebada svetega Jurija, toda ne s sulico, ampak z jezikom!" Hotel je naprej govoriti. Toda od ognjišča sem se je oglasil postrežnik: "Brat Severin!" "Kaj hočeš?" "Veste, koga sem videl davi navsezgodaj?" "Koga?" "Črnega! Spodaj pri jezeru; sedel je pod smreko in krpal mrežo, kakor ne bi bil pater ribičar, ampak podložen hlapec! In ko sem šel mimo, je uprl vame oči, ko ogenj, da sem se ga zares zbal! Aa je pra-vi!" "Ta je seveda pravi!" je ponovil brat L Severin. In da bi odvrnil lovca od njegovih turobnih misli, ga je vprašal: "Ali ga nisi nikoli videl, doli pri jezeru?" Hajmo je odkimal. "Letos okoli božiča so ga nam poslali iz Pasava. Zakaj ? Ne vem! Saj kaj takega nam nikoli ne povedo! Praviio, da je knežjega rodu. Toda tu notri . . .", brat se je potrkal na prsi, "tu mora biti pri njem strašno temno! Cele dolge dneve je v za-.sneženem samostanskem vrtu hodil kakor strah gor in dol. In sedaj na pomlaa so ga postavili za patra ribičarja in ga poslali k jezeru. Tu doli, veš, kjer drži pot preko hudournika, v tistem zapuščenem kotu med skalovjem in jezerom, tam živi v svoji samotorici in bi vendar mogel tako dobro prebivati v samostanski celici. Sam, čisto sam! Zares, ne imenuje se zastonj pater Dezert, 'samotni*! Meniš, da trpi kakega hlapca blizu sebe? Zunaj v Jezerski vasi morajo ostajati in se smejo približati le, kadar jih pokliče s svojim zvonom!" Hajmo je poslušal samo napol. Ko je brat Severin to zapazil, je stresel lovca za roko. "Spregovori vendar kako besedo! Saj je pravi dolgčas, čepeti tako mutasto ko gosenica na zelju! Pridi sem! Potegni ga! In potem pripoveduj! Kje si pa prav za prav doma?" "Pri Svetem Benediktu Burškem!" "Tam, kjer je bil gospod Henrik pred tedni v gosteh?" "Da Všeč sem mu bil in vzel me je s seboj." "Prav ie storil! Tudi jaz bi tako napravil! Ali so tvoji ljudje samostanski?" Hajmo je povesil glavo in glas mu je vzdrhtel. "Moj oče je bil svobodnjak, so-kolar; pri nekem neurju ga je ubila strela, in mati je zaradi tega od žalosti umrla." "Ubogi fant!" je zamrmral brat Severin in hotel prijeti lovca za roko. Hajmo se je pa dvignil in odšel iz izbe. Zunaj ga je objela temna noč. Dolgo je stal, naslonjen na deblo smreke, ki se je pod sunki juga stresala do korenin. Za-I gledal se je proti zvezdam. (Dalje prih.) S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 - NAROČITE SI GA SE DANES! (Continued from page 4) Lodge No. 7—Juv. Br. No. 1—Entered: U) Frances Beznar. Suspended: One. Lodge No. 9—Juv. Br. No. 4—Trans, to Adult Dept.: (1) Joseph Javor-nick. Lodge No. 14—Entered: (10) Louis J. Gorishek (also $500 J. C.), Robert J. and Fred J. Scarcelli, Frank M. and Coleen Cough, Gerald, Charlene and Beverly J. Bruno, Brooks J.. Adams. Died: (1) Helen Bladig. Lodge No. 16—Juv. Br. No. 3—Entered: (4) Gertrude F. Pachek, Alvin J. Bergo^do, Joyce R. Anzick and Jelene M. Ansnick. Trans to Adult Dept.: (1) Dorohty Vertonec. Lodge No. 17—Juv Br. No. 8—Entered: (1) Mary J. Sekich. Lodge No. 20—Juv. Br. No. 6—Trans, to Adult Dept.: (1) Olga Zelez-nikar. v Lodge No. 24—Trans, to Adult Dept.: (2) Mary A. Butala and Elizabeth Strah. Lodge No. 29—Juv. Br. No. 7—Trans, to Adult Dept.: (1) Frank Gole. Ledge No. 21--Entered: (2) C. Penny and C. Perry Buraon. Lodge No. 32—Juv. Br. No. 9—Trans to Adult Dept.: "(1) Dorothy Menart. Lodge No. 33—Juv. Br. No. 2—Entered: (9) Thaddeus and Albert Skr-zenta, Robert and Eleanor Ozga, Rosemarie J. Rabetz, William and Joseph Majcen, Louis Krajnik, Frcnk Haidinyak. Suspended: Thirty-five. Lodge No. 36—Juv. Br. No. 5—Suspended: Seventeen. Lodge No. 37—Suspended: One. Lodge Nc. 41—Juv. Br. No. 1—Entered: (1) Jonathori Drobnitch. Reinstated: One. Trans, to Adult Dept.: (J; Joseph F. Vuletich. Died: (1) Charles A. Drobnitch. Lodge No. 44—Reinstated: One. Lodge Nt>. 45—Entered: (1) Eva Bakovich. Lodge No. 55—-Reinstated: One. Lodge No. 59—Entered: (2) Nicholas C. and Mike A. Fetsko. Lodge No. 61—Entered: (16) Carmeletta Vittoria; Beatrice Mazelew-ski, Leona Wsnziex. Elizabeth and Edward D. Sincavage, Jr., Robert, Kenneth, Eleanor. Anna and Michael Rudoek, Jr., Mary D., Julia, John, Jean, Dora and Antonio DiFrancesco; During the month of December, v/e enrolled 50 new juvenile members, 5 were reinstated, 8 transferred to the Adult Department. 2 died and 56 were suspended. There was a loss of 11, leaving a balance of 2689 juvenile members in good standing. GEO. J. MIROSLAVICH, Sup. Juv. Supervisor. wsjmm/mmm/mmmm/mmmmm I NE OSTANITE BREZ j| I "Baragove Pratike" j 1 ZA LETO 1942. | Pratika je zanimiva in gre hitro Sj S se ne bc v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže j| M oaial brez nje. Pratika stane samo: ni st I 30 centov 1 njj kar jc poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znam- Sj is kah po 3c. na: lig m 1 1J Knjigarna Amerikanski Slovenec S* H 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois j|j TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival : več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno—130 Broširan mehko..........$! .25 Učbeniki Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR, j Zelo praktična knjiga. Žepne ; oblike. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec I 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois j 8 knjig za polovično ceno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovi-_ ne, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče to knjige, ki jihttu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so: 'MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki ga uporabljajo v osnovni šoli________________________30c "CELJE", zanimiv opis mest* Celja in njega okolice_________40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič —-------------------------30c "OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest)___50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)_____50c "TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga).... 45c "OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje__________%50c "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest) .............25c Prodajna vrednost____________$3.20 Zdaj dobite te knjige, dokler UJ 4 zaloga ne poide za—SAMO- ^J^^^ll Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois Bil je čas, ko je bilo hudo prekemo črhniti kako o tistem-totalitarizmu, ki se je razpaseJ tam v evropejskih državah. Na sebi je ta totalitarizem silno nečedna roba. Se dihati ti hoče prepovedati, in da prepove človeku vse drugo, je na dlani, ker bistvo totalitarizma je v tem, da moraš nehati biti človek, in biti smeš le neka edinica, kakor je ovca edinica v ovčji čredi. Nevarno in prekerno je bilo tedaj kako črhniti o totalitarizmu tiste dni. Takoj je kdo postal-boljševik, nazij, fašist, ako ni le preklinjal vseh teh totalitarcev na vse pretege. Totalitarizem je nečeden, pa ni samole nečeden. V preže vse v neko skupino, eden ali kaka skupinica ima besedo, vsi drugi morajo držati jezike za zobmi in šutiti in delati, kakor kak "vodja" zaukazuje in kakor ta vodja zašafuje. Well, tu naletimo na nekaj, kar na sebi pri totalitarizmu ni ravno slabo. Vprežena vola morata vleči oba na tisto stran, če kmet hoče z voli zorati trdo ledino. Biti vpre-žen za vola ni dobro, ampak ledina se le tako more zorati. Smo pri skupini, kakršno hoče in dela totalitarizem. Na iste stran moraš vleči, po kaki lastni glavi ne moreš in ne smeš delati. Odvisno je zdaj od tega, kaj vse tisti "vodja" namerava narediti. Ce gre na rop, moraš na rop ,ampak vsa skupina gre na rop in rop lahko dobro uspe, dasi je rop nečedna zadeva. Skupina gre na rop nad druge, ki so, recimo, demokrati, toraj niso povezani ali vpreženi, kakor sta vola vprežena, in kakor so tisti roparji vpreženi in med seboj trdno povezani. Tu je, da se na totalitarizmu nekaj pokaže, kar i-i le slabo, akoravno je kak rop slabo in je slab tudi totalitarian i. NA PRODAJ je zidana hiša s 6 stanovanji po 4 . sobe. Dva velika podstreška (attics) lepo dvorišče zadaj. Rent nosi od $70. do $75. mesečno. Nahaja se na 1831 W. 21st Place. Proda se za jako zmerno ceno. Vprašajte pri: Mrs. Jos. Wolf, 1837 West 21st Place, Chicago, 111. Nihče naj me ne razume napačno. Tisti nečedni totalitarizem je zdaj tudi nas potegnil v vojni vrtinec, da moramo plesati, če hočemo ali nočemo. Prikazalo se je pa, kakšen šment je totalitarizem. Le Rusi so imeli nekaj več soli v glavah, in so proti totalitarizmu pripravljali s — totalitarizmom. Zdaj maže j o druge totalitarce, ker so sami postali totalitarci. Vsi drugi so pa poudarjali demokracijo, ki je silno dobra roba, ampak ni prava roba zoper totalitarizem. Demokrati-so hvalili demokracijo in se zanašali na demokracijo in dremali in smrčali, češ, mi smo demokrati, kaj nam pa morejo. Totalitarci so pripravljali in niso nikogar vprašali in so pripravljeni, demokrati pa so dremali, se niso pripravljali in niso pripravljeni; in saj sami veste4 kako je zdaj, ko ni bilo dosti priprav in le preveč dremanja. Ir ko se je zdaj vse to pokazalo v jasni luči, in je začelo nečedno padati po plečih denibkratov, je prišel tudi totalitarizem v malo drugačno luč, r.e morda ravno v čast. Danes se lahko kaka reče o totalitarizmu, in ni več nevarno, da bi človek kako zinil, da je totalitarizem v bistvu neka organizacija, ki ima pač dva obraza, en ■obraz spakast, drugi pa, ki ni talko spakast, kadar se je treba s totalitarizmom boriti, da se kaka demokracija pred njim ubrani pogina. Sami vidite in lahko sami premišljujete in preudarite, kakšna roba je totalitarizem. . • -o- 'SlRITE AMER, SLOVENCA** FRAKI PABLICK D.D.S., M-D.S. i.v ZOBOZDRAVNIK % Dentist-Orthodontist ' -SA (izravnava t o be) 2125 So. 32nd Avenue % CICERO, ILL. TeL Cicero 610 ' V — - ,l-r| Marshall Field Annex .Vl 25 E. Washington Stre« CHICAGO, ILL. JP TeL Central 0904 | URE: V Cicero vsak dan, irnem-ši sred. o 2.5 1 3 1 4 5 1 6 . » 1 8 9 13 14 15 16 17 20 21 22 23 24 36 * "27, 28' 29 30 31 32 33 84 1 o £ "3 u Č s'! a £ A E Q co $—.— 1000.00 1500.00 1000.00 218.75 447.50 132.50 250.00 1000.00 <8 t~ o S. £ .s o w « $568.00 1109.00 198.00 1035.00 15.00 662.00 272.00 53.00 118.00 377.00 161.00 331.00 62.00 136.00 468.50 451.50 102.00 167.00 111.00 52.00 561.50 271.00 98.00 88.80 12.00 TJ O S c "o 0 M' h 01 o C. o, O O ; 150.00 125.00 125.00 75.00 300.00 7s!00 7s!oo 225.00 125.00 75.00 75.00 75.00 150.00 5 § 1 SI CQ a —I 4J ca c "S v o. 3 $25.00 50.00 25.00 25.00 25.00 29o!(X) 10.00 25.00 25.00 25.00 » £ § J w o 2 o i I i E o c u £ 8 $13.00 : 14.00 6.00 2.00 4.00 " 9.00 4240 3.00 3.00 30.00 5.00 , 4.00 4.00 17.00 5.00 12.00 > j* m a S i % £ £ C aj g. m O O t O o p £ JE u 5, tA C C5 3 C U 03 > 25.00 *C3 3 9 O M t/3 5756.00 2298.00 198.00 2691.00 92.00 L962.00 272.00 82.00 118.00 411.00 161.00 763.00 85.00 214.90 942.25 899.00 107.00 171.00 240.00 62.00 694.00 388.00 348.00 . 75.00 193.00 399.00 1000.00 REMEMBER PEARL HARBOR! ] JUY U. S. DEFENSE BONDS AND iT AMPS — ENLIST IN THE U. S. VAR EFFORT. 36 —298.00 75.00 —18.00 —391 00 37 114.50 ——.— 1.00 —.— 115.50 38 —148.00 — —.— 3.00 151.00 40 —.— 20.00 —.— —_._______3Q 0Q 41 230.00 125.00 25.00 50.00 7.08 31 63 468 71 44 63.00 —5.73 2.00 ——70 73 45 —.— 40.00 —.— —.— 18.00 58.00 46 500.00 ——.— —2.00 —502 00 51 —•— 48.00 —.— ——.— 48.00 52 —.— 62.00 ——.— 2.00 105.00 —.— 169.00 53 —.— 60.00 —2 00 — 62 00 54 —.— IP1.00 ——10.00 —.— — 201.00 55 ——•— —— —-— 8.00 —.— 8.00 56 500.00 30.00 ——__ _ 530 qo 57 ——.— —.— —3.00 —.— _!— 3.00 2 —— ———17.00 ——17.00 59 —■— 254.50 —.— —.— 6.00 260 50 «0 ——.— ■{ —.— —.— 3.00 — 3.00 61 —— —— —— —— 25.00 — —.— 25.00 6548.75 9038.50 1850.00 555.73 343.00 112.08 56.63 18,504.69 INVESTMENTS — INVESTICIJE Bonds: U. S. Savings, 2.90%............$15700.00 U. S. Defense Ser. F, 2.53 ........................19S80.00 Alamogordo, N. M. Sch. Dist: No. 1. 4%______1..........4000.00 Alamogordo, N. M. Refunding Water, ..............70cj).00 Alamosa, Colo. Ret, 4%.........................3000.00 Alamosa Co., Colo. Sch. Dist. No. 3, .. 5000.00 Arkansas Highway, 3%________________________8000.00 Arkansas Highway, 3y4%....................4000.00 Aurora, Colo. Sewer Dist. No. 1, 5H%.....................2780.00 Browning, Mont. Ref., ................5000.00 Conejos Co., Colo. Sch. Dist. No. 10, 3%___________________2000.00 Costilla Co., Colo. Sch. Dist No. 10, 5%_______________________1000.00 ^ Costilla Co., Colo. Sch. Dist. No. 12, 5Mt%________________2500.00 Costilla Co., Colo. Sch. Dist. No. 12, 6%...„„________________2000.00 Crowley Co., Colo. Sch. Dist. No. 12, 4Vi%........................4000.00 Dolores, Colo. Sewer Dist 6%....r.....................500.00 Dumas, Tex. Sewer, * ............6000.00 Edgewater, Colo. Water Ref., 4%______________5000.00 Ecorse, Mich. Sch. Dist. No. 1, 3Vi%.„-...............5000.00 Farmington, N. M. Water, 5..................4000.00 Florence, Colo. Ref., 4^%...____________________5000.00 Florence, Colo. Sewer Dist. No. 4, 6%...................1000.00 Gallup, N. M. Sewer, 5%....................4000.00 Hot Springs, N. M. Sewer, 6%__________________________1500.00 Las Vegas, N. M. Sewer, 6%________________________1000.00 Los Angeles Co., Calif. San. Dist. No. 4, 5Y*%...............7000.00 Middle Rio Grande Conservancy Dist, 4%...„......................13980.00 Muleshoe, Tex. Water, 5V4%._..................3000.00 Orday, Colo. Water, 4%......................13000.00 Ouray, Colo. High Sch., ~ 3%%..................6500.00 Perth Amboy, N. J. Gen. Imp., 5%.................5000.00 7 Pinal Co., Ariz. Electrical Dist., 6%.........................8000.00 I Pritchett, Colo. Judgment, ~ 5........................1950.00 1 Pueblo, Colo. Sewage Disposal, 3^%.............4000.00 Pueblo, Colo. Water Dist. No. 2, 4 Vfe ..............4000.00 Pueblo, Colo. Ref., 4V4%.__________________4000.00 Pueblo Co., Colo. Sch. Dist No. 13, 4%% ..........3000.00 Ros well, N. M. Imp., . ......................1500.00 San Juan Co., Colo. Sch. Dist. No. 1, 4%..._......................4000.00 Salt River Agric. Imp. & Power Dist, 4Vfe%_________________7000.00 Springfield, Colo. Pav., 6%.._..............5000.00 Walsenburg, Colo. Ref., 4..............5000.00 ' Walsenburg, Colo., Ref. Water, 4%____________________________2000.00 Wellington, Colo. Ret, 2%.........................7500.00 Winters, Tex. Municipal Hospital, 4 4%...;____________________5000.00 Benedictine Society of Colo., , —....................675.00 Masonic Temple, N. Platte, Neb., 5%.__________2000.00 Republic Bldg., Denver, Colo., 5%___i......................3000.00 University of Denver, Stadium, 5%__________________________2000.00 Total — Skupaj ......._____________________________________________$237,065.00 Certificate Loans — Pospjilo na certifikate........................16,947.74 First National Bank of Denver—Check. Acct.....................8,701.42 First Federal Savings & Loan Ass n., 4%................5,000.00 Railway Building & Loan Ass'n., 5%________________5,000.00 Reliance Federal Savings & Loan Ass n., 3%........9,450.33 Standard Federal Savings & Loan Ass'n., 3%......?. 5,000.00 Talman Federal Savings & Loan Ass'n., 3%______________5,000.00 FHA & Mortgage Loans—FHA in Hipeteke 4-5* .............42,502.59 Former Treasurer, Joe Videtich, bivši blag......J......................3,952.62 Total — Skupaj .....................—....................$338,619.70 Recapitulations — Rekapiiulacija: Mortuary Fund — Smrtninski sklad ___________________________________$319,460.18 Sick Benefit Fund — Bolniški sklad ...................................................................................10,302.50 Indemnity Fund — Odškodninski sklad .........................................2,979.35 Beneficent Fund — Dobrodelni sklad _____________ ______^...................1,467.98 Convention Fund — Konvenčni sklad..........._ ...............................462^41 Expense Fund — Stroškovni sklad ____________I "Z..________________________________________3,947.28 Total — Skupaj --------I.......................................................$338,619.70 FINANCIAL REPORT OF THE JUV. DEPT. OF THE WSA FROM JULY 1. TO DECEMBER 31. 1941 FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ OD 1. JUL. DO 31. DEC- 1941 Receiots — Preiemki: Lodge No. of No. members Amount Dr. Število št. članov Skupaj 1--------- 238 $213.90 3........... 132 121.80 4-------- 21 19.35 5---------- 86 78.45 6.......... 26 22.50 7------- 48 43.65 8..:------ 9 8.40 9--------- 55 51.45 11_________ 10 9.60 1 4.......... 88 95.52 1 5---------- 13 11.70 1 6__________ 258 2i3.10 1 7.......— 64 57.45 2 0......... 22 20.40 2 1_________ 53 99.57 2 2............ 27 24.60 2 3--------- 5 4.50 2 4........... 58 53.25 25...1 .90 2 6________ 17 . 15.75 2 7___________ 9 8.10 2 8.......... 4 3.60 2 9........... 59 52.50 Total — Skupaj ..................................... Lodge No. of No. members Amount Dr. Število št. članov Skupaj 3 0........................19 16.80 3 1........................10 13.02 3 2........................72 64.35 3 3............354 325.65 3 4........................2 2.25 36........................201 197.10 37^________9 10.05 38______________________45 40.65 4 0...............8 7.20 4 1........................311 291.70 4 4........................18 15.45 4 5......................59 49.95 4 6____________________3 2.70 51...;____________19 16.65 52.................69 62.10 5 3--------------------16 15.60 5 4...............28 25.20 5 5.........T 18 26.22 56..,____________55 67.75 57...______________7 6.30 58..................39 33.30 60...............8 17.52 Interest on bonds — Obresti na obveznice______________________________ 451.03 Total receipts — Skupni prejemki_____________________________________ 2,988.58 Balance June 30, 1941 — Preostanek__________________________________ 23,434.03 Total — Skupaj —.......................1____________________________________________ $26,422.61 Disbursements — Izdatki: Death claims — Smrtnine, No. 14 & 41..................................$900.00 Sxch. charges on coupons — Vnovčenje kuponov................ 1.10 Reserves refunded — Rezerve povrnjene.........~.................. 362.05 L#oss on Sale of bonds—Izgubo na prodanih obvez............ 50.00 Commissions for new members—Provizije za nove čl....... 154.00 fraternal Voice — Bratski glas .............................................. 86.06 Printing — Tiskovine ............................................................ 13.00 Total disbursements — Skupni izdatki .................................... 1,566.21 • _ Balance December 31, 1941 — Preostanek ______________________________ $24,856.40 INVESTMENTS — INVESTICIJE: Bonds: J. S. Defense, 2.537c........ $4440.00 Alamosa Co., Colo. Ref., 4%................ 3500.00 Huerfano Co., Colo. Sch. Dist. No. 51, ............ 1800.00 [Hiddle Rio Grande Conservancy Dist., ............. 2680.00 Musselshell Co., Mont. Ref., lVi-4%...„........... 2220.00 Perth Amboy, N. J. Tax Ref., 4....... 4825.00 Phoenix, Ariz. Water, 5%^............ 1000.00 Pinal Co., Ariz. Electrical Dist. No. 14, 6%______________ 2000.00 Pueblo Conservancy Dist., 4^4%........... 1000.00 Wellington, Colo. Ref., 2%....__________ 500.00 Total bonds — Skupaj obveznic .............................. $23,965.00 The First National Bank — Checking Acct................... 891.40 Total — Skupaj ------*................................................ $24,856.40 » Recapitulation — Rekapitulacija: Mortuary Fund — Smrtninski sklad ................................................ $24,071.79 Expense Fund — stroškovni sklad ................................................... 784.61 Total — Skupaj .......................................................................... $24,856.40 Orphan's Fund — Sklad mladoletnih dedičev: Sthnley, Lous, Mimmie and Annie Arko .......................... $639.04 Anna & Daki Balich ____________________________________________________ ~ 173.20 Frank & Fred M is m as h................................................ 350.00 John, Annie 8c Joe Moze ............................................ 434.90 Mary Skrjanc-------------------------------------------------------- 400.00 Total — Skupaj —...................................................... 1,997.14 Investments — Investicije: Alamosa, Colo. Ret Bond, 4%_____-...................................................1,000.00 Hot Springs, N. M. Sewer Bond ______1..............................................447.47 Reliance Federal Savings 8c Loan Ass'n.....................11!."!.!.. 549.67 Total — Skupaj .......................................................................... 1,997.14 Assets of the Juvenile Dept.—Premoženje ml. odd......................... 24,856.40 Assets of the Adult Dept.—Premoženje aktiv, oddelka.................. 338,619.70 Furniture and fixtures — Pohištvo in opremo............................... 454.36 Lodge supplies — Društvene potrebščine ....................................1" 516.28 Total assets — Skupno premoženje..........................................$366,443.88