DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEfiiČNSKOi OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji sneSm mesečno Din It.—, r inoztnutvu mesečno Dtn /J.—, — Uredništvo in upravm Maribor. Ruikm oost* S. petini preda! 22. telefon 2326. Čekovni račun M 14335. — Podružnice: Ltubljana. Do* ktvsk* zbornica ** Cstle. Delavska zbornica — Trbovlle, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi $o no vročtth. Notronktrma pisma se ne aprelemaio. — MoU oglasi trgov, značah vsaka beseda Din \ mrif ogluši, M s&aKfe t soeiel* e namerno delavstvu in »ometi eneem. vsaka beseda Din 9Jt Štev. 57 > Maribor, torek, dne 21. maja 1940 Loto XV Ali ni povsod tako? Delavstvo, zdrami se in čuvaj svoje pravice. Že pred desetimi leti je rekel nemški ekonomist Louis Brentano: »Delavcem je zakon zagotovil pravico, toda oni so preganjani, ako žele, da se s to pravico okoristijo! Čudna so pojmovanja našega sveta o delavcih in delavskih državljanskih pravicah. Formalno ima delavec pravico, da je organiziran. Zakon o društvih velja zanj kakor tudi za vse druge državljane. In vrhutega obstoja za delavce še posebna pravica do strokovnega organiziranja, ki jo jamči zakon o zaščiti delavcev. Ce so zakoni delavcem zagotovili pravico do organizacij, je za to obstojal gotovo važen razlog. Če bi teh razlogov ne bilo, ne bi obstojale niti zakonite določbe o svobodi delavskega organiziranja. Pred nami so (kakor poročajo »Rad-ničke Novine«) delavci, ki so prišli iz Umke in so bili zaposleni v tamošnji tvomici papirja in lepenke. Kazali so nam svoje plačilne kuverte. Na njih čitamo, da so delali po 60 ur (po< zakonu bi smeli delati le 48 ur tedensko), kakor tudi, da je ves delovni čas plačan kot redni delovni čas po tri dinarje na uro. Po raznih odbitkih je dobil delavec na roko 170 dinarjev tedensko. - — V tem času je>48 rednega in 12 ur pre-kočasnega dela. Delavci so zahtevali, da se jim čez-urno delo plača, kakor zakon določa. Pa so zaradi tega zleteli iz tovarne na vrat na nos. Danes ena partija, jutri druga, pojutrišnjem tretja. Delavci so bili brez pomoči. V nesreči so prišli na to, da jim je potrebna organizacija. — Skupini delavcev, ki stoji pred nami, je bilo rečeno kar naravnost, da so bili odpuščeni, ker so pristopili k organizaciji in ker imajo v obratu glavno besedo. Za izplačilo nadurnega dela poznamo pot. In organizacija bo ukrenila, da delavci ne bodo več zatirani. Tudi za nizke plače, kadar gre zanje, imamo pot, ki jo zakon določa in po kateri moremo iti. Toda za ureditev položaja delavcev v podjetjih je prvi predpogoj obstojanje njihove svobodne strokovne organizacije. Z namenom in željo, da se delavcem omogoči izboljšanje njihovega ma-terijelnega in socialnega položaja, so bili sklenjeni zakoni, ki jamčijo delavcem svobodo organiziranja in njihove strokovne organizacije. Kadar obstojajo zakoni, tedaj bi morale obstojati tudi sankcije, ki naj jamčijo, da se bodo zakoni izvrševali. Edina sankcija, ki se doslej izvaja v varstvo zakonitih delavskih pravic, je bila in ostane tudi dalje kolektivna (skupna) zavest delavcev in nijihova odporna volja, ki jo kljub vsemu trpljenju za to svojo temeljno državljansko pravico, nadaljujejo ter z nadaljnjo trdno brigo z organizirano silo uveljavijo ter pribore sebi spoštovanje družbe. 0 gromne Sl oveS! Le url ve Umik zaveznikov v Belgiji in Franciji Vsled kapitulacije Nizozemske so Nemci ojačili svoje sile, ki so prodirale vzdolž Albertovega kanala v Belgiji in uspeli, da so ta kanal prekoračili ter tako prišli za hrbet belgijskemu trdnjavskemu sistemu ob reki Meusi od Liega do Namurja. Zato so se pretekli teden zavezniške čete umaknile na črto Na-mur—Louvain—Antwerpen. Pa par dneh hudih bojev so se 17. maja umaknile ponovno in prepustile Nemcem glavno mesto Belgije Bruselj, tako, da je fronta potekala od Antwerpna (na severu Belgije, zapadno od Bruslja) pa do utrdb okrog mesta Maubeuge (že na francoskem ozemlju). V soboto, dne 18. maja so zavezniki izpraznili tudi Antwerpen in svoje skrajno levo krilo naslonili na mesto Gent v zapadni Belgiji. Tako trdijo zavezniška poročila, Nemci pa nasprotno trdijo, da so sovražnika pregnali in ga zasledujejo. Trdnjava Liege in Namur sta, kakor je razvidno, od Nemcev obkoljeni, se pa še vedno držita. Nemci zasedajo na Holandskem zee-landske otoke, s katerih so Holandci odpeljali ves vojni materijal in letala. Strahoviti boji v severovzhodni Franciji Med tem so Nemci osredotočili svoj napad tudi proti severovzhodni Franciji. Predvsem so napadli z belgijskega ozemlja na črto Montmedy—Sedan. Pri Sedanu se je nemški vojski posrečilo s strahovitimi napadi vdreti v francosko Daladierovo obrambno linijo na širini kakšnih 80 km in napredovati v smeri proti kraju Rethel ob reki Aisne. Med tem se je francoska vojska v Belgiji na reki Meuse (Namur—Dinant—Givet) umaknila proti zapadu na črto Charle-ville—Maubeuge. Nastala je nova fronta na francoskem ozemlju od najjužnejše točke Montmedy v severozapadni j smeri preko Rethla—Charville—Maubeuge. Boji, ki divjajo že od srede preteklega tedna na tej fronti, so gotovo najbolj krvavi v zgodovini človeštva. Na tej okrog 120 km dolgi fronti operirajo tri nemške armade z okrog 40 divizijami in 3000 tanki ter 2000 letali. Nemci so napredovali na črti Charle-ville—'Maubeuge do krajev Hirson in Avesne. Po zatrdilu strokovnjakov je nemško armadno vodstvo vrglo na to področje fronte 11 od 12 tankovskih divizij. Za Nemce je ta del fronte važen, ker je od tod najbližja pot proti Parizu. Francozi pa se tudi zavedajo nevarnosti, ki jim preti, zato so organizirali srdito obrambo. Kdo ve koliko stctisoč vojakov ie padlo oz. bilo ranjenih v teh nekaj dneh vojne na tej razmeroma kratki fronti. Nemška poročila ne govore o izgubah, pač pa francoska, ki povedo, da so polja posejana z mrliči, razbitimi tanki, oklopnimi vozovi, sestreljenimi letali, topovi itd. Vendar ti boji še niso zaključeni. Neverjetno je, kako morejo vojaki vzdržati v takem peklu, kjer eksplodira na tisoče ton bomb in granat in udarja na vse strani na milijone krogel. Francosko armadno poveljstvo izjavlja, da se fran- coski vojaki menjajo na fronti vsako tretjo noč. Nemški vojaki, ki so prišli v francosko ujetništvo, pa pravijo, da nekateri niso spali že odkar so pričeli boji na tem frontnem področju. Nemci so poslali na tej fronti v boj svoje elitne čete. • -• .* .1. »e Nemci trdijo, da so vjeli doslej 110 tisoč zaveznikov in da imajo zavezniki večje izgube na letalih, kot pa jih imajo oni. Zavezniki pa poročajo, da je bilo od časa nemškega napada na Holandijo in Belgijo pa do 18. maja zbitih 1500 nemških letal. Kdo bi vedel, koliko znaša dnevna potrošnja bencina za tanke in letala? Ena sama motorizirana divizija ga porabi dnevno 2600 ton. Eno je gotovo, da gre vsa ta potrošnja bencina iz rezerv. Ako teh rezerv ne bo mogoče nadomestiti, potem bo treba prej ali slej omejiti uporabo motoriziranega orožja. Y»Ni \% -—v .w.t Novi boii se razvijajo pri St. Ouentlnu Po najnovejših poročilih so boji pri Rethelu znatno popustili. V koliko je ponehanje bojev v tem odseku posledica francoskih protinapadov oz. obrambe, se bo šele videlo. Pač pa so Nemci napadli 80 km do 100 km severozapadno od tega odseka preko Hirson—Vervin—Avesnes in dosegli ter zavzeli St. Quentin in Le Ca-teau. Angleška in francoska poročila trdijo, da imajo sedaj Nemci namen poskusiti, da bi prišli za hrbet zavezniški armadi, ki se drži v Belgiji, Kot najbolj uspešno sredstvo proti nemškim tankom so se obnesli 7.6 cm brzostrelni francoski topovi, ki prebijejo oklepe tudi največjih nemških tankov. S temi topovi streljajo Francozi večkrat na razdaljo samo 90 m. Leon Blum k položaju Gre se za demokratični socializem. Leon Blum, voditelj francoskih socialistov se je udeležil kongresa laburistične stranke v Londonu. Blum je na kongresu ognjevito nastopil »■-. •« , i Moja domo- vaša domovina sta pred največ-iak V zgodovini' Potrebujemo vo- Stav T*.*- kVu*,u,IC- cjja. V tej vojni se bonmo tudi za so-Liauzem. Nemška taktika Nemci uporabljajo taktiko brezobzirnega napadanja s tanki in motoriziranimi silami, ne meneč se za kritje teh edinic na levi in desni strani. — Njih namen je, da s prodiranjem tankov napravijo vrzel v fronti nasprotnika in ga potisnejo pred seboj, nakar nastopi pehota, ki prične s čiščenjem ozemlja levo in desno od gazi, ki so jo napravili tankovski odredi. Vendar bi ta akcija ne bila mogoča brez pomoči letal, ki imajo nalogo, da obstreljujejo umikajočega se nasprotnika in preprečijo nastop nasprotnikovih motoriziranih sil proti nemškim tankom. Proti tej nemški taktiki nastopa francosko vojno poveljstvo na ta način, da drži fronto na »tečajih«, levo in desno od vdora in z vsemi silami preprečuje sovražni pehoti,1 da bi vdrla za tanki v vrzel. Angleški in francoski bombniki pa napadajo nemška letala in mečejo bombe na tankovske odrede. Angleški letalski napadi na Bremen in Hamburg Angleški bombniki že več noči zapo-| redoma napadajo nemško zaledje z bombami. Najbolj odjeknila sta napada na Hamburg in Bremen. V Bremenu je ena bomba zadela bencinske rezervoarje. 600 m visok plamen je švignil kratko po strašni eksploziji proti nebu in vso pokrajino je zavil gost, črn dim. Zlasti bombardirajo zavezniška letala tudi veze Nemcev za fronto,. obratno pa seveda tudi ne počivajo Nemci. Po izjavi angleškega ministrskega j predsednika Churchilla so izigube zavezniških in nemških letalskih sil 1:3 v korist zaveznikov. Vsled angleških letalskih napadov so Nemci prekinili z večerno oddajo radijskih postaj. Strahovite izgube Ako se vzame za podlago izjava bivšega poveljnika nizozemske vojske Win-kelmana, da so znašale zgube Nizozemcev v par dneh okrog 100.000 mož, se more z gotovostjo računati, da je na zapadni fronti padlo in bilo ranjenih do konca preteklega tedna precej nad en milijon vojakov na obeh straneh, ft* Sprememba v francoski vladi V francoski vladi so bile izvršene spremembe. Predsednik valade Rey-naud je postal vojni minister, njegov pomočnik pa 84 letni maršal Petain, znan iz svetovne vojne in sedaj poslanik v Madridu. Daladier, dosedanji vojni minister, je postal zunanji minister. Henry Roy je izstopil iz vlade, njegov resor, notranje ministrstvo, pa je pre- del, dočim je Louis Rollin postal minister kolonij. General Weygand poveljnik vseh zavezniških sil V Parizu je bil te dni vojni posvet, na katerega je prišel angleški ministrski predsednik Churchill in pa general Wey-gand iz Sirije. General Weygand je prevzel glavno poveljstvo vseh zavezniških sil in nadomestil generala Gamelina. Zmagati ali umreti. • Glavni poveljnik francoske armade in zavezniških kopnih sil general Gamelin je pretekli teden izdal povelje, v ka-> terem pravi vojakom, da se ne sme nihče umakniti pred sovražnim pritiskom, ampak naj raje umre na mestu, ako se ne more več boriti. Zmagati ali umreti, je geslo francoskega vojaka. Belgijska vlada se je preselila v Ost-ende Bofl za Narvik Reuterjeva poročila iz severne Norveške se glase, da je mesto Narvik docela obkoljeno od angleških in norveških čet in da injajo Nemci izven Narvika edino možnost, da se umaknejo na Švedsko. Na Lofotskih otokih, pred vhodom v narviški fjord, so Norvežani in Angleži zajeli poslednje ostanke Nem- cev. vzel dosedanji kolonialni minister Man-! stacij v Rimu. Italija bo dobila vse, kar zahteva je izjavil zunanji minister grof Ciano dne 18. t. m. ob priliki nekih manife- Koncentracijska taboriSta In prisilno delo za Špekulante Vladina uredba proti navijanju cen in veriženju. D&tna u* fta Ministrski svet je sklenil uredbo z zakonsko močjo o pošiljanju špekulantov in verižnikov v koncentracijska taborišča in na prisilno delo. Proizvajalca, posrednika ali prodajalca, ki dviga ceno živilom in življenjskim potrebščinam čez dopustno mejo, ki je piedvidena z uredbo o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije ter z u-redbo o nadzorstvu nad cenami, ali ki kupiči blago z namenom, da ga odtegne iz prometa, da bi mu na ta način zvišal ceno, sme upravna oblast prve stopnje poslati v koncentracijsko taborišče za dobo največ šest mesecev, v ponovnem slučaju pa za dobo največ enega leta, toda z dodatkom, da je v tem času zavezan prisilnemu delu. Sklep o pošiljatvi v koncentracijsko taborišče ali na prisilno delo, dostavi upravno oblastvo sreskemu sodišču, ki je pristojno za kazenski postopek proti taki osebi in se smatra odlok upravne oblasti kot kazenska prijava. Proti odloku upravne oblasti je do- voljena pritožba na drugostopno oblast v teku 8 dni. Drugostopna oblast ali pa notranje ministrstvo sta upravičena tak sklep razveljaviti. Sresko sodišče, kateremu se dostavi odlok upravne oblasti, pa je dolžno v 14 dneh izreči razsodbo o pravilnosti ali nepravilnosti in utemeljenosti postopka upravne oblasti. Ako je bila izrečena oprostilna sodba glede vseh dejanj, zaradi katerih je bila odrejena po-šiljatev v koncentracijsko taborišče, ali na prisilno delo, obvesti sodišče pristojno upravno oblast, ki mora takoj ukiniti svoj sklep o pošiljatvi v koncentracijsko taborišče oz. na prisilno delo. Uredba je prav gotovo umestna in je treba samo obžalovati, da ni bila sklenjena že mnogo poprej. Če kdo zasluži kazen, potem jo zasluži špekulant in verižnik, ki se ne sramujeta, da z izrabljanjem splošne stiske in nesreče naroda skušata izvleči čim večjo korist za sebe, četudi vesta, da trgata iz ust gladnim in bednim poslednji košček kruha. Nevtralnost v tisku Izšla je uredba z zakonsko močjo, ki prepoveduje: 1. poudarjanje stališča v korist ene od vojskujočih se strank; 2. povzročanje nezadovoljstva ali mržnje proti eni izmed vojskujočih se strank; 3. hujskanje k dejanjem, sovražnim za katero od vojskujočih se strank; 4. žaljenje ali pa omalovaževanje vojske katerekoli tuje države; 5. objavljanje izmišljenih vesti ali neresničnih poročil, ki bi mogla skaliti odnose med katero zunanjo in našo državo. Nadalje je prepovedano objavljati izjave, sporočila ali druga dejanja, ki so označena v prej omenjenih določbah, tudi v obliki slik, risb, karikatur, fotografij, filmskih in zvočnih posnetkov, ki so namenjeni za javnost. Preganjanje se bo vršilo ipo posebnem pospešenem postopku in je kazen do 6 mesecev zapora ali 'globa do din 10.000. Pomotna vojska za obrambo zaledja Pripadajo ji vsi moški od 16. do Vlada je objavila uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi pomožne vojske za obrambo zaledja v slučaju mobilizacije. Obveznost služiti v pomožni vojski je predpisana za vse državljane od 16. do 70. leta. Moški državljani od 17. do 65. leta pa so zavezani za opravljanje fizičnih del, ako so za to telesno sposobni. Pomožna vojska ima tri pozive. V prvi poziv spadajo: upravno in strokov* 70. leta, ki so sposobni za delo. no osobje, strokovni delavci v industriji in obrti; v drugi poziv kmetje in živinorejci ter strokovnjaki za ta področja; v tretji poziv vsi ostali, zlasti intelektualci, vpokojenci, dijaki in učenci. Obveznike pomožne vojske bo mogoče vpoklicati na vežbe v kraju domovanja, ne da bd radi tega trpelo njihovo delo pri poklicu. Mobilizacija pa se sme odrediti tudi v stanju pripravljenosti. 107 Osrednja uprava za Samostojna borza V Beogradu se je konstituirala Osrednja uprava za posredovanje dela. Seja novega predsedstva se je vršila v smislu naredbe o prenosu poslov socialne politike in narodnega zdravja na hrvaško banovino in o ustanovitvi treh samoupravnih posredovalnic v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Piedsedstvo je sklenilo, da se čimprej obrazujejo samo- Zsne 6rey: Mož Iz žozda Helen je mogla svoje začudenje in dvom v to trditev izraziti edino le z molčečim pogledom. »Govoričenja je povsod dovolj in na zapadu se klepetavost še posebno malo ceni«, je nadaljeval Be-asley. »Jaz nisem širokoustež. Hočem vam samo moj slučaj razložiti in napraviti z vami posel, 6e ste za to. Lahko dokažem mnogo več kakor vi,^ črno na belem in z dobrimi pričami. To je moj slučaj. In posel ki vam ga predlagam: poročiva se, na ta način bova to stvar najlažje spravila z sveta.« Nesramno odkritost tega moža, ki ji je manjkala popolnoma vsaka obzirnost napram njej kot ženi, je učinkovala presenetljivo, bedasto in originalno; vendar je bila Helen na to tako dobro pripravljena, da je mogla svoj odpor zakriti. »Hvala vam, M!r. Beasley, ali vaše ponudbe ne morem sprejeti.« »Morda bi hoteli še malo počakati in o stvari razmisliti?«, je vprašal in široko razširil svoje orokavičene prste.« »Pod nobenimi pogoji.« Beasley se je dvignil. Ni kazal nobenega^ razočaranja ali nevolje, a predrzna brezskrbnost je izginila raz njegovega obraza in kakor neznatna je tudi bila ta izprememba, vzela mu je vendar edino spravljivo lastnost, ki jo je kazal. »To pomeni, da vas bom moral prisiliti, da mi vrnete onih osemdeset tisoč, — ali pa vas ipoženem iz hiše in s posestva«, je rekel grozeče. »Mr. Beasley, tudi če bi vam to vsoto dolgovala, kako pa naj tako veliki znesek skupaj spravim? To- posredovanje dela dela za Slovenijo. uprave, da sprejmejo potrebne proračune in odobre poročila za 1939. Državni odbor za obrambo gospodarstva bo ustanovljen, kakor je to predpisano s posebno uredbo. Naloga odbora bo regulirati vse gospodarstvo v skladu s potrebami države v izrednih razmerah. Vsi shodi in sestanki so do nadaljnjega prepovedani, razen cerkvenih shodov, na katerih pa ne smejo nastopati politiki in se tudi ne sme politično govoriti. Minister vojske in mornarice o potrebi vpoklicev na vežbe. Vojni minister general Nedič je dal izjavo glede vpoklicev na orožne vaie. Nekateri se pritožujejo, da morajo že tretjič ali pa celo že po večkrat zaporedoma na orožne vaje, dočim drugi niso bili še niti enkrat vpoklicani. Ti vpoklici so potrebni, da se dotičniki, ki pripadajo raznim specijelnim edinicamv se. znanijo in izvežibajo z novimi vrstami orožja. Časi so resni in zahtevajo, da se interesi posameznika podrede interesom celote. Pri pobijanju draginje in spekulacije morajo sodelovati vsi javni organi, tako pravi dodatna uredba o nadzorstvu nad izvrševanjem uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije in uredbe o kontroli cen. Ta dodatna uredba je bila objavljena dne 9. maja in predvideva posebne nagrade prijavnikom. Nagrada znaša 15 odst. pri kazni do 500 din, 20 odst. pri kazni od din 500 do din 5000 in 10 odst. pri kazni nad din 5000. Po izplačilu nagrade se [preostanek kazni vplača na poseben račun pri Državni hipotekarni banki za sklad za prehrano siromakov. - ** - JSZ. — Glasilo ZZD prinaša sodbo ljubljanskega škofa Gregojija Rožmana proti »Jugoslovanski strokovni zvezi«, ki je bila objavljena v »Ljubljanskem škofijskem listu« z dne 25. aprila 1940. V t. 14 škofovih odločitev čitamo: »Škodljiva razcepljenost v vrstah katoliškega delavstva je povzročila predvsem to, da so zašli nekateri vodilni krogi jugoslovanske strokovne zveze pod vpliv marksističnih idej in se niso oklenili takoj v po-četku papeževe okrožnice »Quadragesiimo an-no«. Pisanje »Delavske pravice« in delovanje »Jugoslovanske strokovne zveze« je že nekaj let tako, da se je organizacija sama izločila iz skupnosti celotne katoliške javnosti. V JSZ je gotovo mnogo vernega krščanskega delavstva; vse te vabimo... v katoliško ZZiD.« — K tej sodbi imamo pripomniti samo eno: da je zmotna. Ker pa v takih vprašanjih cerkev ne pozna priziva in revizije, je sodba dokončna. — Toda marksistični socialisti bi se lepo zahvalili za take marksiste, kot so krščanski socialisti, ki jih je poklical v življenje sam pokojni dr. Ev. Krek. Kakor pa izgleda »Jugoslovanska zveza«, kljub škofovi obsodbi ne misli nehati delovati. Narobe, »Delavska pravica« odgovarja škofu tako-le: »Člani JSZ naj se radi te resolucije ne dajo iprav nič begati. Zavedajo naj se, da to, ali je JSZ kaitoliška ali ne, ni in ne more biti odvisno od nikakih takih resolucij in njihove objave. Odločilne važnosti za to je predvsem le, kakšni smo in hočemo biti.« t.fc. I Povišanje železniških tarif za pošiljke. Železniške tarife za vagonske ipošiljke se bodo povišale za 15 odstotkov, za posamezne komade pa za 20 odstotkov. Povišanje bo stopilo v veljavo dne 1. junija. Država se nadeja, da bo dobila iz tega naslova 416 milijonov dinarjev novih dohodkov. j \ - Tt* »Trgovski Glasnik« prenehal izhajati. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo nadaljnje izhajanje tednika »Trgovinski Glasnik« v Beogradu, ker je državno tožilstvo v teku meseca maja zaplenilo tri številke tega lista. Panslavizem je reakcionarstvo, povdarjajo v Moskvi, zato so tudi vse kombinacije, ki jih nekateri delajo na tej podlagi, brez ipomena iM izven diskusije, kakor je to tudi razglasila po radiu poročevalska služba Tass. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, ki so ga v zadnjem času vsi italijanski listi srdSto napadali, odslej naprej ne bo več prinašalo političnih vesti, ki so silno razburjala italijansko fašistično javnost. •- , - 1 -1 Društvo narodov namerava po nekaterih vesteh premestiti svoje urade iz Ženeve na Portugalsko, po drugih vesteh pa v Zedinjene države. Bernski socialisti zahtevajo razpust nacističnih organizacij. Socialistčna frakcija kantonalnega parlamenta v Bernu zahteva razpust vseh nacističnih in fašističnih organizacij v kantonu Bern, kakor tudi odpust vseh nacističnih in fašističnih uradnikov ter oficirjev iz službe. — Vojaške oblasti v Egiptu so dobile daleko-sežna pooblastila in se popolnoma zavedajo resnosti položaja. V obmejnih krajih je ukre-njeno vse potrebno za evakuacijo civilnega prebivalstva. Rudarji v Bosni in Hercegovini so lahko ponosni na svojo svobodno strokovno organizacijo. Dne 28. aprila se je vršil v Zenici v Bosni kongres »Saveza rudarjev za Bosno in Hercegovino«. Iz poročila, ki je Ibilo predloženo kongresu, je razvidno, da je savez imel uspehe v boju za zboljšanje plač rudarjem v državnih rudnikih. Pri volitvah obratnih zaupnikov je dobil savez 91, nasprotniki 51 poverjenikov. — Zadnje tri mesece je pristopilo k savezu nad 1000 novih članov. Savez je zgradil doslej že 5 svojih domov in njegova premična imovina znaša okrog 7 milijonov dinarjev. Za predsednika saveza je bil izvoljen s. Čananovič Salko, za podpredsednika s. Žuljič Vinko, za blagajnika pa Čorič Josip. Sedanji minstrski predsednik Anglije pozna Jugoslavijo, Zagrebška »Nova Riječ«, glasilo ministra dr. Budisavljeviča piše, da »Churchill (sedanji ministrski predsednik angleške vlade) zelo dobro pozna naše razmere. Ko je 'bil leta 1937 sklenjen sporazum med združeno oipozicijo in SDK, ga je Churchill navdušeno pozdravili kot zelo važen politični fakt na Balkanu.« Koliko nam bosta Italija in Nemčija plačevali za našo živino? Trgovinski minister je odločil, da se povišajo cene živini, ki jo izvažamo v inozemstvo in sicer: živini, ki jo izvažamo v Italijo: voli din 7.50 do din 9.75, krave din 5.50 do din 8, junci din 6.75 do idiin 9.50, mladi biki din 6.75 do din 8.50, svinje, ki jih izvažamo v Nemčijo: din 12.20 do din 13.50, kakor je pač kvaliteta. Mi smo obvezani dobaviti tema dvema državama gotove kontingente živine. Ker pa so bile cene preslabe, ljudje niso hoteli prodajati .živine za izvoz, s povišanjem cen ipa upa minister doseči, da bo mogoče dobiti dovolj živine na razpolago. Muzika v čeških rodbinah. Muzikantski talenti se v nekaterih čeških rodbinah tako podedujejo, da so nastale cele češke muzikant-ske dinastije. Bendov češki rod ima na ipriimer v 104 členih 33 članov, ki so muzikalično nadarjeni in med njimi 21 .poklicnih godbenikov. Druge godbene češke dinastije predstavljaijo imena: Briksi, Dušik, Foerster, Janaček, Ku-belik, Stanič, Škroup, Suk in drugi. da jaz vam ničesar ne dolgujem. In s svojega posestva se gotovo tudi ne bom pustila pregnati. Vi me ne morete pregnati.« »In zakaj bi vas ne mogel?«, je vprašal z oprezujočim, temnim bleskom v očeh. »Ker je vaša zahteva nepoštena. To lahko dokažem«, je s poudarkom izjavila Helen. »Komu hočete dokazati, — da sem nepošten?« »Mojim ljudem, — vašim ljudem, vsem ljudem v Pine, — vsemu svetu. Ni ga, ki mi ne bi verjel.« Bil je videti radoveden, zmeden, nezadovoljen, jezen, vendar na nek način prevzet od njene trditve, morda tudi od njenega nastopa in izraza, ko je tako pogumno branila svojo stvar. < »In kako mislite to dokazati?«, je zagodrnjal. »Mr. Beasley, se še spominjate prošle jeseni, ko ste se s Snake Ansonom in njegovo tolpo srečali v gozdovih, — kako ste ga najeli, da bi mene ukral m odvedel?«, ga je vprašala Helen s hlastnim, jasnim glasom. . Temna olivna barva v Beasleyjevem drznem obrazu je zbledela v umazano sivino. »Ka—aj?«, je hripavo vzkliknil. »Kakor vidim, se še spominjate. No, Milt Dale je bil na podstrešju tiste koče, ki ste v njej imeli sestanek z Ansonom, skrit. Slišal je vsako besedo vaših pogajanj z roparjem... Beasley je s tako naglico dvignil roko, da mu je rokavica padla na tla. Ko se je pripognil, da 1° P° bere, je siknil nekaj skozi zobe. Potem se je .okrnil k durim, jih naglo odprl in zaloputnil za seboj. Njegov močni glas, hripav od srda, se je oddaljil med topotom in peketanjem mnogih kopit. ^ Istega dne, po večereji, ko se je Helen spet zbrala in premagala neprijetni vtis popoldanskega obiska, se je pojavil med vrati Carmichael. Bo ni bilo v sobi. V mraku, ki je vladal v sobi, je Helen vseeno opazila, da je cowboy bled, mrk in zamišljen. »O, kaj se je zgodilo?«, je vzkliknila. »Roya so ustrelili. V Turnerjevi krčmi se je zgodilo. Ni pa še mrtev. Zavlekli smo ga tja k vdovi Cassovi. Naročil mi je, naj vam povem, da se bo že izlizal.« , »Ustreljen! Da se bo izlizali«, je odvrnila Helen s počasnim, začudenim vzklikom. Čutila je, da se 11® polašča globoko razburjenje in odpor, da se ji Tl ledeni po žilah. . . »Da, ustreljen«, je ponovil Carmichael razjarjen. »In naj reče kar hoče, stavim, da ne bo ostal pri ziv- 1 *»0 Bog, kako je to strašno!«, je bfuhnilo iz He- len. »Bil je tako dober — tak mož! Kakšno gorje! Oh, to se je zgodilo gotovo radi mene. rovejte mi, kaj in kako se je zgodilo? Kdo ga je ustrelil.« »Ho, tega ne vem. In to je ravno, kar me grize, da bi kar tulil. Nisem bil navzoč, ko se je začelo. On mi pa noče povedati.« »Zakaj ne?« . ... , , »Tudi tega ne vem. bprva sem mislil, da zato, ker se je hotel poravnati. Ko pa sem stvar razmislil, sem prišel do zaključka, da najbrž ne mara, da bi si jaz koga vzel na muho, — iz bojazni, da bi se mi kaj ne pripetilo; in vi, vi bi ravno sedaj vse svoje prijatelje krvavo potrebovali. Drugače si Royjevega obnašanja ne morem pojasniti.« Potem je Helen hlastno pripovedovala o Beas-leyjevem obisku istega dne popoldne in o vsem, kar se je pri tem zgodilo. (Dali* prthodajič ) TRBOVLJE S. Gradišek Franc umrl Ob sklepu lista smo prejeli žalostno vest, ■da je umrl eden izmed najstarejših socialističnih bojevnikov v vrstah trboveljskih rudarjev, 70 letni s. Gradišek Franc. Pogreb pokojnika bo v torek, dne 21. maja popoldne ob 4. uri izpred »Delaoskega doma«. Več o pokojniku bomo objavili v prihodnji številki lista. Slava spominu neustrašenega in zavednega borca! CELJE Občni zbor »Zveze rudarjev Jugoslavije«, Podružnice Teharje-Pečovnik, ki je bil sklican za preteklo nedeljo, je bil v zadnjem trenutku številni rudarji, ki so že pred napovedano uro * • • • > 1 v' odpovedan. Mnogo- napolnili zborovalne prostore, so bili' obveščeni, da se občni zbor ne bo vršil, kljub temu Pa so izraižali željo, da se čimprej ulkrene vse Potrebno za ureditev njihovih bednih razmer. LAŠKO Opozorilo občinski upravi. 2e pred kratkim smo opozarjali na nevarnost zrušitve grajskega stolpa. Vse stene so razpokane, lesene stopnice in ipod so docela trhli, obodnai plošča je docela deformirana, obzidju pa zlasti ško auje bršljan,, ki ga je treba nujno odstraniti. Nimamo namena ščititi žalostnih ostankov tlačanstva, palč pa je nevarnost, da pride do> nesreč med tujci in otroci. Zlasti lesena tla se nevarno zibljejo na vse smeri in bi jih bilo bolje odstraniti. Kam gredo nočnine, ki jih plačujejo tujci? Po proračunu znašajo takse za bivanje tujcev za 1. 1940-41 din 40.000, ki jih dobi na razpolago »Krajevni občinski turistični odbor« za mesto Laško. Ta je letos sestavil nastopni Proračun: 1. podpora Olepš. in tujskoprom. društvu din 10.000, 2. članarina Tujskoprom. tvezi v Ljubljani din 500, 3. prispevek k javni razsvetljavi ain 1000, 4. vzdrževanje cest sprehajališč, poprava asfaltnega tlakai din 3000, 5. podpora mestni godbi Laško din 600, 6. prispevek k pokritju potoka Zikovci din 5000, 7. nagrada tajniku za opravljanje pisarniških .poslov din 2400, 8. pisarniški materijah Pošta, telegraf in telefon din 500, 9. gradnja javnega stranišča v Laškem din 15.000, 10. podpora Posavski podružnici SPD za gradnjo »Šmohorsikega doma« din 1000. 11. podpora okrajnemu odboru za propagando gozdarstva v Laškem (gozdna drevesnica) din 300, 12. nepričakovani izdatki din 700 (skupno din 40.000). Delavsko zavarovani« v Slovenili — nad en mlll|on primanjkljaja Kaj nam pove računski zaključek OUZD v Ljubljani? Okrožni urad ra zavarovanje delavcer vrši samostojno le zavarovanje za primer bolezni. L. 1939 je bilo, kakor trdi poročilo, eno najbolj neugodnih poslovnih obdobij. Urad je zaključil sv.oje poslovanje z 1,33 milijonov dinarjev poslovnega primanjkljaja. 'Povprečno število zavarovancev je znašalo v 1. 1939 99.995, najvišje pa 108.401 in je padlo v septembru in oktobru za skoro 10.000 oseb. Povprečna zavarov. mezda je znašala din 25.17 na dan, ali za 37 par več kot 1. 1938. Celokupni zavarovani zaslužek pa je dosegel vsoto 788 milijonov dinarjev in je bil nižji za >10 milijonom dinarjev v primeri z letom 1930. Povprečni odstotek bolnikov je znašal 1.39 do 2.90 odst. zavarovancev (v 1. 1938 2.72 odst,). Razmeroma visok »odstotek bolnikov je pripisati na račun hripi, ki je kot epidemija zajela Slovenijo v začetku 1. 1939. Urad je moral prisilno izterjati 51,81 milijonov dinarjev neplačanih prispevkov in je v ta namen izvršil 91.773 rubeži. Kljub temu pa znašajo neplačani zaostanki na prispevkih ob koncu leta 25,45 milijonov dinarjev ali 24,56 odstotkov celoletnega predpisa zavarovalnih prispev- n ah izterjati v jugoslovanski dinarski valuti. LJUBLJANA Cene se dvigajo dalje Cene blagu v trgovini na debelo in drobno; V tem času so cene v Ljubljani najbolj: narasle, se še vedno dvigajo. Od lanskega marca in le- j in sicer za 23.1 odst. Znatno manj se je blago tos do aprila so cene zrasle v trgovini na de-! podražilo v Nišu (samo za 15.6 odst.), Beogra-belo za 32.8 odst., na drobno pai za 20.4 odst.! du, Skoplju in Splitu. MARIBOR O stavki slikarskih in pleskarskih pomočnikov podražile slikarske potrebščine za 120 odst. O zvižanju cen življenskim potrebščinam mojstri previdno molčijo, čeprav jim je gotovo znano, da je draginja maj hujše udarila predvsem tiste, ki preživljajo sebe in svoje družine s skromnimi mezdami. Vsa poštena javnost bo gotovo pravilno ocenila to nesocialno in trmasto zadržanje slikarskih in pleskarskih mojstrov, ki niti v d'anašnjih kritičnih razmerah ne morejo odoleti pohlepu po dobičku na račun delavcev. Dnevno časopisje je objavilo stališče slikarskih in pleskarskih mojstrov glede stavke, ki je izbruhnila in o kateri smo. že večkrat poročali. Mojstri se izgovarjajo, da so se zal slikarsko stroko potrebni predmeti podražili za 120 odst., da je težko dobiti naročila, da v teh težkih časih ni mogoče sklepati kolektivnih pogodb, sicer pa, da itak dobivajo slikarski in pleskarski pomočniki mezdo, ki je višja, kakor jo pa predvideva uredba minimalnih mezdah. Vsi ti izgovori so jalovi. Vsak, ki količkaj pozna razmere v tej stroki ve, da mojstri s svojim zadržanjem izzivajo in tirajo svoje pomočnike do skrajnosti, zlasti v teh dneh, ko bi se moral zavedati vsak svoje dolžnosti do države in do skupnosti. Kakor smo že Poročali, so mojstri na pogajanjih, ki so se vršila pri mestnem obrtnem referentu podpisali dogovor, da bodo vsaj skromno povišali mezde svojim delavcem. Te svoje obveze pa niso izvršili in baš v tem je glavni vzrok, da je izbruhnila stavka, ko so razočarani pomočniki ugotovili, da se jih hoče speljati na led in da mojstri ne držijo niti pismenega dogovora glede povišanja mezd, kakor so se obvezali1 pred pristojno oblastjo. To dejstvo pač najbolj jasno kaže. da je stavka izbruhnila radi trmastega zadržanja prizadetih mojstrov in njih združenja. Jasno pa je tudi sedaj, da hočejo mojstri prevaliti vse breme izrednih razmer na ramena svojih pomočnikov, katerim, kakor pravijo, ne morejo povišati mezd, ker so se Mojstri trdijo da znašajo naše mezde od din 5.50 do din 7.50 na uro. To ni res! Po sporazumu s posredovanjem mestnega poglavarstva z dne 24. aprila t. 1. naj bi znašale naše mezde din 4 do din 6 na uro. Mojstri se dogovora niso držali in so plačevali po din 2.50 do din 5 na uro. Od 96 pomočnikov so samo štirje prejemali nad! pet dinarjev na uro. Kako hočejo rešiti mojstri spor s pomočniki kaže dopis njihovega združenja z dne 18. maja, v katerem pravijo, da njihov podpis kolektivne pogodbe na magistratu ni pravnovelja-ven. Pomočnikom nudijo din 3.50 urne mezde oo treh let po izučitvi, po treh letih izučitve Pa din 5. Ako pomočniki na pridejo 21. maja ob 7. uri na delo, bodo vsi odpuščeni. Torej mojstri bi radi, da bi jim pomočhiki delali za minimalno mezdo — kot nekvalificirani delavci! To je pa res že preveč! Sodba v 7-milijonski pravdi proti graški ob- Mariborčani — Mariborčanke! Protituberku- čini. Kakor smo svojčas že poročali, sta vlo žila pri mariborskem okrožnem sodišču Posestnika Pongratz Oskar in Gvidon iz Ptuja proti mestni občini v Gra-zu tožbo na plačilo 2 milijona 200.000 starih avstrijskih kroni, odnosno 7 milijonov 302.000 dinarjev kot dolg za nakup graškega vodovoda. Te dlni, je izšla sodba, po kateri je mestna občina Graz dolžna plačati tožnikoma din’ 176.000, s presežkom din 7,216.000 pa se tožnika zavračata. Ker sta uspela le z 2.38 odst., sta dolžna plačati zastopnikoma toženke dr. Brandstetterju, dr. Blankeju, odvetnikoma v Mariboru na din 53.548,91 odmerjene pravdne stroške, la obrazložitve izhaja, da toženka v celoti priznava dolg, le da se brani plačati 2nesek din 7 milijonov 392.000 dinarjev, ker je položila pri okrajnem sodišču na Dunaju dolžni znesek din 2,200.000 starih avstrijskih kron ter se s tem rešila plačila. Predmetni pravni spor Je bilo razpravljati, ker sta tožnika doka&ala, da sta jugoslovanska državljana in lastnika več posestev nahajajočih se v Jugoslaviji, da se je torej njuno glavno življenje razvijalo v Jugoslaviji po določilih zakona o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo z dne 24. februarja 1923. Iz, čl. I., 11., IIJ. te konvencije v zvezi s pismom odpravnika poslov avstrijskega poslaništva z dne 30. marca 1923 in odgovorom ministra pravde kraljevine Jugoslavije, istega dne izhaja, da se izplačujejo zasebnopravne terjtave, glaseče se na bivše avstro-ogrske krone nastale predi 1. marcem 1919 med pripadniki kraljevine Jugoslavije in republike Avstrije, kateri so imeli 1. marca 1919 svoja redna bivališča na dotičnih ozemljih, v jugoslovanskih kronah, odnosno v dinarjih po kurzu: 8 din enako 100 bivših avstro-ogrskih kron. Pri tem se plačilo, izvršeno po eni stranki z deponiranjem dolžne vsote pri sodišču, ne smatra za plačilo. S tem zakonom, ki v Jugoslaviji ni' preklican, je dana možnost jugoslovanskim upnikom svoje terjatve izpred 1. marca 1919 v staro avstrijsko-ogrskih kro- lozna liga v Mariboru otvarja svoj tradicijo-nalni protituberkulozni teden pod devizo: »Dvignite azilski sklad od pol milijona na en milijon dinarjev.« Prepričani smo, da bodete požrtvovalni Mariborčani in Mariborčanke, kakor vedno tudi letos pri vseh liginih nabiralnih akcijah s podvojenimi močmi sodelovali in se žrtvovali za dosego tega cilja, ker le na ta načini bo možno nuditi vsakemu jetičniku posteljo v bolnišnici, zdravilišču ali azilu. Ta Vaša plemenitost bo veselo in hvaležno odjeknila v tisoč trpečih srcih, ker bodete storili veliko delo za bodočnost bolj zdravega in krepkega slovenskega naroda. — Protituberkulozna liga v Mariboru. Poveljnik stražnikov mestne policije g. Finžgar je bil upokojeni, oziroma se nahaja na daljšem dopustu. Licitacija z a gradnjo nove gimnazije v mag-dalenskem predmestju ni uspela, zato bo razpisana ponovna licitacija. Poštni uradi so prekinili sprejemanje vsakovrstnih pošiljk preko Nemčije, Švice mi Francije v Belgijo, Nizozemsko, Luksemburško. Vse pošiljke, ki so bile odposlane v tej smeri, so zadržane ter odpošiljateljem nai razpolago pri poštnih uradih. Žrtev plina. V Kamniški ulici so te dni našli zjutraj mrtvo 39-letno hišno pomočnico Heleno Letonja. Pokojnica je spala v kuhinji, kjer je na nepojasnjen način pričel uhajati plin in jo zadušil. Na 8 mesecev strogega zapora je bila obsojena Jožefa Larizigerjeva iz Pragerskega, ker je, kakor je navajala obtožnica, odpravila plod osmim ženskam. V zvezi s tem so bile obsojene od enega db tri mesece tudi nekatere prizadete ženske, ki jim je Larizigerjeva odpravila plod. Radi asfaltiranja bo od 20. do 27. t. m. Barvarska ulca zaprta za vsak osebni in vozni Promet. Pomočniški odbor združenja trgovcev sklicuje za torek, dne 28. maja 1940 ob pol 20. url v dvorani restavracije »Novi svet«, v Jurčičevi ulici, svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR z dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika; 2. poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) nadzorstva; 3. volitve; 4. določitev prispevka1; 5. slučajnosti. Ker se bo na občnem zboru razpravljalo o predlogu Združenja radi odpiranja trgovin (podaljšanje delovnega časa), je v interesu članstva, da se ga vsi udeleže. Odbor. Društvo »Šola in dom« priredi danes, v ponedeljek, dne 20. t. m. s pričetkom ob 20. uri v »Ljudski univerzi« predavanje o nedostat-kih in o reformi srednje šole. Predaval bo g. prof. Šedivy, vstopnine ni. Narodno gledališče. Pondeljek 20. maja: zaprto. Torek, 21. maja ob 20. uri »Chrystalida«. Red A. Sreda, 22. maja: zaprto. Četrtek, 23. maja ob 20. uri: »Ana Christie«. Zadnjič. Znižane cene. , RUŠE Delavska svobodna st rokovna organizacija je priborila novo povišanje dra-ginjskih doklad delavstvu v Tvomici za dušik Svobodna strokovna organizacija Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije beleži nov uspeh v l vornici za dušik v Rušah. Organizacija je potom svojih zaupnikov, ki jim predseduje s. Stanek, predložila vodstvu tovarne svoje predloge za povišanje draginjskih doklad. Ruško delavstvo ima namreč poleg osnovnih mezd tudi draginjske doklade, ki so bile zadnjič povišane dne 22. decembra 1939 in so se po pogajanjih z vodstvom tovarne sedaj povišale tako-le: samski delavci doslej din 100 odslej din 125 poročeni brez, otrok doslej din 120 odslej din 150, .poročeni z 1 do 3 otroci doslej dinj 150 odslej din 195, poročeni z nad 3 otroci doslej din 180 odslej din 220, vajenci dtoslej din 50 odslej din 60. Povišanje draginjskih doklad velja od 1. maja dalje. Izplačevalo se bo vsakega 18. v mesecu za ves mesec in se bo na isti dan tudi odtegnilo delavstvu prispevke za OUZD, us-lužbenski davek itd. Obenem si je ru§ko delavstvo zagotovijo že sedaj, da bo v slučaju nadaljnjega porasta draginje lahko ponovno predložilo svoje zahteve. Ruškemu delavstvu je treba čestitati k uspehu. Na zborovanju v Rušah, dne 18. maja, je zbral s. Vodovšek Adtolf za tiskovni sklad din 43.50, posebej pa sta še darovala ss. Novak Ivan din 10 in Hauptman Franc din 6. Lepa hvala! Posnemajte! kov. Skupni dohodki So znašali 54,77 milijona dinarjev in odpade od tega 53,28 milijona dinarjev na predpisane bolniške prispevke. Skupni izdatki stroške samouprave {seje imenovane uprave j*d.) 0,11 milijona dinarjev, nadzorstvo bolni-0,82 milijona dinarjev, dotacija sklad* za P>* neizterljivih prispevkov 1,33 milijona di--Ar|ev, dotacija skladu ca pokritje primanjk-'fv L33 milijone dinarjev. Na milijone dinarjev, posameznega člana odpade izplačane: ■ — posameznega ciana oq Sarine din 165.37, izdatkov za zdravila din »ki oskrbnin v bolnišnicah din 67.22, stro la,ov..za zdravniško lečenje din 32.40, arnbu-jk 0riJ®kih stroškov din 14.42, upravnih stro-*anV* ”,Za zdravljenje tuberkuloznih v jev' orilI" ie ibilo izdanih 1,98 milijonov dinar- >*v. I mil^onova d?n^^vZnaŠa °b k°nCU '• 1939 42,47 *aDsociilial’Ci nercdno. obračunavajo prispevke •'»vani* z,avarova"'e! ogroža redno poslovi urada- Pf tudi pravice delavcev iz ,plaeuiein ®!lrOVan,a_ z?, s?arost' ker se rente kov Ker predstavlja po toženkinih navedbah ta za kon tudi v Vzhodni Marki, t. j. v toženkinem domovališču, veljavno pravo, more biti jugoslovanskemu tožniku sodna pot za ustvarjanje takih terjatev odprta, ne glede na (predpise valutne zakonodaje v Vzhodni' Marki, ali Velenemški državi, kakor tudi brezi ozira na določila sanžermenske mfirovne pogodbe. Ker gre torej za dbločila mednarodnega zasebnega- prava, ki dlaje tožniku zasebno pravico, je tožbeni zahtevek v smislu zakona sklepčen. Dajatev, katera se s tožbo zahteva, je sicer plačilo denarne vsote v dinarski veljavi,, ki je za toženko-inozemko v resnici tuje plačilno sredstvo, čigar nabava in uporaba je v Nemčiji podvržena posebnim deviznim predpisom. Ker pa gre zaenkrat samo zai prisodbo dinarjev, ne pa za izvršbo dinarske terjatve, h kateri bodo prišle eventuelno v poštev navedene deviizne omejitve, se mora reči, da tožbeni zahtevek kot tak ni nemogoč. Ne, da bi se bilo treba spuščati v pretres vprašanja in ali v koliko je valorizacija dopustna, bodisi po nemškem, bodisi po staro-avstrijskem, bodisi jugoslovanskem pravu, je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, da se po citirani konvenciji Prizna gornji znesek. Spor pa še ni- dokončno rešen, ker bodo o njem 'bržkone razpravljali na višjih instancah. Radi prevnetega izražanja tuje miselnosti je bil te dni pred1 tukajšnjim malim kazenskim senatom obsojen Ludvik Čerček t n s na poldrugi mesec strogega zapora, po prestani kazni pa bo izgnan za dobo treh let iz Jugo slavile. Obsojeni je tuji državljan in se je na- uLeio samo na nrvNadi ”” navije. mosojeni ie ruji arzavijan in se ]e na- ' it 1,j, I I t i , i p"sper hajal na obisku pri svoji materi na Pobrežju t* \ I hi { Ul s I , . - » 'l!-H Hrvatski književniki v Mariboru Sreda, dne 15. maja je bil za kulturni Mari. bor pravi praznik: ta dan so nas obiskali hrvatski književniki, da poglobijo stike med Slovenci in Hrvati, ki so jih započeli s svojim nedavnim obiskom v Ljubljani in ki so jim. Ja ljubljanski književniki vrnili v Zagrebu. Ves slovenski Maribor je bil na nogah, da jih kar najprisrčneje sprejme že na kolodvoru. Zvečer je bil® mestno gledališče nabito polno .praznično razpoloženega občinstva: na odru, okrašenem s hrvatsko, slovensko in srbsko zastavo, ki jih je obvijala zastava Jugoslavije,, je zbrane hrvatske književnike pozdravil z lepim nagovorom dr. Makso Šnuderl: Omenil j'e vse glavne točke, ki vežejo Hrvate s Slovenci: skupno življenje pod knezom Kocljem in karantanskimi knezi, skupne boje z germanskimi osvajači pod Ljudevitom Posavskim, skupno prelivanje krvi za »staro pravdo« pod Matijem Gubcem in skupne napore za osvobojenje slovenske Štajerske, ko so generalu Maistru stali ob strani tudi hrvatski častniki, medtem ko si je dr. Truimbič na mirovni konferenci prizadeval, da bi postal Maribor naš. Omenjal je tudi naše medsebojne kulturne stike, ko je Primož Trubar skušal ustvariti književni jezik za oba naša naroda, ko je Ljudevit Gaj s svojim ilirskim gibanjem vzdramil tudi Slovence, ko je postal naš Stanko Vraz eden najodličnejših hrvatskih -pesnikov. Na to je povzel besedo dr. Ilija Jakovljevič in rekel, da je zgodovina v vseh dobah tesno vezala oba naroda, v današnji dobi pa sta še posebno tesno in usodno povezana v sodelovanju v skupni narodni državi Jugoslaviji. Danes leži nekaj v zraku, o tem nas je prepričala tudi vaša mladina, to je spontano občutje slovenske in hrvatske narodne zavesti in solidarnosti. To je temelj, na katerem stojimo Hrvatje v sreči in nesreči z vami, Slovenci. Med viharnim odobravanjem je dr. Šnuderl na to izročil gostom dar mariborskega umetniškega kluba, lovorjev venec z zlatimi listi in oljnato sliko mariborskega umetnika, Karla Jiraka, predstavljajočo trgatev v Slovenskih goricah. Sledile so recitacije^ hrvatskih književnikov: kot prvi je nastopil Tin Ujevič, tipični bohein in pesniški erudit, ki je prednašal nekajl svojih dionizičnih pesmi; za njim je Dragotin Tadiča, novič nudil nekaj trenutkov najčistejšega užitka s svojim dovršenim prednašanjem, ki je Ibožalo uho kakor mehka godba in nam odkrilo vso krasoto hrvatskega jezika. Ivo Kozarčanin, ki je zlasti dobro razgledan po slovenski književnosti, je čital več svojih pesmi, ki kažejo deloma socialno nastrojenje. Dr. Ilija Jakovljevič je čital odlomek iz romana »Na razpotju*, intervju časopisnega poročevalca z nazadnjaškim ministrom in zelo sodobno pesem »Mati«. Po kratkem odmoru se je pojavil na odru nestor hrvatskih književnikov, Vladimir Nazor, in je prav po domače kramljal o sorodnosti slovenske in hrvatske književnosti, kar je takoj dokazal z recitacijo ene svojih čakavskih pesmi in s svojimi prevodi Gregorčičeve »Soče« in Župančičevega »Cicibana«, ki se niso dosti razlikovali od originalov. S svojim originalnim predavanjem je vzbudil buren aplavz. Mladi Ivan Goran.Kovačič je s svojimi kajkavskimi pesmimi dokazal, kako sorodno je hrvatsko kajkav-sko narečje slovenskemu. Olinko Delorko je klasični pesnik finib, nežnih verzov, podotbno kakor Dobriša Cesaric, ki udari včasi na otožne strune človeške dtoše in se zagleda v njlene mistične, onstranske skrivnosti. O.ba mojstra v prednašanju. Čisto drugega kova je Novak Simič iz Bosne ponosne, ki je v sv.oji kratki črtici in pesmih izpričal svojo borbenost in revolucionarnost, ki bi jo zaman pričakovali od kakega slovenskega pesnika; v njegovi pesmi »Mesecu« je sintetično podana vsa problematika današnje dobe. Da ga je občinstvo dobro razumelo, je pričalo viharno odobravanje. Po zaključku v gledališču so goste spremili v hotel »Orel«, kjer je bila pripravljena intimna večerja v veliki dvorani in kjer se je zbralo 'tudi mnogo mariborskega občinstva. Tudi tu je bilo izgovorjenih več napitnic in govorov, ki so poudarjali prijateljstvo med Hrvati in Slovenci. Zedinjene driave pripravljene In f« s*»f*pi * Dogodki na evropskem bojišču so imeli ogromen odmev v Zedinjenih državah in v vsej Ameriki, Prvo, kar je vredno zabeležiti, je izjava Roosevelta ob začetku preteklega tedna, da ameriške države ne bodo dopustile zasužnjenje nobenega neameriškega naroda, Nato je sledil Rooseveltov predlog v kongresu, da se poviša proizvodnja vojnih letal v Zedinjenih državah na 50.000 letno. Roosevelt pa je obenem dodal, da ta oboroževalni načrt ne sme ogrožati dobav, ki jih vrše Zedinjene države zaveznikom v Evropi, ker bi to pomenilo s stališča varnosti Zedinjenih držav skrajno neprevidnost. Zelo značilno je, da se strinjajo z Rooseveltovimi predlogi tudi nasprotniki sedaj vladajoče demokratske stranke, republikanci in da bo pri predsedniških volitvah, ki bodo letos v novembru, kandidiral Roosevelt v tretjič, mogoče celo kot edini kandidat. Veliki ameriški listi odkrito zahtevajo vstop Zedinjenih držav v vojno na strani zaveznikov. To mnenje postaja splošno odkar so bile zasedene Nizozemska, Belgija in Luksemburška. Pred trgovinskimi pogajanji z NemCijo Vprašanje cen naših produktov, ki jih izvezimo v Nemčijo. Minister za trgovino je povišal cene za živinske proizvode, ki jih izvažamo v Nemčijo, in sicer nam mora Nemčija plačati, počenši od 23. aprila daije: svinjsko mast po din 19.50 (poprej din 18.50), slanino po din 17.75 (poprej din 16.25), svinjsko meso po din 14 (popre; din 12.75); cene so določene vključno prevoznina do jugoslovansko-nemške meje. Kakor pa vidimo, so te cene znatno nižje od cen, ki jih plačujemo na domačem trgu. Mast stane v vseh mestih okrog 20 do 25 din za kilogram. Tudi svinjsko meso za našo domačo porabo je znatno dražje. Ne glede na to povišanje cen, pa moramo dobaviti Nemčiji kljub temu še po stari ceni: 77 vagonov svinjske masli, 15 vagonov slanine in 14 vagonov svinjskega mesa. Te količine mora dobaviti Direkcija z a zunanjo trgovino, ki mora seveda tudi kriti diferenco med nakupno in prodajno ceno, ker je naša država napram Nemčiji pogodbeno vezana, — ? M U-i \ . , -v. \, »uli, Nemški merodajni krogi so obvestili našo Direkcijo za zunanjo trgovino, da bi bili eventuelno pripravljeni pristati na povišanje cen za preostanek dobave živinskih proizvodov, ako bi naša država pristala na povišanje tečaja marki. Temu pa v Beogradu nasprotujejo, ker je tečaj marke že itak dovolj visok in razen tega so cene, ki jih plačuje Nemčija za naše proizvode, tako zelo nizke napram tečaju marke, da povišanje tečaja že radi tega ne moremo priznati. — Baje Nemčija pri trgovinskih pogajanjih, ki bodo pričela te dni, ne bo postavila zahteve po povišanju tečaja marke. H&tuek mdm&U' Iz CeSke Strokovne organizacije na Češkem in brezposelni. V Češkoslovaški republiki ie bil vpeljan takozvani gentski sistem1 razdelovanja podpor brezposelnim. T. j. država je plačevala podpore za brezposelne strokovnimi organizacijam, ki so potem te podpore z dodatkkom lastne podpore izplačevale brezposelnim članom. Namen tega načina izplačevanja brezposelnih podpor je bil, delavce obvezati, da bodo organizirani, toda vseeno pri kateri organizaciji. Po najnovejših odredbah bo gentski sistem izplačevanja podpor brezposelnim ukinjen in bodo podpore izplačevale državne oblasti. Sodelovanje med »Sokolom« in delavskimi DTJ. Plzenska »Nova Doba« poroča, da se vedno 'bolj razvija sodelovanje in stiki med ta-mošnjim »Sokolom« ter delavsko telovadno organizacijo, bivšo socialistično DTJ. Pred tednom je priredil »Sokol« v Plznu uspelo telovadno akademijo, katere se ie udeležila zelo številna delegacija DTJ. »Sokol« pa je vrnil ta obisk pri nedeljski gledališki predstavi mladine DTJ z enakoštevilno delegacijo na čelu s priljubljenim starosto plzenskega »Sokola«, bratom Purkarom. Tako naj bo tudi v naprej, pravi »Nova Doba«, kljub onim, ki se še ved. no niso sprijaznili s tem edino možnim in pametnim sodelovanjem. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila, da »Sokol« in DTJ sodelujeta na Češkem in da je medsebojno razmerje skrajno lojalno. Tudi na Češkem ponarejajo denar. V okolici Plzna je policija aretirala osebe, ki so prodajale ponarejene znamke, pretisnjene s »Protektorat Bohmen und Mahren — Čechy a Morava«. Pri preiskavi so dognali, da so dobili te ponarejene znamke prodajalci od Jaroslava Švande, trgovca s filatelističnimi znamkami v Budečki ulici na Vinohradih-Praga. Pri preiskavi so našli še daljnje ponarejene znamke in tudi vse ipriprave za ponarejanje. Nato so našli v drugem delu Prage na Smyohovu v kemigratfičnem zavodu Jaroslava Hrdine ponarejene angleške ‘bankovce za 1 libro in češke 10-kronske bankovce. S tem v zvezi so aretirali 22 oseb. Na zalogi so našli še 200 angleških enliberskih bankovcev in stroje za izdelovanje. Policija še nadalje preiskuje in zapira sumljive osebe. Obsodba radi prišepetavanja. (DNB). Cenčk Spaleny iz Bistrice pri Brnu, rojen 1898 v Ivančičih na Moravi, je bil s sodbo ljudskega sodišča v Berlinu obsojen radi Nemčiji sovražne podtalne propagande na- ječo 2 in pol let in zgubo častnih pravic za 3 leta. Izredna zbirka starega papirja. Prva tri dni tega tedna bo izvedena v okolišu velike Prage izvanredha zbirka starega papirja, ki je važn . surovina % izdelavo papirjn. Vsak občan jfc dolžan kar največ prispevati za uspeh te ekcije (CTK.) Naredbo o položaju Židov v javnem življenju na Češkem in Moravi je izdala vlada dne 24, aprila. Prvi del ima splošne določbe, dhigi pa posebne odredbe o izključitvi ali omejitvi delovanja Židov v nekaterih poklicih, advokaturi, notarijatu, patentnem zastopstvu, zdravništvu itd. Tretji del vsebuje kazenske določbe in se prestopki kaznujejo z globami do 100.000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Češka vlada se je dolgo časa upirala preganjati Žide. Nafnovefše vesti O položaju na bojišču poročajo iz Londona, da je britanska vojska na bojišču vzdržala svoje položaje, kljub silnim nemškim napadom. Na podlagi Churchillovega govora pa smatrajo, da je treba v doglednem času računati s protiofenzivo zaveznikov. Položaj je Tesen, toda uira odločitve še ni prišla. »Ob uri nevarnosti pokličite Weyganda«, je rekel maršal Foch na svoji smrtni postelji francoskim državnikom. Sedaj so tako storili. Pariški listi bodo izhajali samo na dveh straneh, dokler bo to potrebno. Italija in Francija. Italijanski listi napovedujejo novo spremembo francoske vlade, ki bo imela nalogo urediti odnošaje z Italijo. Vreme se bo počasi izboljšalo. Razno Prizadov delokrog širijo. Žitna centrala Pri-zad je dobila monopol za nabave in prodajo domače volne. Potom Prizada se bo volna uvažala tudi iz inozemstva. Merodajni krogi nameravajo Prizadu poveriti tudi monopol za uvoz kositra. — Potrebne kredite da Prizadu finančno ministrstvo in je želeti, da bi se poslovanje opravljalo ibolj racionalno kakor se je. Ako kurjač ne zna voziti z lokomotivo. Nedaleč od Sarajeva se je na progi proti Mostarju zgodila pretekli teden železniška nesreča. Na neki p6staji, od koder pada proga tako strmo po pobočju hriba proti Sarajevu, da je treba vključiti zobno kolesje, ki zavira prehitro vožnjo, je strojevodja za hip zapustil lokomotivo. Na lokomotivi je ostal kurjač sam, ki pa je mislil, da more opraviti premik tuidi brez strojevodje. Pognal je stroj v tek, potem pa ga ni mogel več ustaviti. Lokomotiva je odbrzela iz postaje in po strmi progi navzdol. Ker kurjač tudi ni znal vključiti zobčastega kolesa v zobni kolesek, se je lokomotiva vsled silne fbrzine na nekem ovinku prevrnila po bregu navzdol. Kurjač je sicer skočil s stroja, zlomil pa si je nogi. Dobrovoljci iz 47 raznih držav so se javili na službo v francosko vojsko in se sedaj že ■tudi bore na zapadni fronti. Prisilno delo na Slovaškem. (ČTK.) Slovaška vlada je sklenila s 1. majnikom uvesti na Slovaškem splošno delovno dolžnost. Druženje s Poljaki se v Nemčiji strogo kaznuje. »Republikaner« poroča: »Na vsem Po-morjanskem je zaposlenih veliko poljskih ujetnikov in poljskih civilnih oseb v vojni industriji. Kako nevarno je za Nemca, če se JT1’ : t ■ J druži s Poljaki, pričajo stroge obsodbe posebnega- sodišča v Stettinu. Od tega sodišča je bila obsojena Ana Krojiti na leto dni in tri mesece zapora, ker je • občevala s poljskiH ujetniki; 24-letno poročeno Marto Hamlister je isto sodišče obsodilo na osem mesecev ječe, ker je plesala v neki gostilni s poljskimi ujetniki. Stettinsko sodišče je tudi obsodilo Edit-ho Orapentin ter Elizabeto Zimmer, iz kraja Friedrichstal, na 9 oziroma 6 mesecev ječe. ker sta v kuhinji, kjer sta bili v službi, dajali poljskim ujetuikom večje porcije kosila, kakor so dovoljene.« Kopnite sono pri nailb toloMdkl Odgovor sodružici M. O. V št. 52 smo objavili vprašanje sodružice M. O.. V št 55 smo natisnili odgovor sodružice Č. A. s P. Za zaključek še naš odgovor: Na ipodlagi Vašega opisa sprememb, ki jih opažate pri Vašem možu, je mogoče dvoje: ali je Vaš rnož navezal stike s kakšno drugo žensko, ali pa ga je Privabila družba, v kateri se morda pije in karta. Ako je navezal stike s kakšno žensko, potem je to najbrž posledica tega, da ste se poročili premladi. Posledica takh iprehitro sklenjenih zakonov je, ohladitev odmošajev med zakoncema v nekaj letih. Zlasti se ta ohladitev opazi, ako je bilo razmerje od početka silno prisrčno. Zena, ki se posveti otrokom,- se odpove lastnemu življenju, mož pa ostane mnogo bolj svoboden, nevezan, ima mnogo več prlike, da se razgleda okolii sebe in posledica je, da si včasih poišče tudi novo razmerje. V takem položaju ne kaže, da bi moža obsipaii z očitki, še manj, da bi kazali ljubosumnost. Kakor tudi je ženi težko, pa se vendarle mora premagati, ako noče doseči nasprotno od tega, kar bi rada. Skrbite za to, da boste vedno prijazni z njim, glejte, da boste tudi vedno čedno oblečeni, taki kot ste -bili takrat, to si Vas je zaželel ob prvem srečanju. Pa tudi sicer ga zadovoljite. Ni treba, da ste vsiljiva, na vsak način pa inicijativna. — Ako pa je mož zašel v pivsko in kvartopirsko družbo, potem je stvar druga. V tem slučaju ga poskušajte odvrniti s tem, da ga pridobite za skupne izprehode in tudi ni! nič hudega, ako skupno zavijeta v kakšno gostilno. Vi boste vedeli najbolje, kdaj je treba- iti. Tedaj se dvignite in mu recite, da greste, njega pa ne silite, da gre z vami. Izgovor imate: Grem, ker otrocii ne morejo spati sami. Videli boste, da se ga bo to prijelo. Izgleda, da pri Vašem možu stvar še ni predaleč, niti v prvem, niti v drugem primeru, tako, da je za ločitev še vedno čas. Krompirjeva juha 1 kupico suhega limskega fižola, 1 bokal tople vode, 6 srednjie velikih, na male kocke zrezanih krompirjev, 3 na male kocke zrezana korenja, 1 enako zrezano repo, tretjino kupice drobno zrezane zelene, 1 dobro zrezano čebulo, 1 lovorjev listič, 1 žličico timijana, 2 žlici sesekljanega petršilja, 1 žlico moke, 1 žlico masla. Namoči fižol v topli vodi; moči naj se dve uri. Potem dodaj toliko vode, da imaš dlovolj za dva bokala. — Pristavi in kuhaj počasi, dokler se fižol ne začne mehčati; tedaj dodaj na kocke zrezan krompir, korenje repo, posoli in kuhaj počasi približno eno uro, Nato dodaj zrezano zeleno, sesekljano čebul» in petršilj, lovor in timijan, ter kuhaj, dokler ni zelenjava mehka a ne preveč zmehčana. —-Zarumeni moko na maslu in vmešaj v juho, S to juho lahko serviraš zapečene kocke kruha, t Juha iz suhega graha Pol kg zelenega suhega razklanega graha operi in ga namoči čez noč v približno enem 'bokalu vode. Drobno zrezano veliko stebelce pora, Vi žlice soli, 2 bokala vode, 'A kupice masla, 1 tenko zrezan velik koren, 1 drobno zrezana zelena! paprika, 2 zrezana stroka zelene, 1 sesekljana čebula, 1 kupico odcejenih paradižnikov, pol kupice smetane. Dodaj namočenemu grahu vodo, posoli in kuhaj, dokler ni grah povsem mehak. Tedaj ga stlači skozi sito in vlij zopet v lonec. Raztopi maslo v ponvi, opraži v njem korenje, papriko, zeleno, čebulo in por in pokrij, dokler ni omehčano. Vrzi v grah, dodaj paradižnike in pusti počasi kipeti deset minut. Tedaj vmešaj smetano in takoj serviraj. Kongres angleške delavske stranke za sodelovanje v vladi Na kongresu angleške delavske stranke v Bornemonthu je stranka v pon-deljek odobrila vstop delavske stranke v Churchillovo vlado, To je bila edina točka dnevnega reda. Predsednik kongresa je rekel, da je dolžnost angleškega delavstva, da doprinese k zmagi pravične stvari. Stranka ne more samo stati ob stran1., marveč mora z vstopom v vlado prevzeti odgovornost in obenem s tem manifestirati vero v mednarodno pravičnost in resničen mir. Obširno poročilo je podal major Att-lee. Rekel je, da je sedanji trenutek negotovosti najstrašnejši. Angleško delavstvo mora nastopiti v političnem kakor v vojaškem pogledu čvrsto. Odobritev vstopa delavske stranke v vlado je bila sprejeta z ogromno večino. 2400 glasov je bilo za vstop, 170 proti vstopu v vlado. Po Glasovanju je 'govoril podpredsednik stranke Greenwojod. Bilo bi podle od nas, je rekel med drugim, če bi sedaj odklonili sodelovanje pri pomoči trem malim državam, na katere je bil izvršen napad, neglede na to, da se je sovražnik približal našim obalam. Ne bi bilo pravično z naše strani, če bi ovirali, da ne bi se izkoristile vse sile našega naroda. Vlada, ki se ravna po tem pro- gramu, zasluži podporo vsega naroda in tudi one delavske stranke, ki gre v dobro vseh narodov sveta. Zdravniški pregledi vajencev Z rešerfjem banske uprave VI št. 9359-2 z dne 6. aprila 1940 je odrejeno, da bodo mesto banovinskih in šolskih zdravnikov pregledovali vajence zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pregledi onih vajencev, ki so bili sprejeti v zavarovanje po 8. aprilu 1939 in še niso bili zdravniško pregledani se bodo Izvršili v dneh od 1. maja. do 30. junija 1940 s pismenim pozivom na delodajalce, ki so dolžni v smislu § 253 obrtnega Zakona poslati svoje vajence na dan poziva k zdravniški preiskavi. Ako ne bi bil kateri izmed vajencev pozvan k zdravniški preiskavi, je to dolžan izvršiti delodajalec sam> da se vajenec v določenem terminu zdravniško pregleda. Lansko leto že preiskani vajenci pa bodo v dneh od 1. maja do’ 31. maja 1940 ponovno pregledani po onih zdravnikih, ki so izvršili prvi vajencev zdravniški pregled. Gg. delodajalce prosi urad,, da v skrbi za zdravje delavskega naraščaja store vse, da bodo pregledi nemoteno potekali. Bivši nemški cesar Viljem v Doornu na Nizozemskem. je dobil po zasedbi pokrajine pred svojim gradom častno nemško vojaško stražo. Viljem bi se rad selil v Nemčijo, kjer mu hočejo prepustiti v Prusiji nek grad za ‘bivališče-Na Danskem so nemške oblasti prepovedal* vsako vrsto lova. Naredba ostane v veljavi tako dolgo, dokler ne bodo Nemci uvedli lovski zakon. Delavski pravrii svetovalec Odvetniški stroški (Zabukovca) Vprašanje: Odvetnik, ki tni je poslal opomin, da plačam nek dol«, katerega v resnici dolgujem, je v opominu tudi zahteval, da mu povrnem njegove opominske stroške v znesku din 166.50. Ali je upravičen zahtevati od mene te stroške? Odgovor: Ato ste dolžni, kar v vprašanju sami priznavate, morate povrniti odvetniku tudi opominske stroške, ker so ti- stroški nastali po Vaši krivdi, t. j. vsled tega, ker dolga niste pravoča-snoi plačali. Višina teh opo-minskih stroškov pa se pri takih stvareh do- BUČNO OLJE, vedno sveže in dobro in namizno olje priporoča Tovarna olja, Maribor, Taborska ul. 7 loča po višini denarnega zneska. Ker višine aolga ne1 navajate, Vam ne moremo sporočiti, alt je bil od.vetnik upravičen zahtevati o-po-minske stroške v taki višini. Prodaja posestva (Zagorje) Vprašanje: Oče moie žene ima posestvo ter se je sedaj poročil drugič. Radi mačehe sO,na" stali prepiri v hiši. Ali lahko oče moje Z(T?° proda posestvo, ne da bi nas ostale sorodnik® o tem obvestil? Odgovor: Oče Vaše žene lahko- proda posestvo, ki je njegova last, vsak 5as< razen č® imate Vi, odn. Vaša žena kot njegova hčerka na posestvu vknjiiene pravice, ki prosto razpolaganje očeta Vaše žene s tem posestvom omejujejo. Če oče Vaše žene s svojim premoženjem ravna razsipno, se lahko obrnete na sodišče in tam predlagate njegov preklic. Mbo konzumno H« POSAVJE v ZAGORJU ob Savi r. c. i o. z. Prodaja svojim Članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po naj nižjih dnevnih cenah. C lan zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50 — deleža. — Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček! Izdala in arehtle Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, 'd. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.