Poštnina plačana v gotovini.
Ma?’bor, petek 18. decembra 1936
Štev. 269. Leto X. (XVI!.}
IARIB ORSKI
Cena 1 Din
VECERN1K
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka nL 11 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dau ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA’
MlOi
Tiha upokojitev generalnega ravnate-lja zagrebškega SUZORja je dala javnosti povod za najrazličnejše komentarje in kritike. Značilno je, da so se znašli na isti liniji kritike predstavniki delodajalcev kakor tudi zastopniki delavcev. Glavni predmet ostre kritike v Suzorjevem poslovanju, ki jo je sprožila nenadna vpo-kojitev generalnega ravnatelja M. Gla-serja, je predvsem birokratizirali a administracija v tej važni socialni ustanovi.
Zastopniki delavstva so že dne 23. maja 1932 dali na seji ravnateljstva Su~ zorja ostro izjavo, v kateri so označili svoje stališče inapram gotovim pojavom v Suzorju. Ta deklaracija obsega predvsem sledeče navedbe:
»Birokratizirana administracija v Su-zorju je stvorila neko stanje neodgovornosti, v katerem more vse formalno biti pravilno, četudi je dejansko nezdravo in nepraktično. Ta administracija je stop-njeina in polagoma postala sama sebi cilj ter se je vsebolj in bolj komplicirala in podražila. Tako se je zgodilo, da je živ organizem, kakršen bi moralo biti delavsko zavarovanje, ločila od resničnega življenja. Toda za sedanje težko stanje v zavarovanju nosi takšen način birokratičnega upravljanja in vodstva glavno krivdo. Ta neodgovornost je one-, mogočila, da bi se skozi deset let zasi-gurale potrebne rezerve, ki naj bi se za časa sedanje krize uporabile v s'vrho kritja deficita. Upadanje dohodkov radi splošne gospodarske krize je povzročilo, da so se bremena jela vsebolj prevalje-vati rci delavčeva ramena. Sledilo je zmanjševanje podpor, pri čemer sc zlasti povdarja brutalni ukrep glede ukinitve bolezenskih podpor za dobo preko ?6 tednov.«	,
To je bilo že pred štirimi leti. Vsa ta in slična opozorila, vsi ti .glasovi, ki so Prihajali v Zagreb tudi iz Slovenije, niso mnogo zalegli. Nasprotno: razmere so se iz leta v leto slabšale, dokler se niso čuli energični klici, da se v našem socialnem zavarovanju napravi red. Sistem, ki ga ie • uvedlo zagrebško vodstvo, ni mogel biti vzoren in neprikoren. Nesodobna birokratizirana administracija je v svoji neverjetno komplicirani strukturi in velikih upravnih stroških šla daleko preko stvarnih potreb in smiselnosti.
Nezadovoljstvo s poslovanjem Suzorja, ki je po zakonu edini nosilec raznih vrst zavarovanja in ki v tej svoji funkciji vodi in upravlja z vso imovino delavskega zavarovanja ter vso finančno ter investicijsko politiko, je združila predstavnike zagrebških delavskih in delodajalskih korporacij, ki so v zadevni resoluciji označili svoje stališče v pričakovanju novega glavnega ravnatelja Suzorja. V tej resoluciji se povdarja, da sloni delavsko zavarovanje na načelu Samouprave, da pa od vsega začetka delavskega zavarovanja pa do danes, to je po 14 letih, niso bile razpisane volitve za poeditie samoupravne organe središčnega urada za zavarovanje delavcev. Z imovino ter dohodki delavskega zavarovanja. ki so od ustanovitve pa do danes dosegi višino petih milijard dinar-kv, upravlja S<!zorjeva birokracija. Rezultati dosedanjega dela na tem polju se ■iasno kažejo v splošnem nezadovoljstvu delavcev, delodajalcev in vse javnosti z °bstoje£im stan<jem v zavarovanju, zla-sti na /. organizacijo zdravniške službe v velikh gospodarskih centrih ter v nestalni investiciji kapitalnega kritja pri Zavarovanju za slučaj nesreče. V tej resoluciji pa je izražena tudi zahteva, da
SKI
taoslrliitail mi
BERLIN, 18. decembra. Havas poroča: V garnizijah armijskega zbora, ki ima sedež v Suttgartu, se bodo v kratkem nastanili novi kontingenti vojske. Gre v glavnem za pehotne polke, ki naj bi dopolnili efektive petega zbora v smislu zakona o ureditvi vojske, po katerem se predvideva 36 divizij nemške vojske. Z nemške strani pravijo, da nima to nikakšnega posebnega pomena.
PARIZ, 18. decembra. »Petit Parisien« in »Echo de Pariš« organ francoskega generalnega štaba, poročata, da so Nemci započeli novo organizacijo brambne službe ob švicarski meji, »n sicer v onem sektorju, kjer se stikajo meje Francije, Švice in Nemčije. Gre za organizacijo novih vojaških kontingentov, ki se označujejo kot »tajni mejni odredi« in ki se sestavljajo iz izbranih moštev oddelkov SA ter SS kakor tudi motoriziranih narodnosocialističnih far macij. Moštva nosijo uniforme in so popolnoma v vojnem smislu oborožena. Razpolagajo z močnimi oddelki strojnic. V občini Lorcha sta nameščena dva bataljona. Vsaka tudj najmanjša naselbina je dobila trajno posadko. Na potu se nahajajo veliki municijski in orožarski transporti, ki se oskrbujejo samo ponoči. »Echo de Pariš« pristavlja k temu poročilu: treba Je pripomniti, da je Švica že nekaj tednov sem ukrenila vse potrebno glede dispozicije za obrambo svojih meja. V Švici se je mobiliziral obrambni zbor, ki Je opremljen s številnimi motoriziranimi edinicami.
PARIZ, 18. decembra. Daladier ie v izvršnem odboru radikalno socialistične stranke, katere predsednik je, kot vojni minister izjavil, da znašajo francoske vojne efektive v sedanjem času okoli 600.000 obroženih vojakov. Od tega odpade na kolonije 200.000. Ob tej priliki je Daladier opozarjal, da ima Italija pod orožjem okoli 800.000 ljudi, na kar Francija ne sme pozabiti. Francija mora biti močna in vojaško pripravljena, da se ne bi ponovilo leto 1914., ko se je radi slabosti Francije izzvala svetovna vojna.
Mobilizaciji Japonske mornarice
ŠANGHAJ, 18. decembra. Kazenska ekspedicija proti uporniškim četam maršala Čangsulianga se je započela, četudi so se nekateri člani nankinške vlade temu odločno zoperstavili. Zlasti je bil proti temu zunanji minister Kung, rojak maršala Čangkajška, ki s- prizadeva, da bi na vsak način rešil maršalovo življenje. Toda v Nankingu je tudi druga skupina z
generalom Fengom na čelu, ki nima ničesar' proti temu, da izgine Čangkajšek, ker b; se potem sam polastil oblasti. Potemtakem bi bila državljanska vojna v Kitajski v katerikoli obliki neizbežna. Položaj je tak, da vršita sovjetska Rusija in Japonska velike vojaške priprave ter :e v Japonski proglašena mobilizacija mornarice.
Ne zamudite
ugodne prilike za božično številko »Večernika«, ker izide naš list za praznike v povečani nakladi in pestri vsebini ter oddajte svoj oglas takoj. Tudi najmanjši inse-rat je z uspehom zajamčen! — Oglase sprejema uprava »Večernika« vsak dan do 23. decembra od pol 8. do 12. in 14. do pol 19. ure, v Gosposki ulici 11, dvorišče I. nadstropja. 24. decembra pa samo do 9. ure zjutraj. Oglas oddate lahko tudi telefonično na štev. 24*55.
pA&š&eki
m	še	66.000	mm
t
.MADRID, 18. decembra. Havas poroča: Iz Giona poročajo, da so republikanske čete včeraj srdito napadle Oviedo. Topništvo je uničilo trdnjavo Cavellado, ki se nahaja nad Oviedom. Francove čete so morale evakuirati vojašnico Pela-yo. Na madridski fronti se operacije nadaljujejo z neverjetno srditostjo. Bilo je več sto mrtvih in ranjenih. Francove in republikanske čete prehajajo zaporedoma v napade in protinapade. Pri tem je sodelovalo na madridski strani okoli 5000 vojakov, ki so pretežno člani mednarodne brigade, ki so jih pri tem podpirali bor beni vozovi. Borbe na sektorju Val de Norial in Pozuela so se ves dan nadaljevale.
PARIZ, 18. decembra. Londonski poro čevalec agencije Havas poroča: Starši in sorodniki v Španiji borečih se Nemcev so prejeli obvestilo, da so bili njih sinovi
odposlani na »16 tednov trajajoči vojaški kurz«. Obenem poroča tudi, da prejemajo starši že obvestila, v katerih jim poročajo, da so bili njihovi sinovi »v teku manevrov« ubiti, oziroma smrtno ranjeni. V »Oeuvru« objavlja gospa Tabouis, da je bilo doslej v Španiji ubitih 900 do 1200 Nemcev. Med njimi je zlasti veliko nemških letalcev.
Mussolini je bojda izdal povelje, da se takoj ustavi javno pridobivanje prostovoljcev za Španijo, kar je nedvomno v zvezi z angleško italijanskim zbližanjem. General Franco jč umaknil del svojih maroških čet izpred Madrida in jih osredotočil okoli Malage, kjer pričakujejo ofenzivo »Daily Telegraph« poroča, da je Franco sporočil nemški vladi, da potrebuje v svrho zmage 60.000 oboroženih mož.
Si&MOH	iduatdu	UU&dsotskgmi	svofr	uifo
ŠIBENIK, 18. decembra. Na vest, da ! namerava bivši angleški kralj Edvard | VIII. priti v Dalmacijo in tamkaj kupiti ali zgraditi vilo, je neki Šibenčan ponudil I vojvodi \Vindsorskemu za nakup ali za-, kup svojo vilo »Moj mir«. Ta vila je bila
zgrajena pred 7 leti v borovem gozdu ob zaključku šibeniškega kanala. Na strmem obronku dominira nad kanalom in vso luko. Do šibeniške obale je par sto metrov in se tik pred vilo nahaja mali park in lepa luka.
je obstoječe stanje mogoče odpraviti le z razpisom in izvedbo volitev samoupravnih organov središnjega urada.
Novemu ravnatelju te naše največje javne socialne institucije bo pripadla važna naloga, da odstrani vzroke nezadovoljstva in da izvrši reorganizacijo te so-
cialne ustanove v smislu želja delodajalcev, nameščencev in delavcev ter onih možnosti, v katerih okviru je mogoče takšno reorganizacijo na čim enostavnejši iti za vse prizadete čim cenejši ter učinkovitejši način izvesti,
NOVI RAVNATELJ SUZORJA
Včeraj je bil izvoljen v Zagrebu za generalnega ravnatelja Suzorja dosedanji pomočnik Radovan Matjašič. Novi generalni ravnatelj Suzorja je doma iz Kranjske gore ter si je že pred vojno stekel sloves odličnega strokovnjaka v. socialnem zavarovanju.
VLADIMIR RADIČ IZDAJA SVOj LIST
G. Vladimir Radič, ki se je, kakor znano, pred nedavnim vrnil iz Francije v Jugoslavijo, bo z Novim letom’ pričel izdajati »Narodni Val«, ki ga je leta 1927 ustanovil Stjepan Radič.
O SVOBODI TISKA so obravnavali na včerajšnji seji Narodne skupščine. Narodni poslanec Voja Lazič je v širših izvajanjih zahteval od skupščinskega predsednika pojasnilo, zakaj izhajajo v listih tako pomanjkljiva po ročila o skupščinskih sejah. Voja Lazič je zahteval, da bo skupščinsko predsedstvo storilo primerne korake, da bodo v listih lahko izšla izčrpnejša poročila o delovanju Narodne skupščine. Svoboda tiska in pravica točnih poročil sta posebno dragoceni okolnosti v političnem življenju. Odgovoril je skupščinski predsednik Čirič, ki je obljubil, da bo opozoril vlado, da omogoči obširnejše poročanje o skupščinskem delovanju. Zatem je minister pravde zahteval izročitev nekaterih poslancev sodišču, med drugim narodnega poslanca Rudolfa Pevca, ki je obtožen po členu 302 kazenskega zakona. Debata glede verifikacije mandatov, ki se tiče naslednikov obsojenih poslancev, se tudi včeraj še ni zaključila in se bo nadaljevala v ponedeljek dopoldne.
NOVA TRGOVINSKA POGODBA l	Z	MADJARSKO.
Sinoči je bila v Beogradu v ministrstvu za trgovino podpisana nova trgovinska pogodba med našo državo in Madjarsko. Naše trgovinsko razmerje z Madjarsko ie postavljeno na načelo kompenzacije. Za drva ostane kontingent isti, pač pa se poveča za oglje od 4800 na 6000 ton, za gradbeni les od 27.000 na 35.000 ton. Novi dogovor velja za leto ni. Določeni so tudi kontingenti za naše kmetijske pridelke, ribe, sadje itd. ter izredni kor tingenti.
Občina v konkurzu. •
Znana občina Bileče v prejšnji Hercegovini se nahaja v konkurzu. Upravitelj mase je priporočal okrožnemu sodišču v Mostarju, da razpiše glavno licitacijo vsega občinskega premoženja. Občina dolguje Državni Hipotekarni banki 600 tisoč dinarjev, zasebnim upnikom v Zagrebu in Sarajevu 200 tisoč dinarjev. Pretežni del teh dolgov jc povzročil svo j ječasni občinski blagajnik Mustafa Ar-\ navtovič, ki se je po odkritju nerednosti ustrelil. Upniki upajo, da bodo svoje zahteve spričo precejšnje zemljiščne posesti bilečke občine lahko krili.
Mi je HdteMt tt&Hskc-tuska vojna?
Os evropskega miru gre skozi baltiške države
V senzacionalnem članku glede balti-sKili obrobnih držav piše vodilni angleški list »Times«, da gre os evropskega miru skozi države, ki ločujejo Nemčijo od sovjetske Rusije. Dokler vlada v Poljski in vseh obrobnih državah mir, tako dolgo ne bo vojne med obema velikima sosedoma. Vlada in narodi teli obrobnih držav pa se ne udajajo nikakšnim iluzijam glede tega, v kakšnem položaju bi se znašli v slučaju oboroženega konilik-ta. Državniki teh obrobnih držav (Estonija. Litva, Letonija, Finska) pa nikakor ne računajo z navalom Nemčijo na Rusijo, ker je za to preslabotna in ker bi le težko našla za to kakšnega zaveznika. Tudi niirnberških govorov in moskovskega odgovora ne jemljejo tako resno. Takšne izjave služijo bolj domači uporabi. Mogoče si je celo misliti, da bi mogli odnošaji med Berlinom in Moskvo zopet postati boljši. Že sedaj so zasekale naravne gospodarske potrebe globoko špranjo v ta zid sovraštva in m rame, ki se je še pred nekaterimi meseci zdel neprodoren. Uvoz Rusije od janu-
arja sem je irapram lanskemu letu zra-stel za 14 krat in sicer od 13 milijonov rubljev na 200 milijonov rubljev. V tekočem letu je Rusija izvozila iz Nemčije več kakor iz katerekoli druge države. Prav tako je tudi Nemčija podvojila v zadnjih 9 mesecih svoje uvoze iz Rusije. Radi tega ni torej zbližanje prav nič nemogoče in morda je ravno v tem smisel francosko ruskega pakta, da to zbližanje prepreči. Hitlerjeva namigovanja na Ukrajino in Ural so samo misel trenot-ka, nedogleden cilj.
Bojazen, ki jo čutijo v baltiških obrobnih državah pa je povsem drugačne prirode. Četudi so si tamkaj na jasnem, da ne more Nemčija v bližnji bodočnosti riskirati vojne proti Rusiji, pa je vendarle oborožen konflikt mogoč. Do tega pride n<amreč lahko na povsem »priroden način«, če bi v eni izmed teh obrobnih dr-ž^v izbruhnili nemiri, ki bi bili lahko tudi provocirani. V tem slučaju bi Rusija in Nemčija nudili svojo pomoč (Španija!), meje bi nehale obstajati, ruska in nemška vojska bi trčili skupaj.
Huse Aovstua
Zavarovanje lovcev za slučaje nezgod
Zbor načelnikov in načelnic Dravinjskega sokolskega okrožja
Preteklo nedeljo se je vršil v Poljčanah zbor načelnikov in načelnic Dravinjskega sokolskega okrožja. Razen okrožnega načelnika brata Nardina Nandeta in okr. nač. s. Milojke Jerebove je tvorilo zbor še 11 odposlancev društvenih edinic iz Loč. Slov. Bistrice. Sp. Polskave, Laporja, Črešnjevca in Poljčan. Okrožni načelnik je poročal o okrožnem nastopu v Poljčanah, večina edinic je izvedla dan pripravljenosti, obnesel se je tudi okrožni pešizlet. Pri okrožnih tekmah, ki naj bi se vršila v Poljčanah, je sodelovala razen domačega društvh edino črešnjevska četa, ki ji gre, upoštevajoč močnejša društva, posebno pri-
znanje. Njegovemu poročilu so sledila poročila društvenih in četnih načelnikov. Vse edinice so se potrudile, da so v danih razmerah storile, kar se je največ dalo. Podrobni razgovor in kritično zrcalo pa sta pokazala, da bi se ob sodelovanju in podpiranju vseh merodajnih tu in tam bilo mogoče marsikaj boljše izvesti. Vse društveno delo je namreč navadno koncentrirano na eno, dve, tri osebe, ki ga prav zato ne zmorejo. Okrožni tehnični odbor bo stavil župi predlog, naj se Dravinjsko okrožje priklopi deloma mariborskemu, deloma celjskem okrožju. Zdravo!
m
Osrednja zveza lovskih udruženj kraljevine Jugoslavije nam poroča: Ustrezajoč davni želji lovskih krogov, je Osrednja zveza po sklepu letnega zbora z dne IS, oktobra 136 sklenila z domačo zavarovalno družbo »Jugoslavijo« dogovor, po katerem se, pričenši s L januarjem 1937, zavarujejo člani vseh legalnih lovskih organizacij in zapriseženi lovski čuvaji za slučaj nezgod in zakonite dolžnosti jamstva. Zavarovanje za slučaje nezgod je obvezno za vse člane legalnih lovskih organizacij in za zaprisežene lovske čuvaje ter velja za slučaj smrti in za slučaj popolne ali delne invalidi-tete. Po sklepu letošnjega občnega zbora Zveze lovskih društev za Dravsko banovino plača premijo za nezgodno zavarovanje svojih članov na bazi dogovorjenih temeljnih zavarovalnih vsot, zveza sama. ne da bi se radi tega povišala letna članarina. Če pa se hoče kak član zavarovati za višje zavarovalne vsote, mora svoji zvezi prijaviti, za ko-likokratni iznos naj se zavarovalne vsote zvižajo in sam plačati sorazmerno razliko v premiji. Zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva naprem tretjim osebam iz rizika lova, pa je neobvezno.
Lovci, ki pristopijo k temu zavarovanju, so zavarovani za škode, ki bi jih morali na podlagi obstoječega zakona povrniti tretjim osebam radi poškodovanja ali usmrtitve ene ali več oseb in radi poškodovanja tujih stvari ali živali. Radi enostavnosti postopka prijavijo posatnez ne lovske zveze svoje članstvo v zavarovanje za slučaje nezgod preko Osrednje zveze samo v skupnem številu. V tej prijavi je treba navesti sedanje številčno stanje članov, ki imajo člansko izkaznico svoje zveze. Za zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva je treba predložiti seznam zavarovanih članov s točno navedbo imena, priimka in stalnega bivališča posameznega člana. Če želi biti kak član zavarovan preko dogovorjenih temeljnih zavarovalnih vsot, je treba za takega člana v seznamu navesti, za ko-likokratni iznos se zavarovalne vsote
povišajo.
’o sedanjem stanju čianstvr
Osrednje zveze bo deležnih dobrote zavarovanja okrog 25.000 članov. Pobudo za to koristno zavarovanje so dali delegati Zveze lovskih društev za Dravsko banoVino in je bil glavni referent zvezi” blagajnik g. ravnatelj Ivan Zupan.
Borze in ga. Simpsonova. Ustavna kriza, ki je nastala v Angliji zaradi želje kralja Edvarda, da se poroči z go. Simpsonovo, je močno vplivala tudi na velike svetovne borze, zlasti na efektne. Tako so v začetku krize nazadovali tečaji vrednostnih papirjev v Londonu, Parizu in na drugih velikih borzah. Kakor hitro pa je prišla vest, da je kralj Edvard VIII. odstopil in da je s tem ustavna kriza tudi rešena, so .se takoj tudi opomogli tečaji papirjev. Močna tendenca, ki je takoj nastopila, je bila v korist tudi nekaterim državnim rentam, tako tudi francoski. Na deviznem trgu je funt v začetku zaradi krizo nekoliko trpel, a se je kmalu popolnoma opomogel. Na blagovnem trgu pa ni imela kriza posebnega vpliva in se je kupčevalo na podlagi čisto trgovskih kalkulacij.
to, da se zniža trošarina na sladkor. Dokler je sladkor tako pretirano drag, bo tudi cvetelo tihotapstvo s saharinom in tako dolgo je tudi škoda za vsak dinar, ki se izda za pobijanje tihotapstva.
se
da so za Božic cene nogavicam, rokavicam, toplemu damskemu perilu, pleteninam, kravatam itd. zelo nizke ter izbira velika. Modna trgovina Štefan Ketiš, Stolna 1.	6335
Poslednja pot, Mateja Kavčiča. Včeraj popoldne smo spremili k večnemu počitku upokojenega šolskega upravitelja g. Mateja Kavčiča. Kako splošno priljubljen je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb. Udeležilo se ga jc mnogo Studeneanov, med katerimi je bil od leta 1925., ko se je po upokojitvi naselil med nje, kakor tudi mnogo aktivnega in upokojenega učiteljstva. Ob odprtem grobu
NEMŠKI POSLANIK V LONDONU VON RIBBENTROP, KI JE V NEKI. SVO.lt PREDVČERAJŠNJI IZJAVI ZAHTEVAL KOLONIJE ZA NEMČIJO.
Lep© BcnMflo m res	raaSivti©	pero
kupiš v knjigarni
Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13, s,a se !)0-s'(>v'|a od pokojnika pater Mati-
----------------------------------------svet m upokojeni učitelj g. K a j s p. Oba
Novi fond. Na seji gospodarsko-finan- sta slavila pokojnika kot dobrega uči-čriega odbora ministrov se jc razpravlja- j telja in pedagoga ter značajnega člove-lo tudi o uspešnejšem pobijanju liliotap- j ka in narodnega delavca. Pokojnik je bil stva s saharinom in drugimi nadomestili za sladkor. Zlasti se je razpravljalo o ustanovitvi posebnega fonda, iz katerega bi se plačevale nagrade za uspešno pobijanje tihotapstva. V ta fond naj bipla čuvale sladkorne tvornice po eno paro od vsakega prodanega kg sladkorja. Let-J ni dohodek fonda bi znašal na ta način 5 7L:roo Din. Mnogo bolj učinkovito sredstvo proti tihotapstvu, pa bi menda bilo
nad 30 let .šolski upravitelj v Jurkloštru pri Laškem, kjer je z vnemo vzgajal cele generacije v šoli in izven nje. Občina ga je v znak njegovih velikih zaslug imenovala častnim občanom. Učiteljski pevski zbor mu jc pa zapel dve žalostinki pred njegovo hišo in na pokopališču. Zapušča vdovo ter vse preskrbljene otroke. Blagega, plemenitega pokojnika obranimo v častnem spominu!
Celjsko pismo
i.
Za Maribor, ki jc po prevratu lahko opazoval, kako so jc s pomočjo Zgodovinskega društva ustanavljala Študijska knjižnica, ki lahko vsakodnevno opazuje sedaj njeno plodonosno delovanje, mora biti posebno zanimivo zvedeti, kako si želi podobno institucijo ustanoviti tudi Celje z javno mestno knjižnico, ki bo obhajala prihodnje leto svojo desetletnico. S to knjižnico pa bo zrla na to svojo ustanovo z vsem upravičenim ponosom njena knjižničarka strok, učiteljica Vera Levstikova; ona je pravzaprav knjižnico ustanovila, še več, ustanovila in množila je knjižnico Celjskega ženskega društva, ki jc tvorila jedro novo ustanovljeni mestni knjižnici. Zensko društvo je namreč leta 1923. kupilo 250 knjig ter pričelo /. izpolnjevanjem v temni dvoriščni sobici Zvezne tiskarne. Obisk knjižnice je neverjetno naraščal zlasti iz delavskih vrst, tako da tudi zaloga, ki je medtem v treh letih narasla že na 1350 knjig, nikakor ni zadoščala. Radi prevelike potrebe in preskromnih sredstev je moralo Zensko društvo opustit] misel na razši-
m
ut d
:s!	1
taa ooeina ,r.i •
nj’ zihco e je pr, ' iti, k L
ACUSKC-;elila n
! čoki p;
5. ji je p
Malniče. ;uico, a 7 • .)
ritev knjižnice Prekoršeka s o se p Fe ustanovi celjska um; knjižnico in prevzame ga društva. Knjižnica pritlično sobo na ms L. la štiri leta, ter 1927. Ze leta i knjižnica Celjske nekdaj krasno !;• vojne ostalo koru.o okni jc, kakor rečeno, prc;m; ib- m', ' -m o nici.
Občinski svet jc i. brni za knjižnico poseben kuratorij, ki mu predseduje vsakokratni župan, čigar namestnik jc magistra tni ravnatelj. Dotacija mestne občine je znašala prvotno OCL Din, n s ;-daj znaša komaj lO/Utt Din: L te d ,t cije pa se plačuje mesu;' občini 'c.itn:-nina za dve sobi v mestni elektrarni,, komor :-c je knjižnica leta 1950. preselila, na leto 6000 Din, enako kurjava in razsvetljava, tako da ostane za nabavo nosili knjig silno tnal > na razpolago, kar jc tem usodneje, ker bi knjižnica rabila celo poseben fond, da sc izpopolnjuje zlasti takrat, kadar so kake antikvarične knjige na ponudbo. Sedanji prostori so sicer
Iknjigami že natrpani prav do stropa že da j tudi ob '-mesnih stenah, da se že knjižit) ; ničtrrka in njene pomočnice ne morejo gibati med knjigami. Knjig je že nemi L1 - ti onih na magistratu, a so s
re-
ji je preK-! mig, ki jii
'U
Zdravstveni dom
kaj nad 10.000. Knjižnica se deli v pet oddelkov, in sicer v slovenski oddelek, srbohrvatski oddelek, ki ima okoli 500 knjig, nemško leposlovje, znanstveni oddelek in revije. Slovenski oddelek itna
novejše knjige večinoma v več izvodih, da more ustreči obiskovalcem.
V gorenji razdelitvi pa je že tudi podan program bodočega razvoja. V prvi vrsti je treba pač izpopolnjevati znanstveni oddelek, zlasti historično in jezikoslovno skupino, kajti ravno za znanstveno delo je Celje tako neugodno kakor malokatcro mesto s srednjo šolo v banovini. Seveda jc poleg denarja zato treba še posebnega študijskega prostora, kajti često- jc treba v kako knjigo le pogledati, da se ugotovi citat, često jc kaka knjiga toliko rabljena ali tako dragocena, da jc ni priporočljivo posojati na tlom. —-Posebno pozornost- zasluži tudi mladin-i ski oddelek, ki bi naj nadomestil slabo J dotirane šolarske knjižnice na osnovnih, meščanskih in srednjih šolah. Cernu trositi in drobiti itak skromna sredstva, da leže knjige brez koristi po omarah, ko lahko vse opravi ena knjižnica, ki je na razpolago in ima strokovno nad vse usposobljeno izposojevalko in svetovalko. Pravi nasvet v knjižnici pa je česlo> pri mladini celo vedno, več vreden, ko knjiga sama.
Jkmdš&&§kg m &Mižfcg Mtvitfi
A. A A A A. AAAAAAAAAi
Cenjene naročnike »Večernika« po-novno opozarjamo na zaključek leta ter jili vljudno prosimo, da zanesljivo poravnajo zaostalo naročnino. Posebno pa prosimo zamudnike, da se poslužijo položnic, ki so biie priložene začetkom meseca decembra in poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 31. decembra, ker bi sicer bila primorana uprava zamudnikom nadaljno dostavo lista ukiniti.
Uprava »VEČERNIKA«.
Sokolsko društvo Maribor III. priredi
v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri v o-snovni šoli v Krčevini javno predavanje za vse članstvo. Govori brat prof. Škof o vojnih plinih. Vse članstvo se opozarja, da se tega predavanja sigurno udeleži. Po predavanju bo govor o širjenju sokolskega tiska. Odbor pričakuje udeležbo vsega članstva. Zdravo!
Himen! V zadnjem Času so se v Mariboru poročili: Jakob Herceg, delavec, in Matilda Gundl, delavka, Počehova. — Janez Krajnc, delavec, in Gizela Solak, delavka, Cvetlična ulica 10. — Franc Robar, mizarski pomočnik, 'Koroška cesta 114, in Štefanija Hader, predilka, Tezno, Maistrova ulica 12.— Alojz Štraus, pomožni delavec državnih železnic, Pobrežje, Prešernova ulica 8, in Avguština Krajnc, predica, Pobrežje, Dr. Verstov-škova ulica 9. — Ivan Hervatin. tkalec, Koseskega ulica 47, in Hermina Pelicon, tkalka, Zgornje Radvanje 70. — Herman Heber, tovarniški delavec, Studenci, Hre nova ulica 3. in Marija Šket. sukarica, istotam. — Anton Žerjav, mizar, Dol pri Borovnici, in Angela Šušteršič, šivilja, Tezno, Jurčičeva ulica 2. Avgust To-binger, strojni pomožni delavec državnih železnic, Pobrežje. Zrkovska cesta 3G, in Neža Skledar, tkalka, Pobrežje, Zrkovska cesta 36. — Bilo srečno!
Grob prj srobu. Na Meljski cesti 24 jo preminila v 59. letu svoje dobe trgovčeva soproga Amalija Murko. Ranjka je bila blaga, vzorna žena in mati. — Na Pobrežju pa je umrl na Aleksandrovi cesti 66 letni vpokojeni železničar Franc Klampfer. Žalujočim naše toplo sočutje!
Kino Union. Danes velenapeti senza-cijski film »90 minut postanka« s Harry Pielom.
MS*
Soennecken, Pelikan, Osmia
nalivna peresa za vsakogar v največji izberi.
V. WEIXL. MARIBOR
bober vid -naiiepše darilo
Z modernimi „Zeissu-očali boste vsakogar razveselili
Samozastopstvo
DIpE. optik E. P1TEIN
Maribor, Grajski trg 7.
Ncodgovarjajočc zamenjamo po praznikih.
Lep uspeli je doživela v okviru včerajšnjega operno baletnega večera bivša o-Rerna primadona Tinka Wessel-Polla. Z njo ie nastopila s plesnimi točkami tudi Prima balerina lise Lye. O večeru še Poročamo. Gledališče je bilo nabito polno.
Ljudska univerza. Danes v petek ob ~0. uri se ponovi kulturni velefilm »Ekspedicija na Mount Everest«, ki zasluži •lajvečjo pozornost našega občinstva. V livnih slikah prikazuje film vso romantično pokrajino okoli Himalaje, življenje, običaje in cerkvene ceremonije tamkajšnjega prebivalstva. Središčna točka je pa seveda ekspedicija predrznih angleških planincev pod vodstvom generala ftrucea na Mount Everest in njen jiadčlo-veški boj z orjaškimi planinskimijvelika-,!l>. /. večnim snegom. ledoni in vetrom, jakemu gledalcu pomeni film veliko doživetje! V ponedeljek 21. decembra Predava univerz, prof. dr. Butorac izZa-Kreba u devalvaciji denarja v zvezi z na-gospodarstvom.
Semifinale za prvenstvo »Slovenske ša ,,0vske zveze« bo v nedeljo 20. t. m. v ■Mariboru. Srečala se bosta prvak mariborske skupine Mariborski šahovski klub '>> prvak celjske skupine Celjski šahovski *'ub, Turnir se bo vršil v posebni dvo-
rani restavracije »Pri novem svetu« v Jurčičevi ulici in se bo pričel ob 14. uri. Igrali bodo na 8 deskah. Mariborski šahovski klub pošlje v boj svoje najboljše moči in je z ozirom na nasprotnikovo jakost pričakovati zanimive in napete borbe.
Iz češkega kluba. Rojaki! V nedeljo dne 20. t. m. ob ^>3. uri popoldan priredimo proslavo »Božičnega drevesca«. — Program bo preskrbela naša šolska mladina, katera bo ob tej priliki obdarovana. Vabimo starše in druge naše rojake
v Gambrinovo dvorano (vogal Gregorčičeve in Gledališke ulice), kjer se proslava vrši. Na svidenje! Odbor češkega kluba, Kuratorij češke dopol. šole. — P. s. Opozarjamo tudi na predavanje g. prof. Gruntarja »Z dijaki kolesarji po Če-hoslovaški«, katero bo v soboto ob 4. uri popoldan v Ljudski univerzi.
Rdeči križ Studenci obdaruje uboge šoloobvezne otroke jutri v soboto ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu. Razdeljujejo se čevlji, obleke in perilo.
Legitimacije za znižano vožnjo. Rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki imajo popust 50% redne voznine 6 krat na leto v razredu in vrsti vlaka ali ladje po izbiri. Železniške legitimacije za uživanje te ugodnosti izdajajo oblastne direkcije državnih železnic na zahtevo pristojnega vojaškega okrožja. Rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki iz Maribora morajo za izdajo teli legitimacij zaprositi komando mariborskega vojnega okruga in prošnji, kolekovani z Din 25.— priložiti tudi sliko v velikosti 6x9 cm. Na hrbtni strani slike je točno označiti ime in priimek lastnika slike.
Smučarji pozor! Tridnevne smuške izlete v Kranjsko goro, na Smrekovec, Mali nitz in Kanzelhohe, sama znana zimskošportna zbirališča, priredi za Božič in Novo leto Mesini avtobusni promet. Radi doseženih ugodnih zaključkov s hoteli, so cene za izlele z vso oskrbo izredno nizke, tako da jih vsak, zmore. — Prijave sprejema samo še do 19. decembra vodstvo avtobusne!?« podjetja, Plinarniška 9, tel. 24—71 in Prometna pisarna na Glavnem trgu 26, tel. 22—75, kjer dobite tudi vse nadaljne informacije. Zasigurajte si mesto pravočasno, ker je število udeležencev omejeno, zanimanje oa jako veliko.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: milo, spremenljivo, zapadno vreme.
Nočno lekarniško službo imata Albaue-ževa lekarna na Frankopanovi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov naznanja, da bodo mesarske prodajalne zžtprte na božični dan in v nedeljo 27. t. m., odprte pa predpoldne na Štefanovo.
Odpri roke, odpri srce... Za božični* praznike naj se dobra, usmiljena srca ypomnijo revne vdove, ki živi v veliki revščini in ki mora skrbeti za šestero nepreskrbljenih otrok. No more najti deli-, ne more najti zaslužka. V težkem položaju se obrača na dobre ljudi, da bi ji -spričo praznikov pomagali in priskočili na pomoč, da bi vsaj preko praznikov gorje ne bilo tako hudo. Darila v blagu in denarju se sprejemajo v upravi lista.-
Obup žene ljudi v smrt. Iz obupa si je prerezal žile na Ruški cesti 35 brezposelni delavec 25 letni Emerik Č. V trenotku, ko je bil sam v sobi, si je z britvijo dvakrat prerezal žile na zapestju leve roke. Radi precejšnje izgubitve krvi je obležal nezavesten. 'Ko so ga domačini našli, so takoj poklicali mariborske reševalce, ki so ga odpremili v mariborsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Č. si je nameraval vzeti življenje radi tega. ker ni mogel najti zaposlitve
Mariborska radijska postaja ogrožena.
Včeraj je bila na mestnem magistratu anketa, ki so se je udeležili zastopniki raznih kulturnih in narodnoobrambnih ■organizacij. Anketo je vodil podžupan Že-■bot, svoje stališče so pojasnili med drugim prof. Baš. dr. Dolar v imenu Narodne odbrane, dr. Lašič v imenu CMD, Golež v imenu ZKD ter načelnik mestnega gradbenega urada inž. Baran. O slabih izgledih glede možnosti realizacije tega načrta je poročal g. Kramberger. Sklenilo se je, da se sestavi zadevna spomenica, ki naj jo posebna deputacija nese v Beograd, kjer naj intervenira pri poštnem ministru v svrlio omogočenja realizacije načrta glede postavitve radijske releiske postaje v Mariboru.
Rotovška vest.'Mestni župan dr. Juvan je odpotoval v Beograd v svrlio intervencije v nekaterih občinskih zadevah.
Putnikovo vremensko poročilo IS. decembra: Ribnica na Pohorju ob 7. uri zjutraj, temp. ~ 3. strjen sneg, oblačno; Smrekovec, ob 7. uri zjutraj, temp. —2,5 cm pršiča na stari 40 cm podlagi, smuka ugodna. Senjorjev dom, oblačno, mirno, 40 cm srena, smuka srednja, +5.
Nezavestno so našli v Zagati 28 letno ■sobarico Marijo Postružnikovo, ki se je pri likanju po nesrečnem naklučju zastru pila z ogljikom. Prepeljali so jo v marib. splošno bolnišnico.
Tihotapci konj in kobil obsojeni. V zadnjem času sc silno množijo slučaji tihotapstva živine iz naše države v Avstrijo. Posel je zelo dobičkanosen, toda nevaren. Tihotapljenje se vrši zlasti ob severni meji prevaljskega sreza, kjer imajo naše obmejne oblasti polne roke dela, da preprečijo tihotapljenje z ži vino. Tudi živijo naši obmejni kmetje v stalnem strahu, ker se je pojavila organizirana tolpa, ki krade kmetom konje in kobile iz hlevov ter jih potem spravlja preko meje v Avstrijo, kicr jih prodaja za drag denar. To se je godilo zlasti letos poleti, ko je obmejnim kmetom zaporedoma izginjala iz hlevov živina. Poizvedovanja so dognala, da je tatvine izvršila organizirana skupina in se je končno orožnikom posrečilo vso to čedno družbo aretirati. Danes dopoldne pa se je vršila pred malim kazenskim senatom obravnava proti omenjeni sku pini. Na zatožni klopi je sedelo pet mlajših moških, obtoženih, da so ukradli trem posestnikom iz okolice Prevalja tri kobile v vrednosti 9000 dinarjev, ki so jih spravili in prodali v Avstrijo. Pri razpravi so obtoženi drug drugega obremenjevali ter so bili obsojeni:	.'iSletni
mlinar Anton Gmajner na 7 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, 281etni delavec Rudolf Blažič na 10 mesecev strogega zapora, na zgubo častnih pravic za dobo 2 let in na izgon iz naše države, ker je pristojen ^ Trst, 231etni hlapec Ivan Končnik na 3 mesece strogega zapora ler na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, 25Ietni delavec Jožef Glinek na 4 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta ter 331etni Franc Gli-nik na 3 mesece in 10 dni strogega zapora, pogojno za dobo 3 let.
y$sU
Se pred Božičem britansko-»ta-lijanski gentleman agreement
RLM, 18. decembra. V tukajšnjih političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da je po Mussolini.«! ponudeni gentleman agreement angleški vladi perfektna zadeva in da ga bodo podpisali še bred božičnimi prazniki. Londonska w rimska vlada boste ob tej priliki izmenjali noti, v katerih boste poudarili, da so sredozemske prometne žile za obe kraljestvi enake važnosti, radi česar niso v Sredozemskem morju med Anglijo in Italija mogoča nikakšna nasprotstva. Nadalje priznavata Anglija in Italija obojestranski status quo v zapadnem delu Sredozemskega morja. Italijansko časopisje izraža željo, da bi se ta formula razširila tudi na vzhodni del Sredozemskega morja, kjer se Sovjetska Rusija vedno bolj uveljavlja kot pomorski činitelj. Povdarja se, da gre izključno za bileteralno pogodbo, h kateri ne more pristopit’ niti Francija, niti katera druga sredozemska država.
REPERTOAR:
Sobota, 19. decembra ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Red A. Znižane cene Nedelja, 20. decembra ob 20. uri: »Baron Trente. Znižane cene. ponedeljek, 21. decembra: Zaprto.
Torek, 22. decembra ob 20. uri: »Božji človek«. Red C. Znižane cene.
V nedeljo zvečer uprizore Albinijevo popularno opereto »Baron Trenk«, ki je s svojo sočno, mestoma kar operno glasbo, gledališkim obiskovalcem prav všeč. Z ni žano cene.
Premiera operete »Visokost pleše« bo na prvi božični praznik zvečer. Delo so sv"čas' igrali večer za večerom zlasti na Dunaju ter bo ugajalo radi svoje melodične, zelo nežno pisane glasbe in ljubke ter neprisiljeno zabavne vsebine. Sploh nosi vsa opereta pečat prisrčnosti in idile iz preteklega stoletja. Režijo in koreografijo vodi Anton Harastovič. Nastopijo Igličeva, Barbičeva, Zakrajškova, Gorinškova, Sancin, Harastovič, Gorinšek, P. Kovič, Košič, Verdonik, Košuta, Nakrst, Crnobori. Blaž. mali Mohor in mala Ermanova.
Francova Setala sipljejo na Madrid ogenj in smrt
MADRID, 18. decembra. Včeraj popoldne so se pojavili nad Madridom Francovi bombniki, ki so vrgli na Madrid, zlasti na mestne dele Tetuan in Camilos, Velike količine eksplozivnih bomb. 63 oseb je bilo ubitih, 260 pa težko ranjenih. Od teh jih bo mnogo umrlo. Navedena mestna dela sta bila izredno močno poškodovana ter je bilo mnogo hiš porušenih- V mestni četrti Tetuan so mnogi prebivalci mislili, da je bolje, če se ob pojavu sovražnih letal podajo na prosto, vendar je neverjetno veliko število ranjencev in mrtvih dokazalo, da je bilo to velika zabloda.
LONDON, 18. decembra. V tukajšnjih političnih krogih imajo informacije., po katerih obstoja verjetnost, da bosta oba tabora zaprosila za premirje, ker se na obeh straneh opaža utrujenost ter pojenjali je borbenosti.
Poslednja odpor abesinskih komitov
RIM, 18. decembra. DNB poroča: Po vesteh iz Addis Abebe sta dve italijanski koloni razgnali vstaške odrede rasa lm-ruja, ki so se ob priliki zavzetja mesta Gore umaknili v praven sudanske meje. Italijanske čete »i prizadevajo, da tem odredom, proti katerim se uporabljajo tudi letala, presežejo pot v Sudan. Italijanske čete so izvršile tudi močne napade v oblasti južnih jezer proti odredom rasov Destena ter Gabre Mariami ter nekevn sina rase Kase.
RAS IMRU.
ADDIS ABEBA. 18. decembra. Ras Imru se je predal z ostanki svoje vojske. Z. njim vred je kapitualiralo 700 vojakov. V dveh dneh je bilo izročenih 4500 pušk.
Na prvi božični praznik bo premiera
Ascherjeve operete »Visokost pleše«. — Prav melodično pisana glasba ter prisrčna vsebina, ki s-e godi v preteklem stoletju ter nudi mnogo zabave, dajeta temu delu prav poseben čar in mn zagotavljata povsod uspeh. Rež'-'r in koreograf je A. Harastovič
Stran 4.
Mariborski »Ve čer n iti« Jutra
V MariSoru,' dt>e 18. XII. 1936.
pAiUtikeve Atcuite
Spomladanska potovanja z luksuznimi parniki iugoslavenskega Lloyda
Že v spomladanski sezoni priredi Ju-goslavenski LIoyd tri krasna potovanja s svojimi luksuznimi parniki po Sredozemskem morju. Programi za ta spomladanska potovanja so zelo posrečeno sestavljeni ter bodo brezdvormio navdušili številne ljubitelje krasnih potovanj po Sredozemskem morju. Velikonočno potovanje z luksuznim parnikom »Kraljica Marija« se vrši v času od 20. marca do 11. aprila 1937 na sledeči ruti; Sušak -Split - Krf - Pirej - Carigrad - Rhodos -Beyroutli - Aleksandrija - Dubrovnik -Sušak. Z luksuznim parnikom »Princesa Olga« se vršita dva spomladanska potovanja, in sicer prvo potovanje v času od 10. aprila do 2. maja na progi: Trst -Split - Malta - Algier - Tanger - Casablanca - Las Palmas - Teneriffe - Gibral-
tar - Palermo - Dubrovnik - Sušak, drugo potovanje pa v času od 4. maja do 25. maja na progi:	Sušak - Kotor -
Budva - Malta - Bizerta - Gibraltar -Lissabon - Madeira - Tange r - Palma de Mallorca - Dubrovnik - Trst. Iz važnejših pristanišč . prireja Jugoslavenski LIoyd zelo interesantne izlete na kopno. Potovanja z luksuznimi parniki »Kraljica Marija« in »Princesa Olga« so zelo poučna in predstavljajo obenem največji užitek, ker razpolagajo parniki z vsem modernim komfortom in nudijo možnost za raznovrstne zabave na parnikih samih. Za omenjena spomladanska potovanja se dobijo mesta že od Din 5400 naprej. Vse podrobnejše informacije d?je in prijave za potovanja sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. 21-22.
Tujsko-prometna zveza »Putnik« Maribor sporoča, da se je na Gorenjskem,
v bohinjskem kotu, otvorila nova turistična postojanka »Planinski dom na Uskovnici« (1200 m). Dom leži na znani planini Uskovnici, ki jo odlikujejo v zimi prekrasni smuški tereni ter je lahko dostopen iz postaje Boh. Bistrica v pičlih dveh in pol urah. Uskovnica spada v cono letovišč ter uživajo posetniki popust na železnici. Dom je oskrbovan v letni in zimski sezoni. Nadaljne informacije daje »Putnik«, Maribor.
Vozne olajšave. Zagreb, 20. decembra skupščina lahkoatletskega saveza, polovična vožnja za delegate v času od 17. do 23. XII. na podlagi železniške legitimacije a Din 2. — Avstrija za časa božičnega prometa od 20. decembra do 6. januarja zadostuje 5dnevno bivanje (vštevši dan prihoda in odhoda) za f)0% popust pri povratku. — Nemčija,
60°/“ popust na nemških železnicah pri vožnjah tja in nazaj po -7dnevnem bivanju. — Italija do preklica 55% popusta pri vožnjah tja in nazaj po polnem šestdnevnem bivanju v poljubnih krajih Italije. Vse nadaljne informacije, nabava vozovnic po originalnih in znižanih cenah preskrba, viz, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih, preskrba kliring-mark, nabava potovalnih lir itd. pri »Put-niku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22, 21-29 in »Putniku« Celje, Aleksandrov trg 1, tel. 119.
»Wintersaisonkarte«, veliki popusti in prost vizum za potovanje na D u n a j. Vprašati pri »Putniku« v Mariboru in Celju.
Prijavite se pravočasno za Putnikov izlet z avtokarom v Graz 24. in 25. decembra. Valute in vse potrebno vam preskrbi Putnik.
jugoslovanski zimsko športni savez — Zbor smučarjev učiteljev javlja da se vrši smuško učiteljski tečaj v dneh 11. januarja 1937 do 23. januarja 1937 na Mozirski koči na Golteh. Dne 24. 1. 1937. je povratek. Klube ponovno pozivamo, da prijavijo v ta tečaj vsaj enega svojega člana, ki bi imel veselje in sposobnost za učenje smuškega športa. Pravico, udeležiti se tečaja imajo vsi pripadniki klubov, ki so člani saveza ter so stari 21 let. V prijavi je navesti: 'ime in priimek, leto in dan rojstva, poklic, točen naslov, katere jezike govori, katerega kluba član je odn. podsaveza, koliko let smuča, jc takmovalec ali funkcijonar v klubu oz. podsavezu ter vojni čin. Seznam učne tvarine, savezni učni načrt ter savezna pravila in pravilniki se dobe proti primerni odškodnini v savezni pisarni. Opozarjamo pa, da ima vodja tečaja pravico vsakogar, ki me bi perfektno obvladal osnovnih likov smučanja, izločati iz tečaja. Nadalje ne bo nikdo pri-puščen k teoretičnemu in praktičnemu izpitu, kdor se predhodno ni udeležil smu ško učiteljskega tečaja. Klubi se prosijo ter pozivajo, da po možnosti čimpreje
zainteresirajo svoje za ta tečaj v poštev prihajajoče članstvo v prvi vrsti one, ki imajo v zimskem času možnosti za učenje smuškega športa — ter pošljejo tozadevne prijave na JZSS-Zbor smuških u-čiteljev, Ljubljana, Tyrševa cesta 1/IV.
Uiuiske
Avtomobilska nesreča na državni cesti Ptuj- Maribor. V sredo 16. t. m. okrog 22. ure se je pripetila na državni cesti med Loko in Rošnjo avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ob navedeni uri se je vračal iz Maribora voznik Trbučevega prevozništva iz Piuia Anton Feguš s teškim dvo-vprežnim vozom proti Ptuju. Med vasjo Loko in Rošnjo pa mu je pripeljal nasproti neki tovorni avto. Ko sta se hotela drug drugemu izogniti, je desni konj obležal na tleh. Manjkalo je le za las in bi postal lahko žrtev tako voznik in še drugi konj. — Lastnica Trbučeva trpi precejšno škodo, ker je konj tako nevarno poškodovan, da bo najbrž poginil. Kako je prišlo do trčenja bo dognala šele preiskava!
h Sirtjeftja in sveta
TUDI SONČNE PEGE VODIJO DO SLAVE.
Amerika, dežela čudežev in neverjetnosti, je za novo senzacijo bogatejša. Ko čujemo ime Amerika, si pri tem mislimo vse mogoče in nemogoče stvari, ki so za nas Evropejce nepojmljive. V otroškem gledališču Hearn v Newyorku so zbrali Američani okrog 2500 otrok s sončnimi pegami na licih. Šlo je za to, da izberejo izmed teh otrok one, ki imajo po obrazu največ sončnih peg. To vam je bilo pravo tekmovanje, v katerem sta bila nagrajena dva otroka, ki sta imela na licih toliko peg, da so jih morali sešteti s posebnim povečevalnim aparatom. Pred tekmo si je vsa zbrana deca umila obraz z alkoholom, vodo in milom, ker
so prireditelji te nenavadne tekme računali z možnostjo, da bi morda ne imel ta ali oni na licih umetnih peg. Vsi ameriški listi so priobčili naslednjega dne obširna poročila o poteku tega nenavadnega tekmovanja.
Ne šteje pravilno.
Mož: Vidiš draga, danes je ravno 24 let od tega, odkar sva se poročila.
Zena: Mar si znorel, saj smo vendar poročena šele 12 let.
Mož: Čudno, kaj ne veš. da se štejejo vojna leta dvojno.
Prvi: Kdo pa je ta idiot, s katerim si sedaj govoril.
Drugi: To je moj brat.
Prvi: Oprosti, moral sem te vprašati, ker je tebi podoben.
Mali oglasi
Bengerievo
perilo
prinaša
Maribor. Gosposka 14
Sobo odda
ODDAM PRAZNO SOBO
Koseskega 39.	6375
OPREMLJENO SOBO
oddam. Barvarska 3.	6354
GRAJSKA KLET.
Danes prispele sveže morske ribe in škampi.	6373
BRZOJAV!
Moji dragi gostje, danes zvečer vsi na pojedino rib. na izvrstnega dalmatinca in Štajerca h »kralju morskih rib«, Rotovški trg 8.	6371
Službo dobi
Spreimam takoj UČENCA ALI UČENKO.
Aleksandrova cesta 81. >377;
Sveže namočene
Vse vrste morskih rib.
RIŽOT IZ LINJ, morske datulje v gostilni »Dalmacija«, Meljska c 18. 6360
dobite dnevno v trgovini za špecerijo in kolonijale
Jos. Mi lanu*
Glavni trg
••o®®®®®®®®®®«*®®®®«
Čedni f aneii
in barhentS
po ugodnih
cenah
v na;večjt izbiri
Maiibor, Gosposka 14
©
Maribor, Gosposka 14
Darujte za azUni sklad P TL'
Razno
V soboto zvečer in nedeljo POJEDINA DOMAČIH KLOBAS.	!
Priporoča se gostilničar Jakob Klobasa, Studenci. 6372
Pred tiskati e KUHINJSKE GARNITURE
samo Din 50.— nudi C. Ni-fergal, Koroška c. 1.	0355
PRISTEN AJDOV MED
po Din 13.— in cvetlično-iinrekov med po Din 14.— za kg, pri 3 kg popust. Oddaja Kmetijska družba Maribor Meljska c. 12. _	6309
~ POL ZASTONJ
vsakovrstna božična darila dobite' v Trpinovem bazarju. 6321
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da ie naša iskrenoljubljena, nepozabna soproga, oz, mati in stara mati, gospa
Murko Amagiia
soproga trgovca in hišna posestnica
v petek, dne 18. decembra 1936 ob 24. uri, po dolgi, mučni bolezni in sprevidena s tolažili sv. vere v 60. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnice bo v nedeljo, dne 20. decembra 1936 ob 16. uri iz kapele mestnega pokopališča na Irančiškansko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 21. decembra ob Va8. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, Zagreb, dne 18- decembra 1936.
Murko Vid, soprog; Viktor, Avgust, Vid in Albert, sinovi: Ema In Anica, sinahinH: Lija in Majde
vnukinji.	6380
5 umskima ftmiaia v Utmm
8*1
Ljudje mojega čina in mojega položaja so ali osrečevalci ali mučeniki svojega naroda, nikdar pa ne njega ubijalci. Jaz nisem nikakšen oesar, nikakšen diktator, pa tudi ne uzurpator. Meni ni do svoje osebe in tudi ne do svoje oblasti. Moj rod je od vsega tega prenasi-čen in preobtežen. Legitimni vladar in kralj ter cesar je predstavnik zemeljske ljubezni božje. Njegova dolžnost je, da je vedre duše in dobre volje. In jaz naj utrjujem in učvrščujem svoj položaj s krvjo, z umorstvi? Mar naj dam ubijati ljudi radi tega, ker imajo svoje misli, svoja načela iti svo.i politični program? Meni ni do krvi in za maščevanja. Ostati hočem čist, brezmadežen, ker vem sa-
mo za eno dolžnost, ki mi jo nalaga moja vest,«
ln vendar podpiše.
Toda tudi drama ima svoje zakone. Mnogo je v zgodovini dogodkov, ki nimajo samo zunanjih kontur in znakov tragičnosti, marveč celo notranji razvoj lia-likuje scenskim akcijam.
Končni proces proti Maksimilijanu, je kakor znano, bil na odru mestnega gledališča v Oueretaru.
Toda njegova zgodovina in usoda je že sedaj dobila pečat in znak teatraličnosti, še mnogo preje pred teatraličnimi okoliščinami sodbe v gueretarskem gledališču.
Maksimilijan je namreč navzlic per-
fidni prevari raznih kraljevskih sorodnikov in navzlic izrazitih nesposobnostih svojih ožjih sodelavcev, svetovalcev ter pomagačev tudi sam s svojo čudno naravo zapečatil svojo tragično krivdo, ki se je končala z ustrelitvijo iz pušk svobode željnih mehiških vojakov.
Zgodilo se je namreč, da je Maksimilijan vendarle podpisal navedeni ukaz, v smislu katerega se mora vsak sovražnik in znani ali neznani nasprotnik obstoječega mehiškega reda brez pardona ustreliti, 6e ga kjerkoli izsledijo z orožjem v roki na mehiških tleh.
Maksimilijanova tragikomična vrtoglavost jo doživela tukaj svoj izrazit slučaj.
Toda razplet drvi z velikimi koraki v katastrofo.
Gverilska voina.
Maksimilijan, nežen pojav svetle osebnosti, ki ne čuti mržnje, ki pa končno podlega okoliškim vplivom, je ves pod
vtisom smrti tisočev juaristov.
Tedaj prične Juarez z gverilsko vojsko. Ta način borbe se mu je zdel najprimernejši, potem ko je doživel poraZ na odprtem vojnem polju. V tem tre-uotkii ga Francozi pustijo na cedil11-Francoski maršal Bazaine odhaja s eosko vojsko v Evropo. Cesar Maksim1' lijan mu odbije poslovilno avdijenco, v kateri se hoče Bazaine posloviti od HJe' ga.
Vedno bliže pasti.
Maksimilijan se vedno bolj in bolj h i' ža pasti.
Šarlota mu govori:	_	.k
»Jnarez je tvoj neprijatelj, sovrazniK-Napoleon je tvoj protiprincip- 0,n	,0<1,
iztrebiti vse, kar jo čisto, da bi pot pred njim vse padalo na kolena. V1ff TT1 te je na cesarski prestol, da te po upropasti. Ti boš moral propasti, sat da lahko on živi,, ta ljubeznivi zatiralec
ljudi.«	____________
Izdaja konzorcij »J<utra« v Ljubljani. Odgovor-nj urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.>
prestavnik ravnatelj STANKO DCtff.LA, vsi v Mariboru