Amaterski film na križpotju?
Koordinacijski svet ZSMS GIP Obnova je v sklopu mese-ca mladih (MOM-78) pripravil večer amaterskega filma. na katerem so se zvrstili filmi amaterskih ustvarjaicev oddel-ka za filmsko vzgojo pri Pionir-skem domu in filmskega kluba DPD Svoboda Bežigrad. Sledil je še pogovor o položaju ama-terskega filma danes.
Filme si je ogledalo 25 mla-dincev, v pogovoru pa sta, po-leg ostalih članov omenjenih centrov amaterskega filrna v bežigrajski občini, sodelovala še Meta Šubic, vodja oddeika za filmsko vzgojo pri Pionir-skem domu in Jaka Bregar, vo-dja filmskega kluba OPD Svo-boda. Spregovohli so o ama~ terski filmski ustvarjalnosti v Ljubljani, pristopu k filmski vzgoji. vrednotenju amater-skega filma in smernicah za nada Ijnje delo, A ma terska filmska ustvarjalnost trenutno temefji na majhnem številu klubov in članov. Povezanosti med klubi ni, prav tako ni po-datkov o kotičini in kvaliteti posnetih filmov. Ta dejstva opozarjajo na potrebo, da klu-bi oziroma krožki in ustanove, ki se ukvarjajo s fifmsko vzgo-jo, ustanovijo telo, ki b> zdru-ževalo njihove skupne intere-se. Opaziti je, da starejši, izku-šeni amaterji zelo pogosto od-hajajo med profesionalce in pušCajo za seboj precejšnjo praznino v kiubih. Prav zaradi tega se čuti veliko nihanje pri ustvarjanju posameznih kiu-bov. Poleg pomanjkanja men-torjev, ki bi vodili filmske klu-be, /e tudi to eden od vzrokov za trenutno stagnacijo amater-ske filmske dejavnosti
Sedanie stanje torej m zado-voljtvo z ozirom na potnen, ki ga mora imeii v filmski kuttuti amaterski film. kajti zavedati se moramo, da je prišlo veliko števito sedanjih htmskih stro-kovnjakov prav iz vrst amater-skih ustvarjalcev.
Težnja po čimvečjem številu čianov v klubih oziroma krož-kih je neupravičena, kajti z ve-liko skupino ni mogoče kvali-
tetno delati, po drugi strani pa je tudi finančna plat teh klubov velika ovira za bolj Številno članstvo. če Želimo ustvariti Človeka, ki bo živel in misiil v »gibljivih stikah«, }e potrebno zelo zgodaj začeti z izobraže-vanjem. To /e seveda perspek-tiva, ki je zaenkrat privilegij Pionirskega doma, čeprav želi-jo, da tudi množice zvedo kaj več o filmu in njegovih zakoni-tostih. Korak naprej na tem po-
droiju je naredila dopisna do-lavska univerza Univerzum, ki si prizadeva po dopisni poti vzgojiti bodoče mentorje film-•skih klubov oz. učitelje filmske vzgoje na osnovnih in srednjih Šolah.
Film kot najbolj kompleksna in zahtevna umetnost potrebu-je zrelega človeka - ustvarjal-ca, ki združuje v sebi več vej umetnosti Filmski ustvarjalec, predvsem pa amater, ki dela vse sam, mora vse dejavnosti dobro obvladati, če hoče po-sneti dober film.
Pot k izbotjšanju sedanjega stanja je vsekakor v uvajanju filmske vzgoje na vseh osnov-nih in srednjih šolah, v izbclj-šanju pogolev za de/o v tUm-skih klubih in izkušenj v fUmski umetnosti pomenl vetiko za vsakega amaterja. Film je me-dij, ki v sodobni družbi iz dne-va v dan pričobiva na po~ membnosti. Lahko }e koristen ali škodljiv. Zato ga moramo dobro poznati, če želimo kora-kati skupaj z časom.
JURE DRLJEPAN