Leto LXXVL, it. 5 1944 1.- L UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINUEVA UL. 5 TELEFON 6T. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-2«. PONIDEEISKA IZDAM N1VTRAN IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDEUSKA IZDAJA >JXJTRA<. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA S URE. NEN AR OCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO Anhaltenđ schwere Verluste dcr Sow]ets Starke bolschewistische Krafte sii dlich Pogrebischtsche eingeschlos-scn — Deutsche Panzervorstosse westlich Polonnoje — Feindliche Angr'fEe in SiiditaL'en blulig abge vviesen — Starke Verbande der deutschen Luftvvaffe wieder iiber London Aus dem Fuhrcrhauptquartier, 30. Jan. T>NIS. Das Oberkommando der VVebrmaeht gibt bekannt: Nordvvcsllich Kiro\vojrrad, siidvvestlich T: :nerkassy und im Raum \vestlich und sfiđdstljdi Belaja Zerko\v stehen unsere Truppcn in schweren Abvvehrkampf mit starken feindlichen Infanterie- und Panzer-kr^ften. VVShrend den Bolsctaevvisten in ei-nigen Abschnilten Einbriiche gelangen, seheiterten ihre Angriffe an der iibrigen Front unter hohcn Vcriusicn. Im Verlauf unserer Gegenasrriffe wurden im Raum siidlich Pogrebischtsche starke feindliche Kriifte eintreschlosscn. Sie jrehen nach Ab\vehr \viedcrhoIter Entla*dungsan-STJ?fe und Ausbruchsversuche ihrer Vernic htung entgegen. Bei \veiieren Vorstflfcsea unserer Panzer-verbiinde \vest'ich Polonnc.ie v. ur den me-hrcre Ortsehaflcn zuriickge\vonnen. Der Feind hntte auch hier hohe Verluste. In diesen Kiimpfen fand an der Spitze seincr Divisicn der vor \venirjen Ta^cn vom Fiihrer mit der hocbsten Tapferkeits-auszeichnung beiiekcne Kommandeur einer Piirrzer-Divi-^»on, General major Schulz. den Heidentod. Mit ihm verlicrt das Il2er ei-ncn seiner besien Offiziere, die Panzer-waffe einen vcrbiidlichen Kommandeur. Im Raum vvest lich Nc\vograd-\VoIynsk lebte die Kampftatigkeit vvieder auf. Vor-stcsse der Bclscheviistcn \vurden abge-wiesen. Zwis ehen Pripjet und Beresina scheiter-ien alle Versuehe der Sowjets, einen Ein-brncfa aus den letzten Kampftagen zu er-weitern. N^rdlich Ne\vel brachen ortliche An-§rrif*e der Bolschevvisten zussmmen. Der bei Novvo-Ssokclniki vcrsprinjrende Ficnt-bcgen vvurde auf eine vorbercitete Stellung mruekgenommen, Zwisehen dem Ilmensee und dem Finni-schen ?.Iecrbuscn vvchrtcn unsere Truppen an mehreren Stellcn starke feindliche An-griffe ab. Daziviseben sind schwere Kampfe mit den vveiter nach Westen und Siidcn vorštoc senden Bolschevvisten im Gange. An der suditalienischen Front trat der Feind im Abschnitt Minturnc-Castelforte und norđvvestlich San Elia nach heftiger Arti- L-r:c-Vorbereiiung auf breiter Front crneut z u m Angriff an. In schvveren we- cbselvollen Kiimpfen ging der Monte Juga veri oren, wurde jedcch von nnseren Truppcn nach erbitterten Nahkimpfcn wieder gencmmen. In den anderen Frontabschnit-ten wurde der Feind in harten Kampfen blutig abgevviesen. Im Landekopf von Nettuno verhielt sich der Feind auch pestem abwartend und griff nur an einer Stelle in Batalllonssiarke ohne Erfolg an. Bei erflogreichen eigenen Stosstruppunternehmen uurden Gefangenc eingebracht. Die Luftvvaffe griff auch am 29. Januar feindliche Schiffe vor Nettuno an und ver-senkte einen Zerstorer und z\vei Frachter mit 14.000 BRT. Vier ueitere Frachter mit 28.0C0 BRT souie ein Landeschiff viurden bescbiidigt. Damit hat die deutsche Luftvvaffe seit dem 22. Januar bei der Bekampfung der feindlichen Landungsflotte funf Zerstorer, fiinf Frachter mit 27.000 BRT sowie sieben Landun^sfahrzeuge mit 14.000 BRT ver-senkt. Drei Kreuzer, sechs Zerstorer, 41 Frachter mit 201.000 BRT. sowie 19 Lan-dungsfahrzeuge wurden besehadigi. Mit dcr Vernichtung eines Teiles dieser Schiffe ist zu reehnen. Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Ge-leits \vehrten im Kanal mehrere erfolglose Angriffe britiseher Schnellboote ab und schossen eines der Boote in Brand. Nordamerikanische Bomberverbande f Obrten am 29. Januar einen Terrorangriff ge-gen die Stadt Frankfurt am Main. Durch Ab\vurf zahlreicher Minen, Spreng- und Brandbombcn wurden schwere Schaden und Brande in mehreren Stadtteilen, ins-besondere in der Innenstadt verursacht und unersetzliche Kulturdenkmaler ver-nichtet. Die Bevblkerung hatte Verluste. Nach bisher vorliegenden Meldungen wur-den hier und uber den besetzten Westge-bieten 61 feindliche Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorige Bomber abgeschos-sen. Einige britisehe Storflugz«uge warfen in der vergangenen Nacbt Bomben auf westdeutsches Gebiet. Starke Verbande der deutschen Luft-waffe griff en in den spaten Abendstunden des gestrigen Tages erneut London an. Im Stadtgebiet wurden grosse Brande und Explo&ionen beobachtet. Nepggnghsma težke izgube Sovjctov Močsre bo!i5e\ižke sile ]už2to za Pogrelpišča cfeKoljene — Nemški okiapsiiški ststski zapadno od Polonega — Sovražnikovi napadi v južku Italiji krvavo zavrnjeni — Močni oaišelki nemškega letalstva z spat nad Londonom FHihrorjev gla\ni sta«, 30. jan. DNB. Vrhovno poveljnLStvo oboroženih sil objavlja: Spv?rno7/ipadno od K. i rov grada, jiiz.no-zapadiio od oerkasov in na področju zapadno in juži)o\ zhodno od Bele cerkve so naše čete v težkem obrambnem boju % močnili sovražni kovin; i pehotnimi in cklop-iiinii silaxni. Medtem ko je boijževikom uspelo doseči v nekaterih odsekih vdore. So se njihovi napadi na ostalem bojišču izjalovili z visokimi izgubami. Med našimi protinapadi so bile na področju južno od Pogrebižča. obkoljene močne sovražnikove sile. Po obramb! ponovnih razbitineiiilnili napadov in poizkusov izpada se bližajo uničenju. Pri nudai.jn.iiJi sunkih nas?h oklopnin oddelkov zapadno od Polonega je bilo več krajev zopet osvobojenih. Tudi tu je imel sovražnik hude izgube. V teh bojih je na čelu svoje divizije padel junaške smrti pred par dn?vi od Fuhrerja z najvišjim odlikovanjem za hrabrost odlikovani poveljnik oklopne divizije, generalni major Schulz. Z njim izgublja vojska enega svojih najboljših častnikov, oklepno orožje pa zglednega poveljn ka. Na področju zapadno od Novograda— Volinska so znova oživeli boji. Bol,;ševiški siinM so bili odbiti. Med Pripjetom in Berezino so se izjalovili vsi sovjetski poskusi, da bi razširili vdor iz prejSnj'.h dni. Severno od N'evelja so propadli krajevni boljševiški napadi. Frotni lok. ki se je pri NovosokolnikJi bočil naprej, je bil umaknjen na pripravljene postojanke. Med Ilmenskim jezerom in Finskim zalivom so odbile naše ča;e na več mestih močne sovražnikove napade. Med tem so v teku težki boji z boljševik:, prodirajoči-mi dalje proti zapadu in jugu. Na južnoitalijanskrm bojišču je sovražnik po siloviti tcpn:*ki pripravi prešel v odseku Mintumo—Casteiforte in severno-zapadno od San Elije v široki fronti ponovno v napad. V hudih izpreraemb polnih bojih je bil izgubljen Monte Juga, vendar pa so ga naše čete po ogorčenih bojih iz bližine ponovno zavzele. V ostalih odsekih fronte je bil sovražnik v hudih bojih krvavo zavrnjen. Na predmostju Nettuna se je tudi včeraj zadržal sovražnik v pričakovanju in je zgolj na enem mestu brezuspešno napadel v moči bataljona. Z uspešnimi rastnimi akeijami napadalnih čet so b;li dovedeni ujetniki. Letalstvo je tudi 29. januarja napadalo sovražnikove ladje pred Nettimom in potopilo on rušilec in dva tovorna parn:ka s 14.930 brt. št-rje nadaljnji tovorni parnfki z 28.000 brt. ter ena izkrcevalna ladja so bili poškodovani. S tem je nemško letalstvo od 22 janoar-ja pri napadih na sovražnikovo izkrccvalno mornarico poćopii0 5 rušilcev, 5 tovornih parnikov s 27.000 brt. ter 7 izkrcevalnlh ladij s 14 000 brt. Tri križarke, 6 rušilcev, 41 tovornih ladij z 201.000 brt. ter 19 ^z-kreevalnih ladij je bilo poškodova.nih. Z uničenjem dela. teh ladij je računati. Zaščitne ladje nekega nemškega konvoja so odbile v Rokavskem prUevu več brezuspešnih napadov angleških brzih čolnov m s streli zažgale en Čoln. Severnoameriški oddelki bombni kov so 29. januarja izvedli teroristični napad na mesto Frankfurt ob Meni. Z odvržen j« m številnih min ter rušilnih in zazidalnih bomb je bila povzročena težka škoda in požari v več mestnih delih, posebno v notranjem mestu ter so bili uničeni nenado-mestni kulturni spomeniki. Prebivalstvo je imelo izgube. Po dosedanjih vesteh je bilo tu in nad zasedenimi zapadnim! ozemlji" sestreljenih 61 sovražnikovih letal, večji del štirimotornih bombnikov. Nekaj angleških nadlegovalnih letal je v pretekli noči metalo bombe nad zapadno nemško ozemlje. Močni oddelki nemškega letalstva so včeraj v poznih večernih urah ponovno napadli London- Xa mestnem področju so bHi opaženi veliki požari in eksplozije. Ftihrerjev govor ob enajsti obletnici prevzema oblasti »Zmaga Nemčije pomeni ohranitev Evrope, zmaga Sovjetske Rusija bi pomenila njeno uničenje« — »Ta vojna bo navzlic vsem zlcdelstvom sovražnikov vodila do največje zmage Nemčije« Berlin. 30. jan. DNB. Ob 11. obletnici prevzema oblasti je imel Fiihrer svojega glavnega stana govor na nemški narod. V govoru je izvajal med drugim: Nihče si ne sme biti več na nejasnem zastran vzroka, smisla in cilja tega svetovnega boja. kajti čas. ko se je še 'lahko zdelo, da gre tudi pri tej borbi zgolj za evropski spor, povzročen vedno znova od Anglije za obdržanje ravnotežja sil v prid angleškega imperija, je že zdavno minil Kar je od L 1936 v Londonu načrtno ščuvalo k vojni, se je danes spremenilo iz pri-ganjača v preganjanca. Duhovi katerih so se po stari angleški navadi tudi tokrat hoteli poslužiti, so jim sedaj zrasli preko glave. Cisto vseeno, kako se bo ta borba tudi končala, vendar je eno gotovo, da je Anglija končnoveljavno odigrala svojo vlogo na celini. Danes ni več vprašanje, ali bo v sedanji vojni ohranjeno ali obnovljeno staro ravnotežje sil. temveč edino vprašanje je, kdo bo imel ob koncu tega boia v Evropi glavno besedo, ali evropska družina narodov, ki jo predstavlja njena najmočnejša država, ali pa boljševiški kolos. Prvi primer bo samo možen, če bo Nemčija dobila to vojno, ki je borba ne samo za njo samo, temveč za vso Evropo. Drugače bo zmagovalka Sovjetska Rusija. Pripombe, razširjevane od gotovih angleških listov, da Rusija po eventualnem premagan ju Nemčije ne bo več prodiral a dalje v Evropo % se bo raje enostavno z vzgojo, namreč z iztrebljenjem nemškega naroda zadovoljila, je prav tako točno preračunano židovsko prerokovanje, namenjeno evrepskm bedakom, kakor pripovedovanje, da bo še pred koncem te vojne Anglija itak takoj prevzela vodstvo nove borbe proti Sovjetski Rusiji. Kajti prvič si zmagovalec v tem boju narodov ne bo pustil določati svojih ciljev ad angleških č3sop!snih pi«n>ovt in drugič bi se pač v ormenj "boliŠ^V*3 ^rrv"'"" žalostni preostanek Evrope proti tedaj Evropo ob vladajočemu evrc«p^čast«, da. O* sami nalile im-peri jskim čete m Kanadčanov. Avstralcev. NovozelanJcev, Južnoafričanov itd. v borbi prelivali Ttri za ohranitev gospodstva in štedenje človeških življenj Angležev. Eno je zategadelj popolnoma sigurno: V tej borbi je lahko samo en zmagovalec, in srcer Nemčija ali pa Sovjetska Rusija! Zmaga Nemčije pomeni ohranitev Evrope in zmaga Sovjetske Rusije njeno uničenje. To je. kakor rečeno, tako jasno, da b: to moral točno vedeti predvsem tudi sleherni Anglež, ki še ni popolnoma izgubil pameti. Ce pa tam vzlic temu s pravo angleško hinavščino govoričijo, da bi utegnilo biti tudi drugače, potlej si to lahko tolmačimo zgolj s tem, da krivi vojn: zločinci v Len don u ne vidijo več nikake možnosti, potom katere bi se mogli izvleči iz svojih lastnih mrež in da j'm je predvsem pot nazaj zaradi njih židovskih pOmagačev :n huj-skačev tudi notranjepolitično že Z2z;dana Zategadelj za Anglijo in Zedinjene države sploh ni več vprašanja, al* naj, odnosno, ali bodo lahko po tej vojni sami napadli boljševizem, temveč le še vprašanje, ali se bodo lahko v lastnih državah ubranili boljševizma. Novi uspešni letalski napadi v anzijski Inki (Piše vojni poročevalec Wilhelm Saodfuchs) Rim, 29. jan. Odkar je angloamerička iz- 1 Že od prejšnjih dni znano sliko. S prihodom krcevalna mornarica prispela v anzijsko luko, j nemških letal se je vsula ponovno toča bomb je postala clj uspešnih napadov nemškega le- ! in torpedov na ladje, ki so iz obrambnih ozirov odplule daleč druga od druge. Ponovno eksplo*-dirajr? trgovski pamiki. ponovno odmevajo zadetki v polno na križarkah, rušilcih. prevoznih :n izfcrcevalnih ladjah. Zopet se mešajo močni tajskega orožja. Vsak dan so nem&a vojna, bojna n torpedna letala nad sovražnikom, vsak dan javlja vojno poročilo o novih potopitvah in poškodbah angleških in ameriških ladijskih edinic. Stare in nove posadke tekmujejo z enakim veseljem med seboj, da bi spustile sovražnikovi mornarici v Anziji še več krvi. Vsa vedo. da zadenejo tukaj napadalca na najob-čutneišem mestu, kajti ves dovoz ljudi in materijala, ki se potepi tukaj v globine Tirenske-ga morja, pomeni za sovražnika težko izgubo, pomeni važno razbremenitev tovarišev, borečih se na kopnem. Sovražnik pozna to nevarnost Zato pedvze-ma vse. da bi jo obvladal. Veliko število maj-hnih in \el:kih zaščitnih ladij varuje vsako spremljavo. Protiletalski topovi vseh kalibrov so v velikem številu na vseh ladjah Brza lov-ska letala lete podnevi in ponoči nad spremljavo v zaporni črti, umetna megla skriva dragocene edinice vidnosti, toda vse je zaman, ka^or ko!i oteževalni so že ti varnostni ukrepi, nemških letalskih napadov ne morejo prep.čiti. Nemški vojni in terpedni letalci vse to poznajo 2e izza bojev s spremljavami v alžirskih vodah Junaiko prederejo zanere in hrabro premagajo večkratno obrambo. V gosti toči izstrelkov sovražne protiletalske obrambe odvrzejo svoje hombe na cilje, ki so jim jih označila izvidnica letala, spuste svoje »jegulje« ter tako po-š2aJo codnevi in ponoči kri izkrceva!m mornarici. Tudi v poznih popoldanskih urah 26. januarja je anzijska hjka nudila nemškim letalcem požari potapljajočih se in poškodovanih ladij z belimi ob!ak> umetne megle ter ustvarjajo gesto soparo, ki od minute do minute otežava vid. Toda vedno prihajajo nova letala, ki pomno-žujejo z učinkom svojih odvrženih bomb zmešnjavo. Z municijo polno natovorjeni parnik je zletel z grozotnim pokom v zrak Te granate je menil vodja letala, ne bodo povzročila na p red most j u južno cd Rima nobene škode več. Radio telegrafisti so imeli ta večer mnogo dela. Vest za vestjo o uspehih so prihajale cd vračajočih se posadk Neki povelinik, ki je že pri zadnjem napadu dosegel s svoje posadko zadetek v polno na nekem rusilcu in neki trgovski ladji, je sporočil tudi tokrat zadetek v polnp na 3000tonski prevozni ladji. »Zadetek v polno na križarki«. »zadetek v polno na rušiicu*. »prevozna iadja hudo po-Ncodovanav sporočaj' posadke »Zadetki in požari na pristaniških napravah v Anziju« poročajo poveljniki drugih letal. Kakor vedno, je onemogočila tudi danes močna obramba, gosta megla ter zaradi požarov naraščajoči dim točno ugotovitev rezultata velenapada, toda že zadetki, k 90 bil; jasno ugotovPeni. popolnoma zadoščajo za ugotovitev, da je imela sovražna mornarica pred Anzijem tudi danes svoj črni dan. Kaj na ima Evropa v praksi sploh pričakovati od angleških obljub za pomoč, najbelj jasno dokazuje anglo-ameriško zadržanje nasproti Poljakom, Fincem, baltskim državam ter vsej južnovzhodni Evropi. Z brezvestnimi garancijskimi obljubam5 Poljakom so naščuvali to državo v vojno proti Nemčiji; z zlagano trditvijo, da morajo druge države resiti pred Nemčijo, so jim vsrlili pogodbe o pomoči, toda sedaj puščajo na eedilu in žrtvujejo s takisto zlaganimi frazami vse te države. Toda morali so jih zapustiti ne morda, ker je tako hotel vsak posamezni Anglež, temveč, ker je Anglija nesposobna, da bi v primeru boljševiške zmage preprečila ta razvoj. Toda ne samo to: Angleži niso niti v stanju, da bi nastopili proti svoji lastni, z boljševizmom okuženi opo-ziciji z dru^o politiko, kaj šele, da bi le-to lahko uspešno izvedli. S cer pa mora vsaka država, ki se je tako kakor Anglija prodala židovstvu, prej ali elei podleći tej kugi, seveda če se v zadnji minuti šc ne postavi na nojje in s silo odstrani te bakterije iz svojega telesa. Mnenje, da bi se le še utegnilo priti do mirnega sožitja ali celo do izravnave lastnih interesov s snovatelji tega razkroja narodov, ni nič drugega k^kor upanje da je človeško telo zmožno trajno asimilirat, tudi kužne bacile. Vpra'anje rešitve evropskih držav in s tem rešitve Evrope je zategadelj vprašanje, ki bo izključno odločeno potom narodno-sooalističnega nemškega naroda in njegove vojske ter z njim zvezanih držav. Ce bo pa Re*ch zlomljen, se nobena druga država v Evropi ne bo mogla učinkovito zoperstavirl novemu hunskemu vdoru. če ne bi zmagala Nemčija, bi bila usoda v severnih in jtižnih evropskih aaiavab v par mesecih odločena, zapad pa bi sledil v najkrajšem roku. E>eset let kasneje bi ruajjstarejši kulturni kontinent izgubi! bistvene poteze svojega življenja. Nam vsem tako draga slika ved ko dvairenol-tisočletnega duševnega in majterijalneg'a, razvoja bi bila izbrisana, narodi kot nosile te kulture in njihovi reprezentanti duhovnega vodstva naroiov pa bd poč^ad ginili kje v goesdovlh. ali močvirjih Sibirije, v kolikor ne bi že biLi likvidirani s strelom v tilnik. Da je pa danes nemški narod v stanju, dfi vodi to usodno odločilno borbo za svoj Obstoj in obstoj V3e evropske celine, se zahvaljuje onemu milostnemu božJ3mu volstvu, ki je po dolgem boju za oblast že pred 11 leti dopustilo narodnemu 9cci-alizrnu zrnagrjvito doseči zastavljeni cilj. Brez 30. januarja L 1933. in brez na. rodnosociaJistične revolucije, brez njen^g-a ogromnega notranjega očiščevalnega in obnovitvenega dela ne bi Evropa iimela danes činitelja, ki bi utegnil učiiikovito upreti se boljSeviSkemu kolosu. Štiri velike naloge so bile zalteg«delj med mnogimi drugimi v L 1933. postavljene in oi njih rešitve je bila odvisna ne samo bodočnost Reicha, temveč rešitev Evrope, da morda celo vse človeške civilizacije. 1. ) Reich je moral z reštvijo socislniii vprašanj zopet priti do izgubljenega notranjega družabnega miru. 2. ) Socialpolitično Bexiinjenje naroda se je moralo dopolniti z naj*odnopolitičnm, to se pravi, na mesto ne samo političnega, temveč tudi dražavno razkosanega telesa Reicha je morala stopiti nar-socralistična zedinjena država, ki je morsla imeti takšen ustroj in vodstvo, ki sta b la lahko sposobna, da sta se uspešno zoper stavila in vzdržala tudi v najtežjih napadih in najtežjih preizkušnjah bodočnosti. 3. ) Narodno in politično podgrajena zedinjena država je 'mela nalogo, da takoj ustvari taksno vojsko, ki bo utegnila zadostovati za naloge lastnega uveljavljanja. Potem ko je ves svet odklonil vse nemške ponudbe zastran omejitve v oboroževanju, si je Reich moral preskrbeti ustrezajočo lastno oborožitev. 4. ) Da je nemški narod sploh lahko z izgledi, na uspeh ščitil svoj obstoj v Evropi, je bilo potrebno zedAnjonje vseh onih držav, v katerih prebivajo Xemci ali pa so pre.iiStavljai: prostore, ki so nad eno tisočletje pripadali k nemškemu Reichu in ki so bili narodno in gespodarako neizcgbr.o potrebni za ohranitev Reicha, to se pravi, za njegovo pol t'čno-vojaško obrambo. Kolikor velikega je bilo tudi v trm č^.su storjenega, ra čelu vs?h del r.arolno^. o. 1 -listične revolucije jo brez dvoma obrova nemške narodne skupnosti, piav tako pazljiva kot vztrajna p. eoaiova n?k,ianje neredne države v nov socialistični organizem kot ljudsko dižavo. Kajti zgolj s tem je postal nemški Reich imun DTOti vsem bolj, deviškim poizkusom okužtve. Tudi vojah h je bila vključena v ta razvoj. Nad 60% nuadega častnJScega zbora je iz m š.va in le ti tvorijo tako most k ttctisx*em delavcev in kmetov ali pripadnikom majhnega srednjega rLmu. Nekoč bo v zgodovini označen kot eden največji}) uspehov, da je pri tem v tej veliki državi uspelo uvesti in Izvesti socialistično revolucijo, ki jo brez uničenja narodnega premoženja in brez sleherne omejitve ustvarjalne moči starih stanov dosegla popolno izenačenje vse-h. Ta razvoj bo narodni socializem v nezmotljivi odločnosti nadaljeval. S tem pa bo odvzel tudi mednarodnemu židovstvu vse temeljne točke za notranjo uničenje našega narodnega ta-lesa. Narodnosccialistično skupnost tako že sedaj lahko smatramo za nedotakljivo središče slehernega evropskega samouveljavljanja. Kajti zgolj tista država, ki bo 9 svoji notranjosti popolncma brez vseh ne-socialnih infekcijskih žarišč, se bo lahko z gotovostjo tudi na zunaj zoperstavila boljševizmu. Svetovna vojna iz leta 1939. bo nekoč prešla v zgodovino kot gigantska ponovitev procesa proti stranki v letu 1924. Kot je tedaj ta za uničenje pokreta nameravani napad razširil njegove ideje naravnost s silo eksplozije po vsej Nemčiji, tako bo ta borba v malo letih odprla narodom oči o židovskem vprašanju, in narodi bodo smatrali narodnosocialistični odgovor in njegove ukrepe za odstranitev tega vprašanja prav tako za posnemanja vredne kot samo ob sebi um! ji ve. Da je dala narodnosocialistična revolucija nemškemu narodu orožje za samouve-Ijavljanje, ne more nič močnejše dokazovati, kot to dokazuje gigantska borba, ki sedaj že peto leto besni. Ta'borba ne moro zavzeti nobenega drugega poteka, kot £1 je doslej zavzela še vsaka dm^a velika borba na tej zemlji. Zategadelj lahko dogodki v vojni esimo enega vznemirjajo, ki se ?e ni naučil zjjodov nsko niti gledati n:ti misliti. Pot od vizije polile I vojaka v letu 1918. do realnosti narodTrO socialistične države v letu 1944. je bila ogromna in gotovo težavnejša kakor pot današnjeg* Kcich* do končne zmage. Da bo pa na kencu tega boja stala zmaga Nemčije in s tem Evrope proti njenim zapadnim in vzhodnim /loč n-skim napadalcem, je za slehernega narodnega socialista ne samo izraz njegove vere, temveč za konec vsega dosedanjega boja notranja gotovost. Poizkus na^ih nasprotnikov, tla bi z rušilnimi in zažigalnimi bombami pripravili nem:ki narod in Reich do zloma, zgolj narod koncem koncev vedno bolj utrjuje v njegovem socialističnem zedinjenju in ustvarja ono trd'»o državo, ki je bila od Previdnosti določena, da obrazuje evropsko zgodovino v bodečih stF©runea Vremi«. da je prihod narodnega socializma na oblast pomenil dejanje, ki nima sebi enakega v zgodovini, ker je b*la Hitlerju zaupana oblast od absolutne večine nemškega naroda. Kar je narodni socializem storil že v prvih šestih letih svojega obnovitvenega dela do ^zbruha vojne }e ogromno. Prežvsem je strnil nemški narod v sklenjeno skupnost, v eno edino voljo in v en edin cilj. »Demokratske sile in boljše-viška internacionalan, izjavlja list, >n majo pred seboj narodnega socializma, temveč skupnost nemškega n? reda, ki je naroduo-socialističen^ Narodni socializem danes ne predstavlja z#olj zašč tnika Reicha, temveč je obrambni zid Evrope, katere narod-, se nočejo odreči svoji svobodi in kulturi, da bi pustili stopiti na njuno mesto bankrot-ske Rooseveltove poizkuse ali pa brezupno boljše vi sko divjanje. Tokio, 29. jan. Ob enajsti obletnici prihoda narodnega socializma na oblast je vladni govornik podal nemškim zastopnikom t ska v Toki ju izjavo, v kateri povzdiguje uspehe n-rodnega socializma pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Le-ti so veliki in edinstveni, tako je poudaril govornik. Skrivaj jih celo sovražnik prznava. Kot posebno značilno oznr.čuje govornik edinost nemškega naroda in vzpon Nemč je kot posledico te edinosti. Trdna skupnost nemškega naroda prih-ja posebno do iz« raza pri terorstičnih letaliških napadih, na katere Nemci mirno in pr pravljeno v neomajni morali in železni cdločnosti za bodeč' dan povračila gledajo. Nemški vzpon v narodnoeociarstičn'. državi ne meri, kakor je govornik poudar.l, na svetovno prevlad kakor je to primer pri Angliji in Zedinje-nih državah. Nemčija se bori zgolj za svoj obstoj in zategadelj ne more depustit', da bi Angloameričani zasužnili ves svet. lito je tudi z Japonsko, in prav v enakosti ciljev in pogledov je temelj trdnega sodelovanja obeh držav. 11 let narodnosocialistični h naporov bo končan h in nagrajenih, ko bosta anglosaški plutokraciji razbiti na tleh. Nasprotniki so že napovedali svojo namero da se 'zkrcajo v Evropi, in bo ^o verjetno tudi poizkus li to hazardna Igro, Siguren sem. je končal govornik da bo Nemčija potlej udarila in dodala svojim sijajnim zmagam v tej vojni novo, Se mnogo, večjo zmago. Stran 2 •SLOVE1MSK' NAROD«, ponedeljek, 31. januarja 1944 Šter. 5 živa barikada Ženske in otrod na] zaščitijo prod kroglami omrjcttke tatpe na Balkan« (Piše SS-vojni poročevalec Andreas Vogel) 29. pn~ Pred eno uro je četa zajedla nove po3lojanke. Možje divizije SS so pr-šh tja čez s prodom zasute steze* zap dne^a Baikana. Bila je temna noć in Jež je lil v curkih. Povelje za nastop jih je d~h telo, ko so komaj odložili težke na h b.n_ke. Prihodnje jutro, se je glasilo povelje, mora četa doseči novi cilj pohoda ter ztvzeti postojanke na robu neke gorske vasi. Tam je treba tolpe, ki se umikajo, prisiliti k borbi ter jib vezati do prihoda novih edi_ nic. Zdaj leže pred njimi revne Koče vasi. Kot last i vić ja gnez a so prilepljene na strmine h-iba. Kaj se za njimi s.r.va, mora šele ugotoviti izv ^inlška patrola, ki jo sprejme pri njenem pojavu močan ogenj iz pušk. S tem je položaj poja.«mjen. Tolovaji poskušajo torej zaus.aviti energično zasledovanje vsaj tol.ko časa, da se veČina umakne dalje nazaj v gorovje. »Ali bomo na*oa-'H? ~- ie bosanski kmečki fant Branimir svojeg-a berlinskega tovaziša Jochana, ki leži enako kakor on za stiojn co. Toda temu je edgover o l-puščen kajti v tem trenutku prehajajo tolovaji s svoje s.ram k napadu. N jp ej prihajajo posamič, potem pa v majhnih skupinah izza zidov, tečejo nekaj korakov, dokler se prvi izmed njh ne zrušijo v ognjen'h sunkih strojnic, ostali pa takoj iščejo zaščite na nepreglednem oze nI ju. Toda v prihodnjem trenutku leži j d pjLž ji čete pod ognjem sovr?žnlh me a grai.at in strojnic, nakar prihnami množeč t olova ev iz vas:. Začne se srdita boiba, v kateri je bil nasprotnik s krvavimi izgubami vržen nazaj. To'.a ni še pustil upnn a, da desež" predor. Sele po petih brezuspelnih pezku. slh je ustavil vsa svoja prizadevanja. V kratkem olmoru se možje okrepe s prž: kom iz čutarlce, za cigareto pa že ni več časa, kajti iz vasi že zop?t pa a jo streli. Zdi se, da se borta z tan iti ponovno začenja. Minute nrnejo, toda nasprotnega ni nikjer. Naenki-at prenetr na. pet ost, iz tolov jaških skrival jšć p ih ja povorka žensk, otrok in ataicev; slL~a največje revščine. J okaje In kricaje proajo oozuevno obupam za pomoč, ko piinaj„.jo proti celnun puiu..,o pr«jd ivro-glarni. T(x^, banditi poskus-jo napa lati čez to svojo zaščito; bdi p- so ta^oj premagani m samo majiina s^upai«. v ozadju se je lakko rešaa v gorsko vas. Kmalu na to za^eue četa z naskokom ra*s. Samo malo število bandilov je u^lo v gore, večina leži mrtva ali ran,.na za kočami, ki so jih tolovaji med begom deloma zažgan. Ob neKem zidu leže trije ustreljeni kmetje z zvezanimi rokami, Ker se ni_o hoteli navzlic p.Lsiini mobdiz~i.c-ji ud^Lžit. »osvobodilnega boja« bolj^evških tolp. Njihove hiše so bile od tolovajev izropa_ e -ri požgane. Ostalo preb.valstvo je moralo o'.dati svoj že itak pičli živež in svoja oblačila »osvcbod.ini vojsk:« za i>kne*. Ženske, starci in otroci se sedaj boj. zlji_ vo zbirajo iz svojih skrivoJišJ. Ne tcž.o z glasnimi besedami zaraii izgube premoženja in krvi. T.ho stoje pred ruševinami in mrliči kot pred žrtvami ogromne katastrofe, ki jo temne sile kot kugo ž.nejo čez deželo in ki je prihrumela z neizprosnostjo tudi v njihovo revno gorsko vas. MESTNA pupilarno V a li N a : HRANILNICA LJUBLJANSKA IZPLAČUJE »A VTSTA \VSAK CAS, sNAVADNEc IN »VEZANE, PO UREDBI. — SODNO DEPOZITNI ODDELEK. HRANILNIKI. TEKOČI RAČUNI. — ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA 'i T^đen v gledališču: GJl'čna predstava »Vere in nevers« v Drami V Operi so bile pretekli teden napovedane med drugim prcd&tave »Prodane neveste« »Mrtvih oe'«« m »Trav ate«. v Drami »Nor-mnmki junaki« in »Cvrček za pečjo«, razen tesja ic bila preteklo sredo prva repHza A. Le-skovčeve drame »Vera in nevera«. Vriske s te reprize bi v bežnem pregledu lahko zajeli v tehle ugotovitvah: Drama vsebuje nedvomno močan zaplet. V du-še lovnh odtenkih, crciiničnj utemeljitvi dogodkov in drugih ckolitčnah pa je manj učinkovito razpeljan. Ne smemo pozabiti, da ^re v tem primeru dejansko za skicirano in nekako fragmentarno nakazano ce'oto. .Marskuj lahko izlušči ob ra/elenitvi dela ter njegovi izvedbi: Leskovčeva drama je razpeta med okspresioni-stičnim" :n reaMst'čnimi nastavki. V njei motriš oster spopad duhovno etičnih idealov ter n;z-k:h mTteria^'st-'čnih gonov. Konflkt divja med nosrfci načel zunanicga formalizma in ponosne r.a^clrjc odkritosrčnosti Resndinn delo prevevala videz 'n stvarnost, začrtena :as.nost in nekaka rrečudna skrivnostnost. ncute'liva mržnja in končrn sprava. V prvem dc'aniu za-besn: raf.Dor duš. v> drugem sledr obračuna vanje, v tretjem pa pomirjenje in spravno razčišČe-nje V T.e^cm-čcven ?;;ccr kvalitetnem deTu na ni navzlc nasnrotujo-Iim ei s:lam in težnjam tsth vzmeti, ki p^*anj-';o e'cmcntimo'it odrskih učmkov dr, viki Zaradi te^a je bilo čuriti tud: v izve.'h; nekatere nedr-^nanest1'. kar velja predvsem za ?-kienni de! drufr%r-instvo zla=ri v že omejenem de;ani»i. Rcž?sene\a pr^adeva-nii s*o sla za tem. d-i se v poteku odrrkega de-^'^n;.i čim boH no-derta element tiste čudo-vite skr vnosrnosti ki nreoaia de^ania Ha do tk1 roja-niln^ izpovedb me^e^a^ia Turna V sm^cVem sr-^=u ikrimo d^no-lniev^fe. Na obeh *e"ni;h te^a dnV.--.vno cričneffa wv IM*^ štošta Cesarjev Lavdc^n in D^garinka E Kraljeve. Cerec«trr zarisane D'«?arinko i- poda iaTa K Kraljeva k: se ie že na miribor-sVem oHru vznela nad povncefcno cbT'kovan;e. Nfeha Daiar:nkj je v svr.i: ihrlienlsko&ti ne-t^nana v svoffh račttnifritli nnčrtih nerotola-žena kom-ri ranazno rm^^remte^ia v b'-e-^c^nc Ari vik isti svoje rrctekTosti. Po* njen'*h ži!ah r»oTje kr" ^f.^no^-va'ncn nadže^c*va Ic: se po-^pre^-o vt«h ovir k z^'rtanim ciVjpm in fcprtstbiL PoTnckrvno je zaživela njena Daga-r*nT--» na odru. Oba ta tej-ri-i na s^a'3 no svoiem b"sS*u in krvi njun s:n Dzma Menda ga n? v zboru naših dramska igralcev. k; bi w b;l takr rrr-- Tno pre?:l z b:stvom te rodeče. k"kor se je Vladimir Skrben : ck Svo'e^a I>'zmo je klesal in gr'dil iz temel:ev dela samega kT ovija tekovim Dizmo M. S k r b i n š k o v župnik je ves navdihnjen z željo po spravi med žup!jani. Ta njegov župnik ni očetovsko dobrohoten, temveč se nagibljc bolj k strogemu, toda pravičnemu presojanju ljudi in njihovih napak. Mimo V Skrbinškovega Dizma je pnna.^I na oder največ diha po neotipljivi tajinstvenost. Severjev me.^ctar Turn, ki je med najmočnejšimi liki uprizoritve. Vsaka njegova kretnja kaže v temno preteklost, vseko njegovo besedo duii .n hromi teža vesti. Že po avtorju skopo odmeri en je Dagarink'n drugi sin Febks v zadovoljivem N akrstovem odrskem očrtu. Po nakazan h smernicah sta se ravnala tudi oba Turncva s*nova B i t e n č e v Peter 'n Verdonikov Tone, ki je bil v 9vcjem vedenju dobro preudarjen. Posrečene so prikazani tudi kmečki cčanci, cestnmarsko nastrojeni žimljan Raztresena. Blaža in Brez iga rja. Oba kvartača (G o r i n š e k in Košuta) so zasenčevali temni obrisi njune sumljive eksistence. K-c Navesti na domačem knjižnem trgu Dular Jože, Krka umra. Založba 1 Klas«. Knjigarna Jože 2užek v Ljubljan . Opremil a kaci. slikar Riko Debenjak. Stran 508. stane vezano 120 lir. Na Jožeta Dularja smo postali pozorni že ob njegovi pesniški zbirki >Zveste menjave«. Potem so sledili >Ljudje ob Krki«, sedaj nas je pa presenetil s svo-jm vel kim tekstom »Krka umira«. Delo razodeva veliko književno ustvarjalno moč, ki se je usmerila k pckrajml ob slikoviti Krki. Ta pozornost zgodovinskim in krajinskim posebnostim po2 vlja spona n na drug-e številne slične literarne poizkuse pri nas. Dular je vzljubil Krko in življenje ter ljudi ob njej. Romant-čna je Krka, očarlj va v svoji prrodni lepoti, toda tudi bogata na vodnih zakladih. To so predvsem rak?, ki donašajo lepe denarce, dokler ne prekr ža račja kuga. 1. 1882—83, ki se je pojavila tedaj ob Dravi. Muri, Sav nji. Ljubilanici, Kolpi :n tudi Krki in ki je prekržalo nešteto računov, med drugim tudi ene vaškega mogotca Urbhe iz Vavtovca. Silak Urbiha je v središču tega prezanimivega romana. Ob njem se spominjamo med drug*m Cankarjevega r Kralja na Betajnovi«, po njem bi se lahko nazival roman tud' »Kralj ob Krki« ali kratko »Urb ha«. Pisatelj je spretno-, vešče zajel na š;roko razpredeno snov, jo smotrno obl;koval ter jo razgrnil pred nami z vsemi njenimi jezikovnimi poseb-nostm n slogovnimi značilnostmi. V močno dejanje, ki se suče ckoli drobnih člo-vešk h usod. vpfieta na zelo posrečen način socialna vprašanja in trenja v zavezi z veliko račjo pravdo in račjimi puntarii, ki so se zarotili prof račjemu zakupn ku in bogatašu Urbihu. Ta pravda pa se sama po sebi zaključi ob sklepu romana, ko se dobro in srf*čno razpJetat> vse TJr-bihove n:ti in ko se v vodah Krke pojavi račja kuga. ki pokončnih dragoceno račje bogastvo. Vmes so mojstrsko podane prirodne slike, vrst j> se vzorn; točni opisi, kako levijo na Krki sulce in rake. Pritegne te poetično zanosen opis Krke ter ljudstva ob niej, njegovih življenjskih borb in gospodarskih ter socialnih teženj. Rom^n je zasnovan na širokopoteznih razgled h -n je v cel rti ter posameznih poglavjih tehtno izpeljan. Zato ga bodo vsi pravi ljubitelji lepe slovenske knjige radi naročali in ga z zanimanjem prebirali. * »Umetnost«, mesečnik za urnetnišTco ku1 turo Odlično oprerohi-rti ilustrirani obzor nik pod uredništvom akademskega slikarja Mihe M n lesa tudi v svoiem Dravkar izišlem 4.—6. zvezku dostojno nadaljuje svoje umetniško-kulturno poslanstvo V prvi vrsti je posvečen 25-ietnici smrti Ivana Cankarja ir prinaša v prilogi reprodukci jo Putrihovega kvpa in Cankarjevega kipa ki sta ga izdelala F. Smerdu in S. Der melj ter R. Slapernika sliko Cankarjeve Razgled po svetu »Ne\v York Time-s« prinaša poroč-lo svojega iranskega dopisa ka, v katerem pr v".. da nacional stični Arabci streme vzlic De Gaullovemu o. poru za ustanovitvijo neodvisne države, ki n j b po vojnj obsegal^ Maroko, Tunis in A*žir. Degolistična obia-stva so v zadnera času aretirala v Alž ru voditelja nacionalistov Moh meda Abdal-kadera in Ferhata Abbcsa. kar pa n. vp.i-valo na ar bsko gibanje. Arabci so še vedno sovražniki Židov in degolistov. * 2ena nekdanjega ameriškega trgovinskega atašeja v Tokiju Adeliborn Williams je Lula te dni ponoči v čikaškem hotelu .^Dra-ke« umorjena. Ustrelila jo je neka za zavesami skrita ženska, ko je stopila s svojo hčerko v hotelsko sobo. Policija ni mogla doslej izslediti morilke, vendar sumi, da je bil morilec moški, skrit v ženski obleki. Tudi o motivu ni ničesar znanega. Filmski pregled Tednik: Hockev na ledu. Akrobacije na trapecu. Odlikovani generahnajor Schulz v Niimbergu. Otok Samos. V samostanu na gori Atos. Z brodom vozijo čez Dnjepr. ki nosi s seboj debele ledene klade. Boji ob Dnjepru. Tanki in udarno topništvo v akciji. Obširno in z mestoma zelo napetimi prizori je prikazana velika letalcka bitka z dne 11. januarja, ki se je vršila nad Ho-| landsko in Nemčijo. Sloga: »Bilo jih je šest« (Continental-! Film). Kriminalni film francoske proizvod-j nje v nemškem jeziku. Sest obupanih prijateljev sedi za mizo. Nadarjeni so, a denarja nimajo. Enemu izmed njih se posreči, da zadene v igralnici visoko vsoto potem, ko je stavil vse na eno karto. Denar razdeli enakomerno med prijatelje s pogojem, da poizkusijo svojo srečo v svetu in da se po petih letih zopet snidejo. Vrnila sta se pa le dva. Vsi ostali so skrivnostno izginili. Naposled tudi eden izmed zadnjih dveh. Umori? To težko nalogo mora rešiti komisar Wens. Napetost dejanja se vleče skozi ves film. V zadnjih metrih se uganka razvozla. V filmu sodelujejo odlični francoski filmski igralci Pierre Fresnav, Michele Alfa, Suzy Delair i. dr. Matica; »Takrat...« (Ufa). Odličen kri-minalno-pustolovski film močne vsebine in svojevrstne inscenacije. Žarah Leander v vlogi zdravnice, pustolovke, kabaretne igralke, dobre žene in ljubeče matere. Je to vloga za njo, v kateri lahko pokaže vse svoje igralske in pevske sposobnosti. Film je tudi vsebinsko zanimiv in napet. Dejanje je postavljeno skoraj v vse dele sveta. Prične se v Hamburgu, odnosno v južnoameriškem mestu, nadaljuje se v Švici in Lisboni in konča se spet v Južni Ameriki. Glavna junakinja, ki izvaja v nekem južnoameriškem mestu poklic zdravnice, je osumljena umora. V preiskovalnem zaporu pripoveduje svojemu zagovorniku svoje burno življenje, ki se odvija na platnu in ki drži gledalca v stalni napetosti Posebno močni so prizori v kliniki, ki utegnejo še prav posebno zanimati medicinsko kroge. Union: »Kohlhieselovi hčerki« (Tobis>. Razposajena kmečka komedija, ki na prijeten način pripoveduje o ženski zvitosti in umetnosti pretvarjanja- Josef Eichheim je spet oni tič, ki je s pomočjo Paula Ri-chterja zvil cel klobčič spletk in laži okroa dveh deklet. Na koncu filma se pa izkaže, da je bila le ena sama. ki se je na pretkan način otresla neljubega sunbca. Oskar Sima je pri tej potegavščini »gor plačal«, dočfm je Heli Finkenzeller igrala za dve. Film vsebuje mnogo lepih posnetkov iz narave. rojstne hiše. Jubilejni članek o I. Cankarju je izpod peresa esejista dr. I. C. Oblaka. O položaju umetnosti in umetnika v družbi razpravlja Marij Skalan, ki obravnava ta problem na splošno in v njegovem zgodovinskem razvoju. Augustu Rodini je po=ve čen esej češkega kritika F. X. Salde v prevodu B. Borka. Poleg kronologije francoske Moderne od 1904 do 1914 s številnimi reprodukcijami objavi ia »Umetnost« še ce lo vrsto najznačilnejših slik raznih drugih moistrov. Priloga 2iva ni iva prinaša ciklus pesmi M. SkaTana in L. Staneka ter razen literarni drobiž. Ta naša najodličnejša revija se priooroča sama po sebi in zares tudi zasluži pozornost vse naše umetnosti naklonjene javnosti. * praktično n^Vod/ibno »Sadjarstvo«, spisal sedinrsk; nadzornik Fr. Kafol v Ljubljani, predstavila kratek poljubno spiean pouk iz sadjarstva. Ta knjižica je zelo okusno in lepo izdelana ter je namenjena v prvi vrsti mlad:m sadjarjem-začetnkom. Pa tudi starejšim prak-tičn'm in teoretično podkovanim sadjarjem bo sTuži!a ta brošurca kot važno in trajno navodilo, v kater" obravniva strokovnjak na kratico najvažnejša vprašan ;a novodobnega pridobitnega sadjarstva Pisatelj objasnjuje pravo pot k novemu sadjar jen ju primerno za naše kraje in prilike, po kateri naj bi noctalo naše sadjarstvo vseskoz: dob'^kanosna m trajna prdobitna panoga jia^ega kmetijskega gospodarstva v bodoče Brez dolgočasne dolgo-veznosti debi čitate1 j pravi nazoren pouk in nasvet v tej brošuri. k; ^b-e?a komai 105 strani in io ponazoruie 81 krasno isdVl-nih slik Zato io prporočamo, da si jc nabavijo vsi naSi elani DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek. 31. jan.: Zaprto. Torek, 1. febiuarja, ob 16.30: Matura. Premiera. Red Prv . Sreda, 2. februarja, ob 16: Robinzon no sme umreti. Izven. Fodor: »Matura«. Prisrčnost, humor in lahkotnost so spleteni ckr:-g resnobnega jedra in povezani v tri dejanja, ki so slika trenj mladostnih zanosov in neugnanost mlsdine in ustaljenosti zrelih ljud . ki jim je poverjena \*zgoja te mladine. Premiera bo v torek za red Prvi. OPERA Ponedeljek, 31. jan. Zaprto. Torek, 1. februarja, ob 16: Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Premiera. Izven. Sreda, 2. februarja, ob 16: Mrtve W. Izven. Opera bo ponovila letos mladinsko opereto J. Gregorca in P. Golovina: Princeska in zmaj«. Delo bo nekoliko predelano, da bo njegova vsebna živahnejša in otrokom bolje razumljiva. Priljubljen :st tega dela pri mladin je upravičena, v njem nastopajo: živali, ki jih mladina tako ljubi: zajčki, veverice, lisičkr*, mačka, petelinček, volk, medved in troglavi zmaj, nesrečna kraljična, kralj, hudobni c gan. pogumni Joško in njegova sestrica Anica, šegavi dvorni norček, vile In sedem palčkov, katerih koračnica je otrokom dobro znana. Opozarjamo v»e lastnike »Gledalskega koledarčka«, da bo žrebanje za lepe knj ž-ne nagrade, umetniške si ke in skulpture, nepreklicno 2. februarja. Nagrad je osem in so razstavljene v izložbi tvrdke Bata. Imetniki naj kuponov ne oddajajo pred žrebanjem. Lastniki koledarčkov s številkami, ki bodo izžrebane, bedo po časopisi! obveščeni, kje naj se zglase, da prevzamejo dar lo. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PONEDELJEK, 31. JANUARJA 7.00—7.10: Porcć la v nemščini, 7.10 do 8.00: Jutranji pozdrav. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščjii. 12.45—14.00: Kon-cera Malega orkestra, voii Stojan Steno-v'c. 14.00—14.10: Poročila v nemšćmi. 14.10—15.00: Za. vsakega nekaj. 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in slo.vnšin. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45 do 18.00: Zabavni kotiček. 18.00—19.00: IV. Simfonični konceit. Radia, Ljubljane, pod vodstvom Dr. Danila Svare. — Pren s iz velike Unionski dvorane. 19.00—19.C0: Fantje na vasi pojo. 19.30—19.45: Poročila, v slovenščini, pregled sporeda. 19.43 do 20.00: Mala glasbena medigra.. 20.00 lo 20.10: Poročila, v nemščini. 20.10_20.30: Medigra. 20.30—21.00: Iz Chopinovih Etudl 21.00—22.00: Dunajska ura. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. Januar se je poslovil s sončno nedeljo Ljubljana, 30. Jan. Sredi zime. ki jo podobno komaj pomnijo naši starejš' ljudje se vrste nedel;et druga lepša cd druge. Na današnjo poslednjo januaiik^nedeljo nam je, ko sc je dv"gn:la gosta jutr nja megrla, še prav posebno prijazno in toplo sijalo sonce. OO smo se počutili kakor v zgooii pomladi Po vrtovih se že pričenjajo piva dela. da bo zemlja dala čim bolj zgodaj in cm več-pridelka^ Kar r zig-rana je Ljubljana ob sončn r. ne ielah. Dopoldne je vrvež po glavnih ul -cah mestnegia osredka, pcpoUdne pa Je romanje v okol co, na obiske, v gledaH po terenu kakor po načinu b^rbe docela razlikuje od vsčh ostalih bojišč — Zagonetna dežela in zagonetni ljudje Vojni poročev:.lec H. G. Rexroth ob^^v.ja v »Aar^ozeUnug« zanimivo poročilo o borbah, ki se razvijajo ob Jadranu in ki se tako po ozemlju kakor po načinu borbe docela razlikuje oJ siehe;n.ga drugega boj.šča. Vojno področje ob Jadranu — dalei vstran od veiikdi pozo: i se vojne na vzhodu in ot> zap-clnih morjih — je kakor da hi b-lo zestrto s taj nstvenim pajč članom. Naval sovražnika na južnoitalijansk: fronti, Ki zdaj močneje, zdaj Llabe_e ud rja na n.niiice pcotojankei se pol g ,ma izgublja na vzrioum obali italijanskega vojnega po rod j* On č£sa do časa pa, ne da 01 se moglo iz tega sklepati na kaka siste-naaUčna vojna podjetja, tipljejo deli angio-ame:isk:h pem. rsk.h oddelranjoct in i jo. dom p.d-bvii zuivi se zajed.jo globoko v celino. Sicer le redkokdaj ozek gozdni pas ovira razgled z višin. Mn:,go kilometrov daleč je prest razgled in ob jasnem dnevu je mogoče z južne Istre jasno videti stežec Učke, ob čigar vznožju je K.žki z )!iv. Toda vselej gre pogled v neznr.no. B i o se svetlikajoče skalavje, prostrani p sovi rdeče zemlje, v daljavi lesketajoče se Ja-Lranrko morje in goram polomi oblaki, Ivi se dvigajo nad obalo in naJ g rov jem. lahko vojaka docela zmedejo. Tako smo S3 vozili ob robu globoko zrsek.ne d line. Na dnu ozek potok, na obeh straneh strmi bregovi, pičlo obrasli z grmovjem, vsoko nad nami pa plošiati stožci in skalnite terase. Z daljnogledi smo preiskovali hribovje in nenadno opa^ia sve Jo-ive gjve ii, ki smo j-h sm-trad »a skaie. Tu p tam je bilo opazii kakega pastirja. Borbe na takem ozemlju, ki ga je že narava sa ma uakerekoć k^muili* ^ia, zahteva mnogo več, kakor samo izvežbane čete. To j. ozemlje, na katerem se akoraj ne da presoditi bližina in daljava, ozemlje, bode. se je treba Človeku le prisloniti k skal , da ga. nasprotnik, ne more več opaziti. To je dežela m morje, ki v vojnem čaju teživa nezaupanje in rodi mržnjo. Med goiani otoki, ki se Kakor črne gmote dvigajo iz morja proti soincu, k. ^za^i^o ribiška čoini. Ribiči so nastavili svoje mreže m čolni se po.a^oma p. emikajo s tokom. Le redko klaj udari veslo. Nemš.d st] ažni čoln se počasi pribl ž., je. PovjI,-nik se previdno izogiba nastav.jenim mre. žam in s poveljn-šicega mo^tiča zakiič italijanski pozdrav. Ribiči se dv'gnejo s svoja klopi, se smejejo in mahajo. A kljub temu je morda med njimi marsikateri, ki je ponoči stal ob skritem top^ nad kako ožino in strelj.a.1 na m-to.:i ecln. raz katerega je p ap lala nemš ^a zastava. Ali pa je morda mcmaril koi eden izmed iT-tovili ljudi s nn lalji, ki je pripeljala orožje, municijo in živila iz angleških skladišč za bandite na otok h Pomorci namreč lahko cele dneve in tedn. izostanejo, ne da bi sosedje to opazLi sli se za to amimali. V mraku V solnčni svetlobi boj na jaaransi:ih otokih miruje. Šele ob nastopu nnaka. Ko se morje strne s kopnino, ko dalmaiinskc gorovje na obzorju -zgne v ve^emm ob 1 altih, takrat zaživi tu vojna v vsem sv o jem obsegu Takrat na slane v zalivih in mel otoki nemir, sence se po.;avijo na morju, le vas. in ulice so prazne. Podvojene straže patru.irajo mei malimi hiš '.mi, zgrajenimi iz belega kraškega skalovja, in korakajo do pomclov na obali. Molče prikoraka četa mlad h grenrdirjev v luk:>, ki sega vse tja do ti ga. Tu sta zahirani dve manjši bojni ladji. Mornarji dvignejo sidi-a, ko se gicnr. iirji vkrcajo. Lahno odmeva žvenket orožja, tu pa tam se zasliši smeh. potem pa oddrse coni mimo temnih hiš in izginejo na odprtem morju . Drltaaiska poreSevalska sluiž n-anseaie svoježasne Angleška poročevalska služba je te dni Objav.la nov prispevek o besedolomstvu Moskve. Tokrat razkriva značilne zanimivosti o ozadju pc godbe, ki jo je Moskva 1. 1939. sklen la z Nemčijo v C asu. ko so si Angleži na vso moč prizadevali, da bi sklenili zavezniško pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Ves svet je bi takrat presenečen nad neumljivim postopanjem Moskve, ki je talo rekoč prod nosom angleške delegacije, ki se je mudila v Moskvi, sklen -la pogodbo z I^emčijo. Angleška poročevalska služba pa sedaj razkriva pravo -ozadje tega v diplomatski zgodovini brez dvoma brezprimernoga postopanja. Iz Londona namreč sedaj porečajo, da so Sovjeti 1. 1939. sklen li nevtralnostno pogodbo z Nemčijo, ker so domnevali, da bi morala vojno med Nemčjo In angleško-sovjetsko zvezo v prvi vrsti izvojevati Sovjetska unija sama. Zato so Sovjeti sklenil: navidezno nevtralnostno p:godbo z Nemčijo, da so tako prid ob li na času in do kraja Izkoristili na ta način ustvarjeno priliko. Tako so dosegli okupacijo vzhodnega dela takratne Poljske ter Baltskih držav, zasedba Besarabije in dela Finske. Obenem so svojo pogodbo z Nem-iejo izkor stili za to, da so se vojaško vsestransko pripravili. Ko je Nemčija spoznala grozečo nevarnost ter nastopila 1. 1941. v varstvo vse Evrope, so zagnali Angleži krik in vik. Sedaj pa se je izkazalo, da je bilo postopanje Nemčije edno pravilno in da je Nemčija s tem morda le za eno minuto prehitela Sovjete, kj so pripravljali svoj n^pad rta Evropo. Sovjeti sy imeli v ta namen na meji že pr pravljenih 160 d vizij ter ogromno množino tankov in topov in na tisoče letal, že pred nastopom Nemčije so boljdeviki neprestano izzivali in so bili incident na meji na dnevnem redu. Bilo je jasno, da je hotela Moskva name- tvo ha razkriva pravo czaiije in 1?!j ::4be z Nemčijo noma izzvati konflikt z Nemčijo. V tem pogledu je obstojala prava zarota židov-sko-anglosaških vojnih hujskačev. Prekršitev sklenjene pogodbe se je s strani Sovjetske unije že dolgo pripravljala. Danes tudj v sovražnem taboru od-kr to priznavajo, da je Moskva sklenila pogodbo z Nemčijo zgolj z namenom, da bi mogla nemoteno mob lizirati svoje ar-msde in se do skrajnosti pripraviti. Nemčija pa je sklenila pc godbo z namenom, da prepreči britansko politiko obkoljeva-nja ter v upanju, da bo naposled vendarle pr šlo do trajnega pomnjenja, ki bi nemškemu nnrodu prihranio sicer neizbežne žrtve. Toda izkazalo se je, da Moskva ni mislila pošteno. Komaj štiri tedne po sklenitvi pogodbe so postavili Sovjeti nove zahteve glede obmejnega ozemlja. Ko je Nemčija pokazala dobrohotnost, so postali boljšev ki nenasitni in skušali izsiljevati vedno nove koncesije. Boljševiško izdajstvo se ni jasne pokazalo šele 1. 1941., marveč že 1. 1939. Zmaga na Poljskem, ki so jo izbojevale izključno nemške čete. je dala Flihrerju povod za novo mirovno ponudbo zapadnim velesilam, ki pa so jo mednarodn židovski vojn hujskači odklonili. Anglija je že takrat računala s tem, da ji bo uspelo mobilizirat: evropsko koalicijo proti Nemci j z vključitvijo Balkana in Sovjetske unije. Izkazalo se je kaj kmalu, da je Sovjetska unija pripravljena prelom ti sklenjeno pogodbo in napasti Nemčijo. To so dejstva, ki jih klepetava sovražna propaganda danes brez sramu priznava, dočim se je svoječasno zgražala nad postopanjem Nemčije Vse to pa je le nov dokaz, kako malo je zaupati in verjeti besedam in obljubam Moskve, ki je slej ko prej vedno pripravljena izdat vsakega svojega zaveznika, če to prija boljševičkim željam in načrtom. Ko Is Alžir napovedal vojno ameriškim Zeđispemm državam Kako je cs?afi A£ž!r pred 132 leti ugnal ameriške imperijaliste Poleti Ie"a 1812., pred 132 leti, je ne!:ega dne debelušast gospod, ki je 24 ur prej c.o-S7cl v mesto z onstran morja, prosil, da bi bil zasebno sprejet od a!žh =kcga teja. Mož se je imenoval Jakob Barc!ey in je pr n -šal Njegovi Vl£okosti da:llo predsednika Z^iuž^n.h držav. Zajetni gospod je bU sprejet. Komaj je stopil prei beja. mu je izročil d:agcc?no pre..s? inikovo darilo in je po obrSajfalh Vljudnostnih frazah prstavil: »Predsednik Zuiuž^nih ciižav bi bil Vaši Visokosti zelo hvaie-en, če bi bila pogodba iz leta 1795. ukaijena.« v S to pogodbo so bile namreč Združene države o-vczr.ne plačevati alžirskemu bsju letno 21.650 dolarjev. Za p: ^ tiusugo pa je bej zagotovil, ia bodo ameriške ladje lahko varno plule po Sredozemlju, brez strahu da bi jih napadli pirati Dimite za Z'tnsha pomoči Kler boV. go^mrHe o č.anašm njih razmerah — vedno se spomnile tudi Z'mshe p**m moči! Prva leta so se točke pogodbe točno izvrševale. Toda kaj kmalu so se v zadevo umešali Angleži in bejeve zshteve so se nenadoma povečale. Na ta način so se p:i-srčni odnešaji za stru p.'li m takratni predsednik Z i n: ž enih držav Madison, se je odločil, da odpošlje v Alžir tajnika trg.vinskega ministrstva, gospeda Barcleva, v svojstvu svojega odposlanca, da bi to zadevo uredil. Misleč, da se bo bej, ki o predlogu ni ho. tel sdšati, ustrašil ameriških topov, je bil gospod Barclev tako nepreviden, da je zagrozil z oboroženim posegom. Njegova Visokost pa ni trenil in je hitro odgovoril ter se odstranil iz sprejemn ce Kako je bil gosnod Barclev presenečen, ko mu je tolmač prevedel bejeve besede, si je lahko predstavljaU zakaj odgovor se je glasil zelo enostavno: sSvoboJni Alžir brez na-laljnjega smatra, da je v vojni z Združenimi državami.c Zadeva se je potem n^daljev^a tako, da je mcgei gospod Barc'ey le s težavo zapustit: živ in ztfj^v A!žir kati njegova ne. sramna grožne misi T. da 'ahko godelu •emo tudi s komunistr N smo hoteli verjet: >pozori!om :n svarilom starejših, v napačnem dcalizmu n-smo mogl' verjeti, ker se nam ie zdelo nemogoče, da bi bili komuni&ti takr Srezvestno izdaja'sk:, da bi zmedo m nesrećo asšega naroda zlorabili za poskus komunistične -evelucje Toda kmalu smo začeli spre<:>!e ^afi in nazadnje so tud zadnjim dvom'', vcem comunisti ^am; odprl* oči ter j'm za vedno .nemegovih vsako možnost sodelovanja s tem. la so mnogo zavednih rtirodnjiikov »/.fcvi--afi« kof nfim so\n.ine elemente Zadnja ie-ia teh run&kov nacionalne ideje ie bila od-iđBna borbo prdi komvni/.mu Mi moramo biti ZUt§šV&tčt niihove duhovne oporoke, biti mo-rc>mo borci proti zlobi mednarodnega zloCm- pečeni nosilci narodne mieli? Trcbelno, Gtčo-r'"ce in koče\'ski proces so dovolj /osni dokazi, da je in ostane cd i komunizmu — uničenje -iarr>dne ideje Kajt tam nso bili pob ti iz-lajalei. ampak rc^n čn; naroilnjnki. Izpoved mlađega narodnjaka Narodnost komunistov — trojanski konj Knkrat za vselej nam je nosJalo jasno, da je narr-dna misel pri komunistih samo propagandna kri..: ea Komunsti so se prikazovali kot •■»borci za rum:d in osvobojen !C*. t<%d";l razvoj .it godkev jc pokazal, da so takr samo govoril, delali pa so ravno nasprotno N'a:e Ijud-stfffl iih je spoznalo po njhovem delovanju. Zdai razumtmr. fste besede ta-mk.i keminter-nc. bo'jarskeGii terorista D nvtrova: * Včasih nas do!/"jo. dl *c OCMM ju jemo od komunističnih načel. Ka*<:na neumnost kak~nn slepota! v\ h nc b;!: inark^;st:čni in len'n;stičn- revo- je^-i.irji. ivti učene Marxa. Iaicclsa Lenina •n Sta!;na. če bi ne bili zmo/ni pOJCtaCm* iz-premeniti \nje taktfke in nr.činn delovanja, kakot nam to narekujefo okoliščine Toda vsj (,\;>^:! in vse dcto\anje naše takt'ke ie usmer- eno k enemu samemu cdju — s\-ctovni resoluciji.« Zdaj razumemo, koliko velji pri komun:st:h /as'ava. kolko narodna misel V >e t., ie ni in !e limona, ki jo iz/eto vržejo v smeti. . N*" rodna tdera je kon.unistcm le troj<.nsk> konj in v tem konju se skrivajo tolovuji med narod' nztoČbtsH-a! Kdo jc izdajalec? Komunistična propaganda toliko govori o oizdaudeih«. lz.daj.ilci so ji vsi. |q KptCgJgdajo komun:stičn_» nakane n ki nc verjamej«,. da bi nas terori/«m mogel osrečiti. Toda z na cga narodnega stalšča nc pomen- n kuko izdajstvo. ČC ne orcnio s komunisti. N !vpn- c\i le ena izbira za nas in mi smo se odlomili za narod! B. J. Issd ođatec kzmun'stlmlm tslpsm na Krisa Kakor poroča Adria-Zeitun?« iz Gorice je bil v času oi 15 do 20. januarja po tem, ko je že bUo očiščeno področje južno od ceste Gar'ca—Ajdovšč na, isvrfloa presenetljiv udar preti komun stičnim tolpam na poirečju severno od te cesto, v smeri na Trnovski gozd in repovi'n. Stevlne komunist' čne tolpe, k- so se :z drugih področij zatekle semkaj, so ble vržene in s*tir snjene na področje Čepovan-Liokv2. ki je bilo istrčasno obkoljeno tudi g sevL-rni a-paidne strani. Obroč okrog teh tolp se je tako st'an'1, d^ niso mog-le več pobegniti in so ble do zadnjega un:čene Doslej so nadteli nad 500 ubitih komunistov. Zaplenili so velike množ'ne or:žja !n razn h dru-srih vojnh potrebščin. Nemtee Če.e. ki so izvršile te uspešne očsčevaJne opera c ie, so m rno dopustile, da so se komun st i--ne tolpe zbrale, v o;ločilnem trenutku pa so jim zadnle uničujoč udarec. Preb varstvo, ki 'e pod komun stčno str novlaio zelo trpelo, si je sedaj oddahnilo. Pisalni strsji za pisanje na flalfavo V zvezi z brzojsvmi aS teleJcetiom lahko s ta&i*ii stroje ^ pišete hkrati na več krajsv V mnogrib primerih brzo av ne ustreza popolnoma svojemu namenu, kadar je treba prenesti psavo naglo iz kraja v kraj ker z nj-im ne ume vsakdo pravi'no r:vna. ti. Zato so telegrafsfti tclmiki Izumili pr -pravo, s katero je mogoče nrposre- Ino pisati z eneg-a urada do drugega, od enega lokala do caVugega. Izumili so nekakšen daljnopisnj stix>j, ki predstavlja združek nava.mega pisalnega stroja z brzojavno pripravo. Nov: daljnopisni stroj izdelujejo v dveh oblk h. Ako hočeta dva kraja stalno do-p sovati med seboj, se opremita oba stroja s kombiniranim mehanizmom za oddajo in sprejem. Karakterist čno je pri teh daljne p :snih strojih, da se pisava reprodu-e:ra na sprejemniku neposredno V čitlj v h črkah, številkah in znakih, kakršne imajo vsi pisaln stroji. Ce se pa hoče kako pisrje ooVati z ne-osrednjega mesta več interesentom hkrati, na pr. za potrebe v borznem prometu, pri časopisju, poročevalskih agencijah ;n sličnih obratih potem z dostuje. da se opremijo posamezna mesta z^olj s sprejemnim; aparati, priprav za oddajanje j^rn ni treba. Po vn njostj so ti dalnopi^n stroji zelo slični navadn m pisalnim strojem. Tipke so pri njih skoraj prav takšne in v istem vrstnem redu, kakor na pisalnih strojih, da se jdh lahko poslužuje vsakdo, ki zna pis ti na stroj. Le brzina pisanja je omejena in znaša največ 7 znakov na sekundo, to Je brz na, s kakršno piše srednjevrstna tipkan ca. keg/a Prenos posamezn h znakov se izvrš; na ta način, da se z udarcem na tipko mehanično nastavi vrsta petenh o! k rčnh kontaktov, ki se takoj n to sprož jo in p'jejo k f^preemnemu stroju kcnib nacijo elek-tridnih tokovn h Sunkov, ki So Za v S a 1 (0 posamezno črko in znak la/liLn;. Na spie-jemnein stroju urc.c ti tofcov in pulzi spet poseben mehaaizc-m, k prestreže vse Crke razen ene in sicer dotične, ki je bila udarjen: na oddajnem stro.u in k; ji tedaj mO. ćan elektmniagnet udari na pap-r. Za spoj med old^jn irt in iprejemniml stroji se lahko uporabljajo navadni brzojavni n telefonski vodi p tudi kab'i. ne cTa bi se količkaj mot 1 ali oviral promet v sosednih žicah. Uporabnost novih daljnrpim'h strojev v vTeč'h industrijskih podjetja in pa tudi pri policiji in gasilstvu ter sličn h institucijah se je prakt čno že večkrat preizkusilo Zlasti pa se obeta nov m strojem lepa bo'oč-nosrt pri casopiSjU, kjer je urno de'o in aktualnost poroče\^al3ke službe prvi po^oj Z daljncpisn'mi stroji tr clop m Ki laičko oddajali svoje vesti red' koi am v lepo t ska-m'h koncept h. k: bi šli lahko nepo.^r-clno v tiskarno. To bi šlo neprmerno hitreje kakor na sedaj običajni način. k.o se morajo telefonske vesti najprej Htnograf ra* ti in šele n to prep«ati na stroj. Vrhu tega pa so obratni stroški — kakor so pokazale izkušnje v Nemčiji — celo nekol ko manjši kakor pri uporabi telefona. V Ljubljani obratuje s tak:m brzoj vnim pisaln m strojem podružnica nemškega dopisnega urada. Dežela brez bolezenskih kali Odkritje in raziskovanje m kroskop č-nih bolezenskih klic, ki povsod preže na človeka, je vzbudilo pri mnogih ljudeh boleater stran pred bacili Tem bacilofo-bom bi bilo prp:ročatif naj se naselijo na otoku Novaja Zemlja v severnem Ledenem morju. Otok je odkril Nizozemec Barrendsz, ko je sto let po odkritju Amerike iskal pomorsko pot v Indijo preko p:larnega morja. Zaneslo ga je na neki severno od Rusije ležeči otok, kier je v večnem ledu ujet prezebal in stradal cela tri leta. Pozneje so otok znova odkrili in ga krst li za Nova jo Zemljo. Nedavno pa je neki učenjak ugotovil, da je Novaja Zemlja popolnrma brez vseh bolezenskih klic. Na otoku je prebil eno zimo in je v tem času preiskal zrak, vodo, prah in zemljo, ne da bi našel sledu o kakih bakterijah. Nastavil je po nezavarovanih mestih vrsto sterilizirauih posodic, napolnjenih z rediščem za bakterije. K> j;h je čez nekaj ur zopet pobral in segrel v inkubatorju, ni opazil n kakega razmnoževanja bolezenskih koli. Ako bi nastavil tako redišče, ki je zelo ugodno za razvoj bakterij, v kakem velemestu le za nekaj minut, bi se razvile cele kolone bakterij. Dalje je izpostav 1 na prostem tudi nekatera jedila, da Vdi. ali bodo splesnlla ali seg-nila. Sveže meso, ki je ležalo osem mesecev v odprti posodi na zraku, je bilo po preteku te dobe se popolnoma sveže in užitno. Zemlja Je stara tri bilijone let N)eno starost so izračunali na podlagi svinca in radioaktivnosti Na podlag? računov različnih znansrvemkov je prišel ravnateli instituta za kemično raziskovanje v Berlinu dr Orto Hahn do zaključka, da je naša zernha »tara nekako tr bilijone tet in da j? k.le v zadnjih dveh bilijonih letih nestala trdna gmota. Dr Hahn ute-neijuie srofe zaključke 9 po> Jatk o množm v mca na nacem planetu Po njegovem mnenju- ki se sklada rudi z razi-ran jem drus^h učenjakov je ve* sv*nec zcol* uran n teri v katerih ?e že popolnoma ugasnila radioaktivnost. Dr. Hahn je z računi na- tančno dokazal, koliko Ča*a jc bilo treba, da so nastale na ta način ogromne množ ne svinca ki leži v zemel]?k' skoaji Pred 30 leti ko *e niso bili znam zakoni o radioaktivnosti, bi ne bilo mogoče določiti starost zemlje na tako preprost m zanesljiv način S pomočio zakonov o radioaktivnosti k nedvomno spadajo med najsramtVa dognanja znanosti, pa se da celo dognati. ko'"kr. let je meteklc od tedaj, ko se je tekoća ognjen* gmot" na?ega planeta strnila v sedanjo tego obliko. ■nanHi _ Stran 4 Štev. 5 Trst se je zopet razgibal Zg3dovinski razvoj cd ribiške vasi do velemesta — Razgibana kupčijska živahnost — Znanost in umetnost — Naraščajoč tujski promet — Slovenska in beseda se spet slišita Trst, sredi januarja Trst doživlja novo poglavje svoje nedvomno zani:n-ve, pestre zgoclo^ne. Danes je njegov pomen ze*o ncirastel, potem Ko se je obseg zaledja izdatno razširil. S tem se je trgovska in poslovni veljavnost tega važnega obmorskega velemesta zelo okrepila- Ves svoj pomorski in gospodarski razmah dolguje Trst predvsem moju, ki je ob njem v preteklih stoletjih blestela beneška, slava. U5t*Hio«vitev proste luke L 1719. je bila ona osnova, ki je na njej pognal današnji Trst v vsem svojem vsestranskem razmahu. Tržaški zaliv je postal vabljivo težišče trgovcev z vseh sredozemsklii obal ter iz *seh večjih °v-ropskib mest. Kupčije so se bohotno raz-predle tja do afriške in bližnje vzhodne, razmemo kmslu tudi do ameriške obale. Kakor je prosta luka neverjetno pospešila ta razvoj, tako se je tržaška borza, ki je med najstarejšimi v sredozemskem področju, razvijala v vsem blesku naraščajoče trgovine. Končno je sledil 1. 1836. še UoyJ, ki je odpiral zmerom nove pomorske pota. in ki je pomagal množiti tržaški sloves. Tako se je Trst že v prv;h desetletjih 19. stoletja uvrsti! med najpomembnejša svetovna tržišča. Tudi število prebivalstva, ki je v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno skokoma naraščalo, se je med sedanjo vojno pomnožilo. Leta 1700. je štel Trst krmaj 6.000 prebivalcev. Sto let kasneje jih je bdio že 30.000, letia 1882. pa že 150.000. Ijeta 1914. je poskočilo število tržaškega prebivalstva na 242.595. V sedanji vojni Nova tržaška mestna tržnica Je bil precej močan dotok prebivalstva iz raznih pokrajin Italije, preavsem iz Sicilije in Kalabrije ter iz raznih bombardiranih mest. Dogodki po 8. septembru so satekli v Trstu na deset tisece ljuli iz najrazUčnejšth pokrajin. Zaradi tegu ni Čudno, če je povpraševanje po sobah še dame s v Trstu zelo živahno in če stanovanja izlepa sploh ni dobiti. Za nižje ljudske sloje je v Trstu dobro preskroljčno z brez-plačninii ljudskimi px*encčišči, kjer imajo nižji sloji na razpolago brezplačna stanovanja. Priroda in zgolovina sta ustvarili tukaj pogoje za pomenljivo r^.st obmorskega velemesta. Utiip valujočega življenja zajema vsa področja ti-žaškega življenja. Po tržaških tržiščih, zlasti v pokriti me^LiU tržnici ob Carducejevi ulici z značunrm stolpom in uro se razvija vsak dan iazgi-banc kupčUjska živahnost. S:vcda vetija to tudi za tržišče raa veliko ob železniški postaji Campo M^a-zio. Prodajalci in prodajalke, ki ti postrežejo v slovenščini, nemščini in italijanščini, so raesmeano dobro založeni z zelenjavo, predvsem z zimsko solato, takozvano »cikciijo«, ter cvetaco, pa tudi s saljem, predvsem z j belki. V smotrno urejeni ribarnici ob takezvanem Beneškem pomolu, ki nalikuje po svojem stavbnem slogu cerkveni gra^jvj*, ki jo je tržaški humor krstu s šaljivim vzdevkom >Sv. Marije* in ki je bila zgrajena leta 2912. po zasnutku tržaš..egr". inženjerja Polilia, povprašujejo dan nr dan množice traaških in okolških gospo:linj po svežih, cenenih merskih ribah. Dobiš jlli pa tudi po številnih prodajalnicah rib v vseh mestnih delili. V ribolovu pi-eLzliušoni barkov-ljanski in svetokrlški ribiči že pcskrbijo za to, da ne ostane Trst brez ribjih debret. Tune dobiš in palamide, cevole in sardele In kar je še rib vseh vrst. Nepogrešlj ve so tudi slavne žaveljske in istrske školjke, ki so, požlnhtnjene z limcr.ćriim sokom, prava poslastica za đobrokusce. V zimskem času jih tudi pečejo. Okoli stojnic se zbora jo Tržačani in Tržačanke ter si jih izdatno privoščijo. Seveda je Trst tu^i pomembno središče tevozništva, ki ima svoje postojanke predvsem ob ulicah Vaiairivo, ToiTe B.cnca, V Machiavellijevi ulici in tam okoli. Vrstijo se številna skladišči velikih izvoznih tvrdk, ld izvažajo zelenjavo in sadje predvsem v alpske pokrajine. V tem pogledu je pomen Trsta po septembrskih dogodkih znatno narastel. Osrelnji prometni živec pa je Goldoniiev trg, kjer hrupno odmeva šum in ropot vsakdanjega vozovnega prometa in v vse tržaške smeri švigajočih tramvajev, avtobusov in filovij. Promenadno življenje in vrvenje, ki je v Trstu neprekinjeno skozi vse leto, izvzemši dneve, ko divje zapleše Pogled na Trst burja, se razvija predvsem po Korzu in priljubljenem Akvedotu, po katerem se zlasti v poletnih mesecih nasprehodi vsak dan na dese it i:! oče mladih in tudi staiih Tržačanov. Tukaj je tudi središče tržaških k mogle dal išč, ki so bogato nanizana na obeh straneh dolgega drevoreda. Znanost ima v Trstu svoje rx>stoj~nke predvsem v ustanovah univerze, nadalje velike občinske javne knjižnice, ki šteje nad 200-000 zvezkov in številnih muzejev z bogatimi zbirkami. Omeniti je pi iredo. slovni muzej, ki je bil oLvo^jen 1. 1S46. in ki hrani neštete pcs.b:;o:-ti iz slik.vrlega živalskega sveta, zgodovinski ter umetnostni muzej, dr-goceni lnpidor j ob trgu Sv. Justa, gledališki muzej ter pcmoi sit muzej z ribarskim, naivtičnim in p ris .arii-škim ol del kom. Tudi umetnostna stremljenja so v Trstu krepko zasidrana. To velja predvs-m za likovno umetnost, saj je znano, da so tržaški slikarji in kipaiji z:lo zasloveli. Glavna razstavna toriSča so v umetnostni galeriji na Korzu, v Mi_hollazzijevi razstavni geleriji v ulici Sv. Mik.avža, v tr-žaški' Umetnostni galeriji in v Jcrkovi dvorani. Vsako leto organizirajo pr.lj.tni ti'žaški likovni umetniki nešteto individualnih razstav, redno pa pripravljajo vsako leto tudi svoje reprezentativna, kolektivu? umetnostne razstave. Gledališke težnje so osredotočene predvsem na odrih Verdijevega gledališča, kjer gostujejo razne o irske skupne (Trst nima svojega stalnega poklicnega gledališkega ensambla). Resettljevega in filr.dr^mat č-nega gledališča, kjer deluje priljubljeni režiser CechelJi, ki je doživljal v savojskih časih huda preganjanja. Po vseh omenjenih gledališčih vprizarjajo v prvi vrsti Ulica v starem delu mesta komična dela manjše umetniške vrednosti ter operete, v Verdijevem glelališču od časa do časa. tudi opere, kar velja delno tudi za Rossettijevo gledališče. Pred in med prvo svetovno vojno je delovalo v Trstu tudi slovensko glelališče. Trst je bil že od nekdaj zelo mikavna točka za tujce, ki so prdiajali iz vseh delov Evrope. Leta 1913. je obiskalo Trst 111.905 tujcev, L 1920. jih je bilo 133.599. v letih pred sedanjo vojno pa je naraslo to število na 200.000. Trst črka v tujskem pogledu še zelo lepa bodočnost, saj bo zmerom pritegoval obeulovalee pristaniških jadranskih, "■elemestnih in krških lepot, ki obkrožajo Trst z vseh ^ ~ani. Seoim v prijazni rojanski gottiini in po-S'USam slovensko pesmi vedro razpoložene dražbe. Blag« zvočno se razlegajo lepi slovenski napevi. Pridobitve sedanjega ča a se kažejo namreč na \$sh podrotjr1 tržaškega javnega in zasebne^o. življenja. Z veseljem prisluhnem slovenski, značilno tr- žjš>I, pa tudi kraški hi vipavsk govorici v sied.sču mesta, zlasti pa tam pri Sv. Ivanu, v Robanu, -tjer ^e bila usr imcvljena prva tržaška čitalnica, v ribiških Barkov-ljah itd. Tržaški Slovenci so z velikim \'esel;'em in zadoščenjem sprejeli vest o relnih slovenskih oddajsh v tržaškem radiu. S toplimi občutji sprejemajo danes slovensko radijsko besedo po vseh tržaških, goriških in primorskih slovenskih rodbinah. Poročila, glasba, številna aktualna predavanja smotrno izpopolnil jejo radij ki pro^mm tižašk h slov. ia Ijs": h o L;aj. Cesar* ne bi bili tržaški in primorski Slovenci v Savojakih časih nikdar Icživeli to so dosegli sedaj v novih razmeiah po:l zašeto nemške vojske in nadzorstvom nemške uprave. Veliki kanal s Tnte ženske nadomeščajo moške V tovarnah, pa tudi v raznih drugih strokah prehaja moško del 3 vedno bolj v ženske roke, ki uspešno nadomeščajo moške Že davno se je v svetu produkcije udomačila ženska pn stroju. Praviloma j: dodeljujejo priprosto, mehanično ponavljajoče se enolično delo. To delo zahteva potrpežljivosti, kreposti, ki jo smatramo za žensko lrBtncst, ki pa se v družbi čuječh oči in urah rok zlasti v obrtnih delavnicah čudovto izkaže. Saj je ženska s čutom svojih prstov, s svojimi nežnimi prijemi in zanesljvlan opazo>v cijem kakor ustvarjena za to, da streže majhnim in natančn m strojem. To je ugotovil že Edison, ki je v svoji delavnici prepustil manjše podrobnosti žensk m rekam, mošk m pa dela. k- jih ni mogoče opravljati brez telesne meči. V Čedalje urnejsem tempu zavzemajo v sedanjem vojnem času ženske v gospodarski strukturi sveta čelo pri strojih in indu-strjah. Ne samo za to, ker za posluževa-nje strojev n potrebna strokovna Izobrazba, ampak tudi z čirsko Unguja) je m1 ada ;n krepka ženska pred malo leti veljala tri keze. še češče pa dve. Danes £tano eno kravo. To r-revredn:tenje so pcvzrcčiT-franceski nrsijonarji. Pred nejlavnim 'e tam cvetelo mnogo-že/rrstvo. Vsadc možak je imel povprek 30 žen nastanjen h v posebnih koč h. Trdo so morale delat-" zani, a denaria niso d' bile n'kđar n'č od nJega. Begat "m so nakupovali mladenke kopoma in tropoma, siro- maki p-, fo morali dostikrat ostat; brez čružice. četudi je ta čas veljala le dve koz'. Neki beli oče je nabav 1 več Črnh deklet, pinčavši po tri koze za slednjo in j h izročil beJim soMram. da so j h vzgajale v si-rctišn'c". črni mladci so si jih potem smeli svobodno izbirati za žene. fl.: s pogojem« da se dajo krstiti n da obi ubi jo ž veti z eno samo dru? co. Oče je zahteval povrnitev kupne cene, vedoč, da ima vrednot edno to. kar stane. V sirotišču vzgojme mlafenke »o bile boljša vrsto, nego so se dobile na trgu s sužnjaa.iii. TnsK klzMk ima svc|3 zgcđ^viao Nek3Č Je bil Mobuk znak svebDđe — Msđia klobuka se je zel3 spreminjala Afi tri se radi odvadili kajenja? Neki bruseljski list objvlja nov recept, kako se je mog-eče zanesljivo odvaditi kajenja. Recept izvra baje od nekega francoskega zdravn&ka, ravnatelja Zavoda z°* uporabno psiholog jo Človek bi potem takem sodil, da mora biti ta recept dober Na prvi poglej je kaj enostaven. Ce začutiš slsst po cigareti, se obvladaj in je ne prižgi takoj, marveč šele čez 10 minut Po 10 mnutah jo pokadi Ko te zopet pri-hodnj-č napade siast po cigareti, podaljšaj ta rok na 15, pozneje na 20 m nut itd Belgijski novinar, ki je izbrskal ta recept, pa dodrja svoje pomisleke; ne ve namreč ali bo 1-tnel vsakdo devolj cigaret, da bi mogel ta recept temeljito preizkusiti. 2e več let je minHo, ko se je začela uveljavljati moda, da je mladina zavrgla pokriva'a; nekaj čaca so b:li ^o!o«lavi ljudje na cestah celo v večini. Sčasoma so jih začeli posnemati tudi starejši. Nova moda je zlasti prevladovala poleti, pozneje pa je bilo tudi nrecej ljudi, ki se niso ustras:li hoditi nepokriti pozimi. Kakor ima vsaka moda svoje strastne privržence pa tudi nasprotnike, tako so tudi to modo nekateri zelo obsoiali. O nji so r?.zpravlja'i celo zdravniki. Nekateri so ugotavljali, da je zelo nezdravo ter nespametno če hodiš nepokrit zlasti pozinv. Sovražniki te nenavadne mode so tudi trdili, da je prav ta moda kriva, da je toliko ljudi p!e-šasth. To pa je bilo precej pretirano, kajti največ ple'astih ljudi je vendar med starejšimi moškimi, ki se niso nikdar navdušili za novo modo in 90 bili plešasti že, ko še nove mode sploh ni bilo. Goloclavcev je tudi dandanes m^oijo in morda bi kdo celo mislil, da je pokrivalom odklenkalo zi v^'ej; to se nravi, da je zgodovine pokriva! že konec Vendar ni verjetno, da bi ljudje kdaj povsem opustili pokrivala, odnosno se zadovoljili s sanvmi lasmi ali celo nle:ami Zgodovina pokrival je že zelo dolga in nedvomno ne bo se tako kmalu končana. Slike, ki nam prikazujejo življenje v starem veku. eo nas zavedle ter misrmo. da tedaj V'udje pokrival niso poznali Tako s' na primer ne moremo mislit pokritega Kristusi, čeprav se ljudje pokrivali tudi v nie^ovem času Ne vemo pa seveda točno, kakšna pokrivala so bila »v modi« tedaj Sn'ošno je znano, da so Francozi v času ve'ike revolucije začeli nositi frign^ke čepice. Zato nekateri domnevajo, da ie frigijska čepica začetek čerric sploh Zgodovinarji nam tu<-?i vedo povedati, da so se v starem veku pokr'vale s klobuk; žene Rimljanov ;n Grkov: moda ženskli pokriva! se pa tedaj menda še ni tako bfiskovfto menjavala kakor dandanes. Točna obl'ka tedanjih ženskih klobukov pa ni znana, kajti sicer bi jo dandanamje modistke že zdavnaj uporabile ker so včasih tako zelo v sadredj za ideje. SlaaPvcJjfa ženski klobuki so bili podobni dandanašmj:m kopalnim klobukom, klobukom za sončenje; ,to so bili po večin1" slamniki. V zvezi z ziK>dovino kVrbuka ie tudi zgodovina pozdravljanja odkrivanja Vedeti moramo, da je klobuk pomenil znak svobode. Ko je suženi dobil svobodo, so mu dali tudi k'ofcuk Menda So kmetje prav zaradi tesa v srednjem veku tako zelo vzljubili klobuk Znano je. da ie svobodni kmet pri obredu ustoličenja na Gosnosvet^icem polju sedel pokrit s klobukom. Odkrivanie ie v starh časih namreč pomenilo, da si se ponižal pred gospodom ter mu priznal da si njegov suženj V starem veku je bil nekaj časa klobuk kot znak svobode upodobljen celo na rimskih kovancih, in sicer v času Kas-j a in Bruta. po umoru Ce-?aria Klobuk torej izvira iz starega veka: v srednjem veku je pa prišel že nekaj z mode Tako baje klobuk ni bil več v rabi v času Karla Velkega; tedaj so nosili frigijske čepice Vendar &e je začel klobuk zopet kmalu uvciiav-1 ja ti. V desetem stoletju je bil zopet r jen. Že tedaj so poznali slamnike. Pciv i so se pa tudi z lednatimi klobuki Ob6k buka se je seve v raznih dobah bolj al' i spreminjala Stare sl;kc nam n. pr. kažejo o'a K) nosili klobuke v cblfki sto/ca. Poslej k ni prijel niktlar več iz mode, čeprav so \ pt>-same/nih dobah no&ili čepice in barete. Kakšni so bilj klobuki v srednjem veku ta pozneje, je zrnno. Prikazujejo nam jih s! ke, pa tudi v muzejih jih vidimo tu in ta*n dovina klobuka odnosno pokrival nam povOi da se je nekaj časa uveljavljal španski progasti klobuk. Nizozemski klobuk je imel tW. »Rubcmov klobuk*« po slavnem slikarju Ra-benfid; bil je razširjen v 16. stoletju. V prvi polovici 17. stoletja so nosili Brokofc I »švedski klobuk«. Sploh se je moda idobi v 17. stoletju precej spremin'ala in tedaj začeli nositi tudi kk'buke. podobne danilan.. -njim pogrebni?kim. Sorazmerno mlat'.i je fifl oblika cilindrov, ki so se razširili v IS stoletju pred francosko revolucijo, in sicer najprej na Angleškem. Moda gologhvosri se je razširila k navn \r. Amerke, in sicer že pred prvo svetovno vojntt, a razširila se je bolje šele po vojni, zlasti mod veliko gospodarsko krizo. Za novo modo so >* nekaj časa dekleta ogrevala prav tako kako-mrrki. menda že zaradi tega. da so tem laz-pokazala svoje pričeske. Kolikor so tedaj zaradi »2o!o<*lavosri« izgubile modistke. so pridobili frizerji. Pri vsaki modi bi se moral'* najprej vprašat", kako sodijo o nji zdravmki. Torej: ali |e zdravo, da bodimo na prostem nenokriti? Bitje je vse odvisno od utrjenost": kdor je utrjen mu ne :koduje. če je nepokrit tudi prr/imi Toda mora biti v resnici utrjen. Zdravniki bi nc nriporočali n'komur. da bi začel hcd'b golo-glav pozimi. Posledice bi bile lahko zelo hude Pokrivalo najlaže odložimo poleti in če 2a ne nosimo ve^ čas tudi jeseni, ga bomo morda lahko vsaj nekaj časa pogrešal tudi pozimi, dck'tr ne bo nastopi! najhjjš; mraz Da ni vseeno, če smo pokriti ali ne, so strokovnjaki tudi dokazali z zanimivimi po /na Tako so dognali, da znaša toplota na clavi pod mehkim klobukom 300 kQ je zrak tope? 36° (huda poletna vročina') pod voia'ko čeli do celo 36.5°. pod slamnikom 26.50 m pod športno čep1co 34.50. Iz tez dju. Deželni vojask poveljnik s svojo vojsko ni branil mest neposredno temveč se je spoprijel s sovražnikom bodisi na meji al kje drugje na bojišču. V Glasn ku Muzejskega društva 1. 1939 je G. Čremošnik pisal o naši vojaški narodni pesmi ter popravil nekatere nepravilne sodbe o zgodovini najemniške vojske pri nas. »Gj, Ljubljanci, sle zaspanci!« Posebno zanimiva je narodna pesem, ki «rovori o Ravbarju, kako kliče Ljubljance pod orožje. »Ravbar« je bil Turjaški, deželni vojaški poveljnik, ki se je izredno proslavil v bojih proti Turkom. Pesem se glasi: Ravbar kličejo Lublance: >Oj Lublanc-, ste zaspanci! Skočno z' postel vstajajte, Berž na vojsko napravlajte!c Pa za Ravbarjcm hodile 50 Lublanke jih prosile, Jim denarje ponujale,. 51 gospode odkupvale.« Pisec pravi, da Turjaški ni klical Ljubljančanov pod orožje, kajti za svojo obrambo so mcrali skrbeti sami. Vodil je pa svoje vojake izven mesta. Obrambne uredbe so določale, kakor pravi izvirnik: : Auch die Stadte und Markte sollen die Ihrigen mit Landesknechtsrustung bevvert machen. damit sie zur allfaligen Verthei-digung gegen rine Belagerimg bereit sind so\vie auch Fahnlein Knechte zur Zeit des Aufgebots und Abschlag an Stelle des dreissigsten Manes ste!len konnen.« Fahnlein Knechte so morali biti najemniki in ne meščani. To se pravi, da je mesto najemalo za obrambo vojake. Vedeti moramo, da so v nemščini rabili do 16. stoletja izraz ^Knecht:: in šele potem se je razširilo ime ^soldat« iz italijanščine. Zaradi tega tudi naše stare narodne pesmi govorijo o »hlapcih«, ko gre za vojake. V resnici so se pa v tistih časih lahko odkupovali od vojaške službo, kdor je pač mel denar. Toda ne smemo verjeti narodni pesmi, da so Ljubljančanke moledovale okrog Turjaškega za svoje može in jih odkupovale, kajti mesto ni bilo podrejeno deželni gosposki tudi v vojaškem pogledu in zato Ravbar ni mogel klicati pod orožje Ljubljančanov. Začetek »laneknehtov« Dandanes marsikdo ne ve več, kaj so bili Landskneehti. Razlikovati je treba med tako imenovanimi vitešk'mi vojskami in Landskneehti. V starih časih so se vojskovale samo viteške vojske. Švicarji so začeli z vel'kim uspehom uporabljati svoje pešce proti avstrijskim viteškim vojskam, to se pravi preti konjenikom v težki opremi Zgodovinarji prav:jo. da zrna to švicarskih pešcev pri Sempachu L 13S6 nad avstrijskimi vitezi pomenijo začetek nove dobe v vojaški zsrodovini, namreč začetek tako imenovanih Lands-kneehtov. Landskneehti so se začeli uveljavljati, ko je prišlo v rabo strelno orež-je. Prejšnje čase so se spopadali le s hladnim orožjem, m-ž proti možu. in je prišla v poStev telesna sila in spretnost mečevalca. IznaMba smodn kfl s strelnim orožjem je p?>. izpodrinila viteške vojske. Poslej so bili potrebni za vojskovanje st-elci. Torta vojaštva ni b;lo tako lahko zbrati. Za skupne petrebe države so dajale vojake posampzno dežele. Sleherna dežela si je pa skušala čim bolj olajšat' to breme in tako ie bil vladar odvisen od naklonjenosti deželnih ptnnov. ko je zbiraj vojsko. Razen tega pa vojakov, zbranih v Ali že imafo letošnje kn.i'se Vodnikov^ družbe? Dobite iih v družbeni msarni (Narodna tiskarna) ali v knjigarni Tiskovne zadruge Šelenburgova 3. ozir. v Učiteljski kpiiear^T Frančičk-—-ka 6 Priskrbite si tak°i Vodnikove knjige, dokler zalega še traja. območju posameznih dežel, niso imeli uporabljat v drugih deželah. Zato so bili vladarji prisiljeni, da so si pomagali z na-jemniškiml vojskami. V Avstriji je začel najemati vojake Fr derik III. i1440—1493). Doba najemniških vojsk je trajala približno tristo let do uvedbe vojaške obveznosti L 1793. Kako so najemali vojake Najemanje vojaštva je bilo poverjeno izurjenim častnikom, polkovnikom in stot-n kom, ki prejeli v ta namen posebna pooblastila. ■ patente« od vladarjev. Sleherni najemalec je imel točno določen okoliš za nabiranje vojakov. V večjih krajih so vabili v vojaško službo s primernim pompom in truščem — s pomočjo bobna; razglašali so nabiranje kakor še do novejšega časa občinski bir či na trgih razglase oblasti. O nabiranju vojakov za na-jomniško vojsko govori tudi narodna pesem ter priča, da so imeli že tedaj smisel za propagando: »Krog žolnirji so hodili. Pa na pisan boben bili. Men veselje so dajali, Gvant žolnirsk? permerjali. Da sim se V žold zapisal.« Razumljivo je. da so najemalci vabili v vojaško službo mladce z obljubami, včasih so se pn tudi posluževali zvijač. Večkrat je bila potreba po večjem številu prostovoljcev, ki jih ni b'lo tako lahko zbrati. Podjetni najemalci so si pomagali s pijačo: vabili so mladce na čašo vina. Ko je mladenič vzel denar od najemalca — Četudi je bil pijan — je bila s tem njegova usoda zapečatena. Ta denar je seveda šel na račun plače. Priljubljena zvijača je bila, da je najemalec zvabil mladce na pijačo. Ko so sedeli za mizo. jm je nalil vina in nazdravil cesarju; Če so povabljenci odzdravili, je to pomenilo, da so se prijavili v najemmško vojsko. Kdor pa ni odzdravil, je s tem žalil cesarja in zaslužil je, da so ga zaprli. V ječi so ga pa seveda lahko držali, dokler si ni premisi 1. Nekateri so pa bili tudi izredno uporni, tako da je bilo treba včasih katerega obesit ; zato se je pozneje dogajalo, da so najemalci včasih polržili pred mladce denar in vrv, češ, izbiraj! Oddelke so šteli po praporih Najemniški vojaki niso imeli enotnih krojev in znak skupnosti je bila zastava. Po zastavah, odnosno praporih so tedaj šteli vojaštvo; če so hoteli vedeti, kako močen je sovražnik, so pešteli zastave. Do 1. 1768. je imela vsaka četa svoj prapor, pozneje pa samo vsak bata1 jen. Tako nam postane razumljivo, zakaj so se do SO'.etne vojne manjši odde'.ki splošno im^novrli »Fahne«. olnosno ^Fahnleinc, v naših krajih pa pod italijanskim vplivom randera« ali banderce. Tudi narodna pesem govori, o *bandercih«: >Ravbar veli hlapcu: Žlez' na to v-soko drevce. Gledaj dobro na banderce! So banderci vi lit beli, Terdo mnio bomo jnu-li, So banderci pa rur'eči, Nič ne bodimo boječi!« Plače najemniških vojakov Znano je tudi. kako so plačevali najam-niške vojake. Vendar nam te številke dan. danes ne povedo mnogo, ker bi morali vedeti še, kakšno vrelnost je imel tedaj denar. Do 1838 je bala najnižja častniška stopnja Famieh Plače častnikov in vojakov so 1. 1602. znašale: sto n k I v trij-skii je prejema] 360 godlinarjev, p apor-ščak 80 gld.. poročmk 5Q, rvtva 'n: n jom-nik-proetak pa 8 do 10 gld. na mesec V dobi Evgena je p anraporščak ki je bd po stopnji že za poročnikom, prejemal po 38 gld.. stotnik 140. ro'oćnik 40 in prost k 6 in pol gld. na mesec. Majemniški vojaki so Irr.sli pri sebi tudi žene Značilno za nejemnHSco 1 s'o je. da -o vojaki smeli vodit: s seboj žrne. pa tu i ljubice. Prav zaradi žen~k je najbolj trpel ugled najemniške vojske. Zgodovinar*] tudi trde. da so bile ženske pri rien!,vh m nepoko: š^inoh vedno prve. V "okih so morali imeti posebne odrede, ki so marali skrbeti za red pri tem lem , sprlems va. S časom so vedno bolj izločali ženske ia vojaških odredov In 1. 1812. je smelo biti med vojaštvom na 100 mož pehote le 8 žensk. Narodne pesmi omenjajo pogosto vojaške ljubice. 2enake so vojakom prale. kuhale in šivaje. Dogajale so se včasih tudi čudne stvari. Tako govori narodna pesem, da »fantje igrajo za deklec-. >Ta tretjo karto vržejo. Dobil jo je en mlad soldat, Četrto karto vržejo, Dobil jo je en star iolnćr.« Tu je treba razlikovati med soldatom in žolnirjeni. * Soldate je vpoklicani vojak, žolnir pa najemnik. Prisilno nabiranje vojakov V času Marije Terezije so začeli prisilno nabirati vojake. Najemnikov je bilo n:m_ reč premalo in pri najemanju so se dogajale razne nezakonitosti. Zato je pred 150 leti, leta 1793. Izšel zakon, ki je predpisal splošno vojsko dolžnost vseh za oiožje sposobnih moških državljanov. Vsak polk je dobil svoje okrožje za nab ranje. Okrožja so bila razdeljena na manjše okraje, ki so morali dajati po eno Četo. Pri vsaki četi je moral častnik voditi matične knjige okraja in ga od 1. marca do konca maa prepotovati. Generalno poveljstvo je vs ke pomladi naznanilo okrožnim uradom, koliko vojašva je potrebno. Okrožja so potem določi:a. koliko vojakov morajo dati posamezni okraji. Gosposke so na*p;avile seznam moških, ki so se ji zdeli sposobni in ki niso bili neobhodno potrebni loma; seznam so poslale pristojnemu častniku Čete. četa je pa potem poslala nekaj zanesljivih podčastnikov, ki so v zvezi s civilno upravo tiho polovili moške, ki so se hoteli po-skriti. Vojaška služba dosmrtna Vojaščine so se silno bau, ker je bila vojaška služba dosmrtna. Vojaške dolžnosti so bili oproščen: neobhodno potrebni delavci pri hiši in oženjem. Do L l£>66. so se bogati obvezniki lahko odkup-li. o čemur poje narodna pesem i Odkupiti ga hoče... Po narodni pesmi bi nag olkupnna znašala 100 krom, a je bila piecej višja. Ni pa bila vedno enaka. Za leto 1859. je vnašala celo 1500 gld. Ko je bia uvedena s lafens) vojaška dolžnost, se je to seveda zn.a.ilo v narodni pesmi. Raziskovalec pravi, da je narodna pesem postala aaradi tega. jokava. Zbiralec in urejevalec narodnih pasmi Strekelj soli, da je ta jokavost narodne pesmi posledica socisdnih okel šč n, češ kmetje so morali dati pogosto edine delovne moči k vojtakom. kar pa Germosnik pobija, češ edine delovne moči so biie oproščene vojaščine in misli, da se laje kaže vpliv dosmrtne vojaške službe, olnosno službe do invalidnosti. Vziok je p t tuli treba iskati v nebo je vi tosti kmečkega prebivalstva. Dosmrtna vojaška služba je bla v veljavi v dob 40 let, do 1. 1802. Tedaj je bda skrajšana no 10 let pri pehoti. 12 tet pri konjenici ln 14 let pri topništvu. Tcda leta 1811. so vojaško službo zopet pedaljašali in sicer v splošnem na 14 let. To je o tal o v veljavi do L 1845., ko Je b la skrajšana ' na 8 let. Sele L 1866. je bila. vojaš a služba skrajšana na 3 leta. Petem nI bilo več nobene spremembe do prve svetovne vojne. V narodnih pesmih je pog sto omenj?na sabla, najbrž zaradi tega«, ker so 1. 1765. pri pehoti uvedli razen drugega orožja tuli to orožje, a že L 1798. so ga zopet odpravili. Sable so pa nosili še grma.i.ji, a pri njih je ostala kot sestavni del orožja e1 dne čete, a ne lz potrebe. Da naše naiodne pesmi tako pogosto imenujejo s bi o pi?ec pripisuje temu, da so nastale po večni po uvedbi splošne vojaške dolžnosti 1. 1793 , v letih, ko so vsi piostaki nosili sabe. Tako nam postane razumljiva narodna pesem, ki jo je si sati še danlanes: >AT me boš kaj rada mela, ko bom nosil suknjo belo, sablico pripasano .. .< Ali je Kolikokrat čitamo v listih, da je kdo iz neprevidnosti prijel za žico. v kateri teče tok visoke napetosti in vzpostavil s svo-jin telesom kratek spoj; a kako redko se slične beležke končajo s stavkom: »Zdravniku se je posrečilo nesrečnika obuditi v življenje.« Le prečesto je posledica smrt. Stara je resnica: elektrika ubija. In zato so v blžini tokovodov z visoko napetostjo nameščene svarilne tablice z mrtvaško glavo in z napisom: Smrtno nevarno! Podobno kakor na steklenicah s strupi. Toda zdi se, da ta stara resnica vendarle ni tako neizpodbitna, za kakršno smo jo imeli doslej Na Dunaju je vstal nov prorok in zaklical v svet: elektr ka ne ubija! Proroku je ime Stephan Jellinek in za svojo trditev navaja celo vrsto dokazov, ki jih priobči'.jejo dunajski dnevni in strokovni listi. Komentarji so seveda različni, nejeverni Tomaži so kakopak najglasnejši in največ vedo; ali profesorjevi dokazi temelje na avtentičnih dejstvih in bi ne bilo prav. da b; jih prešli z molkom. Evo nekaj najzanimivejših primerov! Nekoga dunajskega stražnika je »ubile tek 4500 voltov. Zdravnik; so ugotovili smrt, srce je prenehalo delovati. Profesor Jellnek je dozdevnega mrtveca po šestih urah umetnega dihanja sprt obudil v življenje. Neki avstrijski inženjer je hotel z zrcalom opazovat: transformator z visoko napetostjo. Obloga zrcala je bila kovinasta in električni tok je inženjerju Bini] v in-riio in mu jo lazmosarl do kesti. Prof. Jell:nek ni dal. da bi mženjerja operirali in po nekaj tedn h skrbne nege se je drobec kosti sam odločil m rana se je zr.ee-lila, E'oktrika jo ie razdejala, elektrika jo je sama spet ozdravila. Ob drugi priliki je imel prof. Jellnek opravka z žensko, kj jo je bil elekt:i:ni tok podrl na tia. Njen mož je odbite! k zdi nvrfkn, ki r« ni znal več pomagati in je mogel ugotoviti samo smrt. Jel'inek je truplo raztelesil in ko ie prereza! srce. je naše! še živo še nest* njeno kri Ce bj bili ?rno takoj po nr<5tali nesreči skušali rešiti z umrtn'm dihanjem, bi merda še cla-r.es živela. Naved'i smo le nekaj primerov, a ti pi:-meri govore jasno in nedvoumno: elektrika ne ubi-ia. Ti primeri povedo še več Ti pr :meri cb-tožvijeio! v anieriki vrse eksekucije zloč ncev na električnem stoiu Prrvijo da je ta način usmrtitve nejhumanelSi, Češ" da se obsoie- človeku nevarna? nec v nekaj sekundah in brez muk preseli na on; avet. Razen obsojencev je menda ves svet verjel, da je res tako. Pomisleke so izražah le konservativni nazadnjaki, ali jih ni nihče poslušal. Jellinckovi »eksperimenti« s 4500 volt. so razkrinkali strašno zmoto: v Sing-Sngu usmrčajo zločince samo s 1800 volti, a če tok 4500 voltov ne usmrti človeka, kako bi ga dva in polkrat nižja napetost? Na električnem stolu eksekvirani obsojenci torej očivldno še žive ko jih v imenu zakona proglase za mrtve! Teza dunajskega učenjaka postavlja dve prosluli ameriški eksekuciji v docela novo luč. Prva od njih je senzacija michi-ganskega Sing-Singa, druga pa slučaj Ruth Snvdersove. V Michiganu so pred leti posadili nekega roparskega morilca na električni stol. Zdravnik je ugotovil smrt in jetmški ravnatelj je odpravil tra-dicijonalno formulo: ^Proglašam te za mrtvega ln zaken je dobil svoje zadoščenje.« Toda čez eno uro je mrtvec oživel in živi še danes. Ker je bil uradno proglašen za mrtvega, ga namreč po ameri-Sk h postavah niso smeli vnovič odvesti na morišče. Eksekucija Ruth Snvdersove bi bila utegn la postati še večja senzacija, da se je posrečil način njen'h sorodnikov, o katerem je svoječasno obširno pisal njen za-govornik J. Donardo. Kar je tedaj zvenelo fantastično in skoraj absurdno, nam postaja danes razumljivo. Naši Čitatelji se bodo iz dnevnega ča-soid« ;a morda še spomnili, da je mlada Ruth Snvdersova. ka so j: sporočili obsodbo, zapadla v hude živčne krče in da je besnela kakor nora. Necoano pa jim at* ic biti, da se je pomirila, ko so ji prij tvdii obljubili, da jo bodo po ekseku-cij snet oživeli. Po načrtu teh prijatelj-v br bilo imelo biti truplo obsojenke nedotaknjeno od secirnega noža, eno uro po usmrčenju izr^no njomm svojcem. Kako miljo od kaznilnice je v nok; hš; čaka! kirurg, ki je hotel iismi črnko oJoVit! s kombinirano injekcijo adrenala ha klora. Mr Ruth Qaydersova pripoveduje J- Lo-rardo. je š\a mirno v smrt; zavedala se je. da bedo nj?n- prijatelji in zdravniki storili vse. da ir vrnejo življenje, Tn če bi se bda stvar posrečila, bi državna oblastva kakor onkrat v A£ich:ganu, ne bila mogla ukreniti ničesar več: Bakftj Ruth Snvdersova bi bla za nje mrtva. Dn Ruth ni vstala v življenje ni kriva ponesrečena zdravniška intervencija, nego okolnost, da sta ravnatelj Sing-Singa in newyorSki višji državni pravdnik preprečila izvedbo omenjenega načrta. Trupla Snvdersove niso predali njenim sorodnikom, temveč so ga takoj po izvršeni ekse-ku.ciji prenesli v državni anatomski institut. ■jnHHi i ......."■'" • ■ •,3" • " ;1 Ob 15-IetnIci smrti Milana Pilili21 Dne 3. februarja 1«29 jc umrl v h'>i SiovCn- ske Mat:ce na iCcngrefitteflD trga Bošpod Mi an Tuiielj. ilovenald pisatelj in večletni rc/ser Narodiictia gledališča, dtljioletni tajnik »Slo-vcnćkc Matice« itd. v najkpŠ imđd dobi 46 iet. Pukojnik jc bi! odličen slaven ki knj /evnik. priljubljen pr'povcdova'ec in esejst. up - te in v \-sch slovenskih umetn >k;h kroriih, bla02 v »Domu in Svetu« povi imenom Roman Romanov. Začetki Pugljevega literarnega delovanja pajo na/aj, ko je n»a Moderna /c razvila svoja jadra in je literarni naraščaj doraščal pod sugestijo Cankarjevih, 2upanč:čevrh. Kettejevih in Murnovih spisov. Sodeloval Je pri ustanovitvi »DruStva slovenskn icnjiSevnilcov«, kateremu jc bil tudi prvi tajnk. Kot stat poznavalce dramaturgije in gledališke prakse je zrc/iral vndro dram in dokaaaL kako bistro pojmu le (^edattška vprašanja, Pri re/'j »Boi človeka« mu je M. BegOVič sam pri/nal. da so nekatere scene pri nas nenrimenro bol-'še izdelane kot na večjih odrih, ki so igrali njegovo dramo« Milan Pucjclj je potrpežljivo :n s samo&avest jo slovenskegi literati prenašal vsa razočaranja in Vse udarec usoile Te/kn bi'e-cn. ki ga je pol' /i'a ni b'»hv n<^: o"i ii r-.iasj drv la, ni štrli njegovega duha Leta 1932 ie bla na Pu.Ljijcvi rojstni hiši <;dkrita tpOmSnska plošča Ob 15. obletnici smrti Milana Puglja sem le bc/.nj nabrala te vrstice v spomin na mlade dneve slovenske književnost'. k«- smo piano-žcvali z Ivanom Cankarjem in Milanom I valjem. Obema v večnost in: i toplo nrsc\ in po/drav! M^ru Tu\ č;.r/cva. i!!tnttiuii!i;!"i:;""""'" !'n;f. pozabile Tud; kadar stop"mo iz klohučame / novim kkvtnđcom na d'avi. nosimo "c zmeraj tudi starega v r< ki. Vlndim;r M. Povratak Tistega jutra se je prebudil ob zori. Na zemlji je ležila mrzla, prozorna meglica, k: je kakor solza v hrepenečem očesu nedolžne mladenke zastirala sicer zmeraj jasno nebo. Sence sc je bilo pravkar prebudilo Nebo je pred njegovim pogledom zardevaio in strm- vr- ho-vi so se nenavadno ostro začrtal1 na obzorju Mrzla s'ana. k- :e bila čez noč rmkri'a spečo zemljo, je nod zmeraj toplim lužmm soncem zamotala in :za:nila v a'obinah nieneaa obiema Tudi njemu ie prštale laže pri srcu. ko sa je pozdravil zlatorumem žarek in aa kaker m:hka materina roka top'o pomladil po pre-nuaženem obrazu ln že se je icl predajati lepim m slm ki so zaup'iive zagorele izpod pepela ma'odušja. ko ie skrvnrMnr. zavel ve^cr. da je divic zavlo okrog barak Pred očmi se mu je zab^skn'o m odrevencl je obstal pred mndn in ne:znrn med seboj. \*cndar na si vs:. stan :n nvadi. žele. da bi g'irjć. k: ie zav'a 'a1 na zenrd;i. prinesle človešrvu lepše -n srečne j re dni- po'nc stnri skoz: okno za ljudmi, k: h:te po beh cc : . Tudi on je v m:s!;h d:ilee rudi on zre skozi okence za hitećimi' 'judnT Tud' njegove rmsh so daleč daleč rrerircicč trdo stvarnost n telesno odsotnost Toda o tem n hče ne vc Ve samo Bog. ki na bo hranil njegovo skrivnost trt mar je morda čufla bl:ž no z-^ka^ zganda se je in čez obraz ji ie Sel b-žen smeh bar — ln nasmehnili so se v svoi\h s«c4i liudie neznani in tuji nekai se ie v nr'h zgmiK iz uajskrknejših globin se jim je razlilo po obra- z h lcskoi !cra m sel Snc-g tiho na letava .. Zamolklo grmenje od ča*a do časa pretresa svete f>'no. strahotne reijfjanje odmeva po prostoru In mkic lomastijo čez plodna polja strašne jek'enc no";»sti Smrdeč d'm se d,:ga pod nebo da'cč ral strupen, pomežan s prasketanjem plamenov rf lestnim ie'aniem . . In trske v Štedilniku so veselo zagnrele .. Ni mogel povezali raztroan:h vrr*'i Cc ie rov'os ! «.\a ie v gav- zabolelo oeznoSnO. da e neha' m ^';t' l.c kot tr pomen Mflcaj bo mcrslo ^riti nekaj *e bo moraV) z2o;!:fi Le kai? A1- sc bc Zgodift tisto, kar zmeraj nrčakuje? V ik dan Od hitra do večera od \-^'cth do jutra, čez dan ko lačen črki na brano kc lačen jč ;n lačen poje in prnrč:. kadar se rcrr'*akrvnn> zVad: iz *ani. ki -"o tak lene Lepe k kot n k dar zrolnicne /e'ic Dan za dnem čaka In vč da bo dočakal Bc Toda vse bi bik nrav m lepo če bi ne b lo negotovosti A kaj b bik) če bi ne b'L negotovosti? Cc bi ne b lo dvomov? Ali bi mož vprašal iub- Ijeno ženo. če b' bil overjen da ?'a ne bo od-kVn"a? Al bi sonce posijale zj«.:tntj. če ne bi prespalo noči? In al bi blo vredno presnati noc, če bi sc zjutraj ne vstalo v nov dan?.. Take so se prehitevale podobe pred njegovim-' očmi ko je sta1 naslonjen ob ograjo in se ni n;t; zaveda1, da sonce * svetle žarke le visoki na nebu. da ča- h*TJ . Kako dolge co ure p-:či': v;'M:a M mite sekunda . K•■ dolge Sekunde kakot dnevi, ure ka-■ 'eta .■ Ki!koT crrrnrv polž sc plazijo skozi 5fove"fcfl dušo Sn* 'zke m neot:plji-ve Kc r-j -o =e že splazile ako«l njo ko se c^:raJ n z grenk- br. v srcu fptvmš za ni;mi. 7 mklimi komaj dohaiaš. s tako vrte glavo m !:co se odmika :<> A nove po"as\ počasi 'ezei • skoz; ranieno ou'o v orete1 1 t Za Prispevajtf mm Uspeh Z'mstoe utrmcčl bo mevlo ne le? ta naš socialni čut, temveč tuđi zet našo naredno zavest. Vtah n*f zato ortspeva, kolthor si more t!*rgati! njimi na že prit;ska nepregledna vr>jska. ki sega v črno praznino prihodnosti... In nekje svetla lučka V p^jaznih capah vcae h \cre'(; vzrlapola *'n tema sc prestr.-A na umakne. A kmalu spet plamen pojema, ugaša kakor drobna brTTvka pred glavnim oltarjem In ne opomore si zlepa . Razbesni sc vihar, malo lušje in obup nastopita zmagovita a fl temnih prepadov člcve"ke du"e izteza svoje oatodne ;n grabežljive tipalke otopelost. . In Ogenj v malem -ted:ln;ku veselo prasketa Mati je b:la pnstavSi dva velika lonca Prvega za kavo dragega za žgance Za slastne m vabeče ž^nce G^-e^e si premrle roke ;n po'^ga polena na ocen j Zunaj sneži Mrzla kuhinja se poTa"nma ogreva Ledene zavese na oknu ;7gmjaio Nekje sc se og'asih zvonov :n njihovi ubrani zvcfci so se razbežali skezi praz nično jutro . .. »han Ivanov?« Zdrznil sc jc in misl; so se mu zapletle Ozrl se ie Neo'a'eč za n^egovm šotornm. tako da mu je videl samo del telesa in glavo, je stal •človek, ki ?l* ime! v reki list pan:rja Vc. ne stoji za šotorom, v kuhinjo je stop:l. z materjo jc spregovoril .. In k ko se je mati zveso-lila . . Le zakaj je pr:;el prav sedaj, kn mati kuha žgance . .. Sa) sc bedo šc prismodili . .. Še enkrat je zak,:cal in se nestrpno zganil . .. Strmci je v moža. ki jc klical n;cgovo imo, m se mu je zdelo, ti n Isnja Streslo ga jc po v&cm telesu . S:ij mati je /c postav'la žgance in nvzo ln tisti človek ne stoji v domači kuhmji. tam za ;otorom stoji in k njemu je -r strmi nekdo drug. neznani znanec... Pogledal ie okrog sebe kakor č'ovck ki BBt romoč'. in ni se mogel premakniti . Saj mora biti pomoti NI mOgOĆel . Dva zvrhana ki mika Igsncet je pripravila mati in '■č: so sc ji zasoizile .. . A tista dva ogledujeta neki papir in nekaj se razgmarjata . . . Komaj da ju v;dl. ker žgan-ci se tako leno kade . . Potem sc je doileo obrml olrog. Ko ga jc zag'cdal, je pokazal nanj . . Dm se je izgubi]. Mo-ž s papirem v roki je krenil proti njemu in še enkrat po-cVdal v l:st: »Ivan Ivanov!« Brez besede jc stopil naprej. Snet je stal v kuhinji in mat' je nahvala dehtečo kavo.. Žganci pa so zapeljeval ... A ni se iih lotila, odložila je žlico in si zakrila obraz v dTani ... »Kam?« je \T3ra'al in se zbal lastnega glasu. »Domov!« je bd odgovor in žgana so se -umljivo nagnMi Kaj će padejo z m'ze? »»Kaj pa mati?a ie hotel vedeti kakor da bi se bal. da bo nekaj 'zgubil. »In žganci?... Ohladih se bodo .« Oni je ostrmeL, a se je hitro zavedel in rekel: »Zvečer boš jecTel žgance doma!...« Samo to.,. Stran 6 »SLOVENSKI NARO D«, ponedeljek, 31. januarja 1344 Št ev. Kakšen Je bil v resnici babilonski stolp ^ Kak. r kažejo zgodovinski izsledki, bab ion- J Kiurnb«, stvarnik sveta, je njih drzni podvig skcga stolpe ne pozna samo krščansko sveto ! še pravočasno opazil ™ poru«! stolp z rnoenim pić-no. marveč krožijo- podobne pripovedke tudi med dru ep'mi r-rimirivnimi človeškimi plemeni. Tako poroča Leo Frobonius o nekakšnem babilonskem stolpu pri zamorcih. Zanimivo je, da poroča o neki podobni zgradbi tudi francoski raziskovalec Jaeottct, Pri zamorskem plemenu Louv jc slišal pripovedovati naslednjo legendo: »Ko je najvišji bc£ Niambe sple-z J po pajčevini v nebo, je takole govoril ljudem: Molite me! Ljudje pa so govorili drug drugemu: ..Dajmo, ubijmo Niambo/* Da bi ga mogli doseči. &o zabili v tla močne kole in privezali nanje šc polno drujriru dokler niso zgra-dli prav visokega su.Ipa. Začeli so plezati n^nj. toda nreden so dosegli nebo. se je stolp 7>oruil in pokopal pod seboj prevzetno ljudstvo.« O nekem babilen.skem stolpu v Afriki pripoveduje rudi nem.-k: raziskovalec Hambcrger. Crnci plemena Vakulve so prepričani, da so ljudje nekoč hoteli priti na mesec. V ta namen so grmadi H drevesa drugega vrh drugega, da bi si posta vil', dovolj visoko oporo. Toda. večinoma so popadali z grmade in se pobili Za njimi so isto posku^li rudi drugi ljudje, teda prav tako brez uspeha, dokler se niso spametovali in opustili nadaljnje prizadevanje. Tudi Raziskovalec Danholz piše o bibilan-flkem stolpu v bivii nemški vzhodni Afriki. Tamkajšnje pleme Vasu pripoveduje, da. je hotelo čl ove-1 vc nekoč premagati boga in da je v ta namen zgradilo velikanski stolp, po katerem bi se. lahko vzpelo do njega. Toda potresom. Babilonski stolp, kakor so si ga predstavljali pred 150 leti (po starem bakrorezu). Babilonski stolp po rekonstrukciji berlinskega profesorja TJngcrja. Na podlogi imko Pfni^kluiopisGV v Babilonu smo danes precej na jasnem, kakšen je bil sveten, sem-ski babilonski stolp. Bil je sedmeros topno svetišče bogov, na najvišiem vrhu -aa n bila 15 m visoka »božja izba«, ki je služila obenem za astronomski observatorij. Sti rioglati »stolp« je bil visok komaj 90 m. Pravsčasraa zaužita Saliko prepreči feu:2e fc-tr-fezai U2 posledico preMsfa "Ena sama kapljica joda prepreči prehlad. To dejstvo je ugotovi] prof. Bicr. Dovolj je. d začetku prehlada kanemo kapljico joda v čalo vode ter tekočino na dušek izpijtmo. Prehlad se ne razvija tisije. Prof. Bier svetuje, 1 aj ce uporabi jod že pri najrahlejsem znaki: prehlada. Uporaba joda pri prehladu v poznejšem stadiju ne korsti nič. Za ta način zdravljenja prehlada se zavzema posebno zdravnik iz Bon- na dr. \Veiss. ki pravi, tla je dolgo vrsto iet trpel na neozdravljivem prehladu, pa ičajev. k: niso brez izvirnosti -n zanimivosti. Dzem ne sme vzeti dekleta iz svojega plemena. Išče drugod. In £(ko ga rodbina potrdi, spremi ne-i esV> njen oče in stric do ženirove vasi. ženin zakolje ovco za po jedno, med cem ko gr njegova bedeča boljša po1 ovca v njegov ^ kočo. Pc cele dni se izvajajo nenavadni obredi. Dekletovi sorodniki morajo v 24 urah trikrat prinesti vode, kolikor je mladenka potrebuje za svojo kopel — dok:z. da tam čisteča ni nepoznan pojla«rati drva na plamen v ognj šču. Pet dni je stro- go zaprta ločena cd sveta in se z nobeno pretvezo ne sme spustiti pod milo nebo. zon:n opravlja sam vs'flco jutro gospodinjske pcsle, to pa s tolikšno vnemo, da se mu prleže nagrada tretji dan. ko nazadnje postane zakoniti soprog. Kakor v nekakšnem simrx>3u se žena sme takr t dotakniti zublja: prižge ga ter obenem ugasi. Te navade ni treba, da bi se vam zdele smešne, pač pa slikov.te. Kaj pravila drugi narodi o ženskah Mnogo je dobrih žensk, a vse so že pod zemlj}. (Španija.) žalostno je za ženo. če a'ma jezika, a blagor možu. ki jo dob], (škotska.) žena. ki rada na oknu sloni, je kakor grozd, ki raste ob cesti. (Italija.) Napol obešen biti je še vedno boljše, kak:r bit' nesrečno poročen. (Irska.) Kdor prime ženo za besedo in ribo za rep, bo kmalu videl, da nima ničesar. (Fortugalska.) Lepa ženska — lahka pamet. (Franc ja.) ženska, veter in sreča se zmerom me-niavajo. (Madžarska.) Kdor je izgubil ženo in rubelj, bo rubelj pogrešal. (Rusija.) Za smeh in dobro voljo mmmm&\ 3hfw^ ":;!r: •.. "^'ir; OTiiinriMT frrtiuiffSHiiHHttfjfrft*:*:«tim• •;• u*s.».. ».m'BrauiiiBii niti VEDENJE Predstojnik: -Kako se pa vedete? Ali ste mogoče vi šef podjetja?« Uradnik; iNe, gospod seflc Predstojnik: »No torej, petem se vam ni treba vesti tako neumno. << SKOPUHOV UzITEK Natakar (gostu, Id je zahteval jedimk): »Kaj naročite, prosim ?« Gosi: >0, nič! Hotel sem samo pogledati, koliko bi si prihranil, če nič ne jem.« SPREMEMBA Gostilničar I: »Prej se je reklo tvoji krčmi Pri beli ovčicic — zakaj si jo pa zdaj prekrstil v »HudKev brlog,?«; Gostilničar II. »Ker sem krčmo prepisal na svojo ženo!« MODERNA DRUŽINA Mama: *No, Dušanček. kaj bi imel rajši, da ti prinese Miklavž: ali biatca ali sestrico?« Dušanček: » Avtomobil.« PRED SODIŠČEM Sodnik: »Obtoženec, kako je mogoče, da ste se tako napili?.: Obtoženec: »Zašel sem bil v slabo družbo. Bili smo štirje in popili smo steklenico žganja. Trije izmed navzočih so pa bili abstinenti.« DOBRA VOLJA ZsgX)\TOTniIt: ^Ali ne morete začeti čisto novega življenja ? « Klient: ^Kolikokrat pa še! Gospod doktor, saj sem že petič začel pori drugim imenom.« ANGEL VARUH »Le pridna bodi in lepo spi! Mama pojde na. koncert in po treh urah bo spet doma.« »Mama, mene je tako strađi. Ali ne bi mogla ostati pri meni Tončka ?« >Ne. dete moje! Tončka mora v kuhinji lupiti krompir. L>e nikar se ne boj, tvoj angel varuh je pri tebi.« r-Mama, ali bi me ne mogla rarje varovati Tončka, MODERNI ^'ASI . . . Katehet: : Zakaj je Kajn ubil A&ela?« Učenec: >Ker ga je Abel močno, udaril!s OČE IN SIN Damijan hodi že 10 let na univerzo in študiia zoologijo. Se laj se pripravlja za izpit. Nekega dne pride k njemu dobri oče in mu roče: >Ti Damijan, čudim se ti, da se vedno študiraš zoo'.ogijo. Pivden boš napravil izptt, bodo že vse te živali, ki jih imaš v tej knjigi, izumile!« IZ KOPALIŠČA Piosim listek za kopanje. Koliko stane?« vEno Uro! A če jih vzamete tucat, potem stsne en listek le 75 stotinku >Kaj — tucat? Saj vendar ne vem. bom še dvanajst let živel.< DEDIČI »No. kako je .z bolnikom?« KJovoril sem z zlravrukom, pa j« da ni še nič upanja za ivis, ck kler ni v vi-' v nogah.« KRIVICA Sin: *Oče, r*>magaj mi, ta 1 mi ne gre!« Oče (računa in vrne sčnu zvezek): »Tudi jaz je ne spravim skupaj. Sin: »Tako torej! Jutri bom pa jamod Anglijo in Fi*ancijo ne bo nastal nikoli nesporazum, c >Vem,« je rekel oče. >jaz sem m.p.avi! samo primero.« sže vem!« je Ogovorila žena. »Ali tako vcepljaš otroku samo napačne pojme.« : To je nesmisel! : »Kaj boš! Tako je, kpikor jaz pravim >Ne, tako je, kakor jaz prav m* r-Zdaj pa že vem. papa!* se oglasi .-ruko. * Prav dobro razumom, kako se vnamejo vojne.« Križanka št. 5 Vodoravno: 1. mesto v Srbiji, 6. sod (v prekmurskem narečju). 11. slikarjema pa-trebšč na, 17. drevo in sad (nmežina), 18. je v vojnih časih pogost pojav za fitnto, 20. leposlovno delo. 21. icka pri Ferrari v j.ev. lt.dLji, 22. domišijavec. zave^ovanec v samega sebe, 24. mikavnosti, privlačno ti. 25. okrajšan veznik, 26. draga. mi.a, 2S. glasoene skladbe, 30. v rasi, 32. vek; Štetje let. 33. žensko ime, 35. p-edplaiilo, 37. zabavišče, 39. dan v te Inu, 41. del prostora, 43. ž;i]ujoč. tužen, 44. kratica za evaflge-list. 45. grška črka, 47. vrsta rib, 49. cgerij, zanos, pogon, 50. zbirališče čarovnic, 52. upanje, hrepenenje, 54. vinjen, 55. hotnji, smotri,' 57. pieulcg. 58. predlog, 59. samici, domače živali, 61. tuje žensko ane, 62. ni-kaln ca, 64. italijanski veznik, 65. mesto na Češkem. 66. žensko ime. 6S. del živalrke glave. 72. japonski denar. 74. kenopec, motvoz, 76. reka v Angliji. 77. samestanski br:t (okrajšava), 80. predio?, 82. gnoječe tvorbe n.a telesu, 84. jjdi-aato. krepko, 86. reka v Sibiriji, 87. dragi. ljubi, 89. prlpcd-nik arglelke cerkve, 92. poljski pri:-:! k. 94. Ksnskospo&ini kraj v sv.c. 96. sodeia. vec, kolerra. 97. t:ud, pehanje, 98. otek v Polineziji, ji^no od G:bbeitovih otokov, 93. del r.^sJiinc, 100- muza pokroviteljica gleda lišća. Navpično: 1. cerkveno p-1 je. 2. plann-sk2. ptica. 3. spanje, 4. nadut, ošaben. 5. o.sc'cni z?Jmek, 6. položaj, 7. turški fevdal-skj mogc-než. 8. junak zn3ne m!a 1 nske povesti. 8. število, 10. znamo. 12. pioakovna mcia. 13. postaji na pregi Pcljčane— Konjice, 14. žensko ime. 15. teža zabo>a, 16. žensko ime, 18. dekliško o'ro'ko ljab-kujo'c ime, 19. cunja, kos ponešeneg"1, maz«-aega blaga, 22. pritok Drave, 23. rim. ljanski ces :.r. 27. obuka pomožnega rL fT°-la 29. egipčanski bog. 31. otok P ecl Fire-jein, 33. znak za kearačr-r> prvino. 34. k, h i lat. >. 26. varljiv, bleščeč, 37. vrsta umetne pesmi, 38. vrsta jabolk. 39 omi je. 40. pripadnik azijskega naroaa. 41. spoitni, zlasti lahkoatlet~ka prireditev. 42. kemično barvilo. 43. coljše polo\'ice, 44. španski spolnik. 46. predlog. 48. pifa> ki 36 naha-"»a v surovi nafti, 50. ozirslni zaimek, 51. pod-reani veznik ' 52 medmet, 53. okrajšan podredni veznik, 56. predlog. 60. v moki, 63. cbrtnik, 67. geometrijski hk, 69. vez-nik, 70. šte'-Uo 71. slovanski poganski duhovnik " 73. konjska oprema. 74. dva enaka soglasnika 75. del telesa- 11 ■ kartaški izraz pri pokerju, 78. v rana, 79. del pohi. štva, 81. vrsta' voza, 82. pritok Donave, 83. mesto ob Donavi v Slavoniji, 84. mestece v Dalmaciji. »5 ploskovna mera, 86. mama, 88. vas med Krr.njem in Tržičem. 90. mošfco ime. 91. predplačilnv 93. p?smi. 95. glej 78. navpično, 97. predlog. Rešitev križanke št. 4 Vodoravno; l. Nova Kaledonija. 13. slaii. 17 osebi, 18. emisija, 19. slama. 20. veselica. 22. pleniti, 24. el, 25. aleluja. 26. bo. 27. ugovori, 29. že. 30. Morava. 33. tan'n 34. vo. 36. ga, 37. Sala zar, 3S oko, 39. Ivan, 41. razi vi, 42. Oke, 44. av, 15. napovedovalec, 49. Ivo, 51. Elija 52. nit. 53. Peč. 53-arak. 57. log. 60. jih. 62. lajnar, 63. aj, 65. pesoda. 67. umor, 69. glad. 71. apann-ž . 73 Ezav. 74. ne. 75. Ra, 77. Irak, 7S. kozarec. 81. Lear, 82. kosi, 84. Arrd, 88. racaki, 88. te, 89. breza, 90. oreh, 91. rovi. t Navpično: 1. Nova Gvineja, 2. osel. 3. vesel- 4. Abel. 5, kaluža, 6. leca, 7. Brna, 8. di. 9. osporavati, 10. Nil. 11. ije. 12. januar 13 sliva, 14. la, 15. Amerika, 16. Kalinovik. 19. stotaki, 21. ije. 23- Ig, 2