Vsebina. Anton Žužek: Voljica......113 C. Niewiadomska: Ostani pri besedi .115 Griša:. Vstajenje........120 J. E. Bogomil: Dve luči......121 Simon Gregorčič: Lastovkam . . . .123 Anton žužek: Deklica v tujini . . .124 Crniški: Dragi Marijini otroci! . . . 125 3 zagonetke........127—128 3 rešitve...........128 Zagonetke v 7. štev. so prav rešili : Pep a Btrifcifc, Herta l:l*ner, Vera Jug. Pepica Lamprel. Ptlrov« Anion, Mnri]*n Kreiniar. v-i v Ljubi].; Bahnik Janko v Revni dolini: Ceh I-mil v Mariboru; Felikb. Andrej tu JoM Violar, Make Slerk, v»i v Stajeh pri Igu: Slelka Križaj, Sv. Mftrjet« t». Moik.: Jože Solcar. Hrtiéica Ori J.; Jolt\ P&dar, Ivo Arhar. Jaw/ Vidmar. I da in Emo Penta. Ciril Janežif, Cii Kruno, Anton Sktihic. Jožko Skiilj. Jane/ Kopne, vsi v Si. Vida n. Lj.j Belieit Vinko, Rodine pri Cr.; Mihelić Marko, Movo m ; Tomaži u Ivan, fraac iti Ivan Bernik, v'si v Bukovftki; Miuka 7n«dar, Kamenje pri Boli. Bistrici; Leopold Krmrlj. Poljane n. Sk. L.: Angela in Marica Markun.fBflšelj pri Pr.; Tomàie KBrla. Kandija pri N- m.: Lavrenčič Zolija, Vel, Nedelja: Viktor Slemenih, Slovenjgradec; Jusli Crnigoj. Jesenice; Ivan Kladenäek, Zadobrava p. Celju; Tatjana Vrankovie, Majd« Rotane, Ida Loni&ek, Tinica Ogulin. Mara Mule), Dolore« Baebler, Tonica Cervini», Mici Kersnik, Zaln Kline, Marl» Bren, Jelics Kajlež, Maiei Skarek, Kikelj laro?. Smolej Mirko. Iskra (-.mertk. Grošelj Tonček. Ferćej Ignac, KoMar Stanko. Kumcf Ludvik. Pogačnik Anion. Košir Joiel in Ciril, BirjaU Lovto. Gašper Mirko. Mastri Ludvik. Purkari Alojzij, Zvan Benjamin, Cop Poldek, Bardorfcr Mimi, vai učenci II, h. razredu na Jesenicah; Zvonka Mežnaršie, l.oj/iku Maneie, obe v Šmilielu pri N. m,; franc Kav&e, Mala Ligojaa; Milica Kocmut, Sv. juri ob SC.; Heiug Rado. Zagorie; I rida in Paria Skublc, Koiir Eia, Ljubič Parici«, vgr v Ponikvah; PliberJek Marjan v Ljubljani. ColnariJ Ivan v St. Janiu n. D. ; MaVriC DuSan, gojenec Malega se menišea v Gorici: 2reb ie določil nagrado Francu Kovaču, Mala Ligojna Beseda ugankarjem. U 2 Po i J' Nobenrga reda homo i ni zdaj v ....... ____ » dru«i V21.I . kar bi te lahko zapeljalo, da bi bral v žlici , samo «■ manjka v skrivalnici Tre!ja. četrta in peta vrsta ludi satu nered! Vodoravne vrste — sama /meda! In vendar uganka ni iako ležka. će najdeš ključ ali navodilo, kakor imenujemo ugankarji skrivnostno i/najdbo, ki / njeno pomočjo ra/vorlamo ugank». Ce najdeš i|uč. lahko spoznai, da mora bili uganka sestavljena v gotovem redu inda li la pomaga pri reševanju. Ključ obstoji t cikaj v tem. da v/amoi prvo čr*o v prvi r-'i in takoj /a njo zadnjo črko v zadnji vrsti, polem prvo črko v drugi vrsli in idnjo črko v predzadnji vrsli. Po eni strani gres vedno uav/dul po drugi na-/nor. Tretja vrsta pit lun sama svojo reiitev: prva črka zboruj, /adnja ['«»daj. rii^a /goraj. nazadnje (j. Bolje hi bilo, da t«i imela uganka C. navpičnili vrst. i pregovor nima «rasti črk /a toliko vrst. ali p» bi moral biti red razvrstitve na!o drugačen. Vendar ne bo težko dobiti pregovor: Kdor »luži. leži v lu/i. Poglejte zdaj tole: Ugankar, ki je nam poslal, jr pripisal zrav katerem moramo hrati jnulane črke, da dobimo liMe obljubljene iri besede, /raven into pa pripisano: »Eno prazno polir se vedno izpusti!« Kaj misli mladi moi ; tem povedati, res, nt mogoče razumeti. In ludi vi ne bosir razumeti, če min rvšttev pokoreni. Takale je. Zdaj pa poglejte le čudue skoke, imprimer od ti-7, od 7-,S, 8-H. a- 1(1, 10-11, 11-12! Kje je (u vedno izpuščeno po ino pra/uo polje t Lahko bi bil ugankar naredil i? te uganke nekaj, kar se imenuje konjiček ali pa kraljeva pol . Pa o lem vam b im kaj povedal prihodnjič /.i danes si zapomnit* to: Tudi v ugankarski zmedi k potr*b;n j' C il Z N K E B T A 1 Z E N 1 R E P 1 E 1 O -iT Urednik in izdajatelj: Jožef Vole, stolni kanonik v Ljubljani. Pred škofijo šl. 8. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na * Uredništvo Vrtca in Angelčka« v Ljubljani, Pred škofijo št. 8. Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka» (dr. Jožef Demšar) v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 80. ćek. račun uprave »št. 10.470. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Ceč. Angelček 8 Letnik 35 LETO 1925-27 APRIL Anton žužek: Voljica. Oče in mati sta imela hčerkico, ki je bila grbasta. In je bila tako ubogljiva in na mah poslušna, da so ji rekali: Voljica. To je lepo ime, in je bila tudi deklica lepa. Sinje oči je imela in svetle, mehke lase. Pri vsakem opravilu je pomagala; kadar je bilo Icam treba, povsod je šla Voljica. Oče je brez tobaka, Voljica že teče čez stopnice; mama je položila zadnje polence v peč, Voljica že nese brez ukaza zvrhano naročje. »Voljica, boš?« »Bom!« Največkrat ji pa še ukazati ni bilo treba. Zato so jo vsi ljubili, starši in znanci. »Voljica, kje pa je naša Voljica?« In oče jo je jemal zvečer na kolena: »Ti si pa moja Voljica! O pa kako moja, o pa kako, revica!« In ko je obolel, je večkrat vzdihnil: »O, Voljica, kako bom težko umrl!« Ko jo je poslednjikrat blagoslovil, se je mukoma obrnil v zid, da ni videla Voljica očetove najbridkejše solze. Ko je ležal oče na odru, so ji rekli: »Voljica, ne jokaj preveč, ata je v nebesih, da veš!« In je sedla na pručico v kot ter gledala skozi solze, ki jim ni upala pustiti vreti čez lice, kako je ležal oče pokojen in bled med svečami. Njegove roke, ki so jo tolikokrat božale, so oklepale črn križec in so bile tako bele, tako žalostno bele, da Voljica še ni videla takih rok. Solze, ki niso smele vreti čez lice, so ji padale v srce, kaplja za kapljo. * Zgodilo se je čez leto in dan, da je dobila Voljica novega očeta. »To je zdaj tvoj oče, rada ga moraš imeti,« je zaukazala mama. »Bom,« je obljubila Voljica in se je stisnila sama vase, kot samotna ptičica o mrzli zimi. Voljica je živela in ubogala še naprej. Voljica je ostala, kakor je bila, vse okoli nje pa se je spremenilo. Novi oče je bil pač prijazen in jo je včasih tudi pohvalil, in Voljica ga je imela rada, saj je obljubila tako. Zdelo se ji je pa, da se ni treba nič žalostiti, če je oče zvečer ne poboža; zdelo se ji je prav in v redu, da ji nihče ne reče: »Voljica, moja revica, o pa kako moja!« In čezdalje pogosteje je videla one bele roke, ki so oklepale črni križec. One bele, mrtve roke. Kadar sta šla oče in mati z doma, nista Voljice jemala s seboj. »Doma naj ostane!« je rekel oče, ko jo je mati nekoč začela napravljati. »Kam bi z njo,« je šepnil, in mati je šla sama z njim. Voljica je zlezla na okno in je gledala za njima. Njene oči so se širile, in v srcu je čutila čudno bolečino. Spomnila se je, da bi šla na pokopališče, na očetov grob. Tam bi se izjokala, pa bi prešla bolečina. Nekoč so jo poslali pozno zvečer v prodajalnico. Bilo je v oktobru, in burja je vila po ulicah. Ko se je vrnila, jo je stresal mraz, in ponoči jo je zagrabila vročina. Mati je sedela pri njeni posteljci in ji močila raz-pokane, izsušene ustnice. In Voljica je blodila sedem dni in sedem noči po neznanih, bolnih poljanah. Osmo noč, blizu jutra, pa se je zavedela in veselo rekla: »Mama, joj mama, poglej... našega ata vidim ... Smehlja se mi in ves je bel... Sam Oospod Jezus je z njim, in angelci letajo... ,Voljica,' kliče oče, .Voljica revica!' Tiho, tiho šepeta: Voljica ... tiho, tiho...« Tisto dopoldne je umrla Voljica, deklica z grbo. ❖ C. Niewiadoniska: Ostani pri besedi! Gustelj je bil najmlajši med otroki, in vsi domači so ga ljubili in božali, ker je bil v resnici dober deček. Učil se je pridno, z vsakim je bil prijazen, ljubezniv in vsakogar je rad ubogal: temu je posodil knjigo, onemu je odstopil novo igračko, spet drugemu je dal priboljšek — kako ne bi torej upoštevali tako dobrega dečka? Toda imel je eno napako: nič se ni smelo dati na njegovo obljubo. »Pojdiva, Irenka, na vrt — tako je lepo!« je prosil starejšo sestrico. »Si li že napisal nalogo?« »To bom zvečer, Helenica,« je rekel drugi sestrici. »Zvečer bo kdo prišel, ali pa boš zmučen.« »Gotovo napišem, na pošteno besedo!« je obljubil Gustelj. »Obe mi lahko verjameta.« »Najprej to: ne zastavljaj besede,« ga je pokarala Irenica, »ker je še ne znaš držati, potem pa —« Toda Gustelj se je že oklenil sestrici okrog vratu, jo poljubljal in tako lepo prosil, da sta sestrici sami govorili zanj pri mami. Mama je dovolila. Medtem pa je zvečer navadno vedno prišel kak gost. Starši so bili z njim zaposleni, da niso imeli časa paziti na dečka, in Gustelj je tako dolgo odkladal učenje, da se mu je zahotelo spat. »Bom pa zjutraj vstal zgodaj,« si je rekel. Toda zjutraj je zaspal, in potem je bila v šoli sramota. Včasih je pa prišla zvečer mama. »Dragi moj Gustelj,« je rekla, »pojdi vendar zvečer spat ob devetih in ne čitaj predolgo, ker boš zjutraj spet zaspan, a boš moral vstati za v šolo.« Gustelj je obljubil, sveto obljubil, da bo zaprl knjigo že ob pol devetih, četudi ne bi končal povesti. Toda zjutraj je Katika spet godrnjala, da je bilo že skoraj deset, ko se je Gustelj spravil spat. Bil je Gustelj tudi precej nereden. Kolikokrat je mamici obljubljal, da bo pisal skrbneje, toda kaj ! Danes je obljubil, jutri je pa spet prinesel opomin iz lepopisja ; spisov-nice pa je imel take, da je bila sramota, komu pokazati jih. Kaj torej storiti s takim nepoboljšljivim otrokom? Nekoč je prišel na obisk Gustljevih staršev stric Ksaver in je pripeljal s seboj sinčka Žigo. Žiga je bil malo starejši, a ne tako nadarjen, celo manj je znal od Gustlja. Prvo uro je Gustelj vedno odgovarjal, Žiga pa samo poslušal in se čudil, koliko ta malček zna! Spisovnice in zvezki 2ige so bili pa mnogo bolj v redu, in Gustelj se je sramoval svojih nerodnih črk in svojih čiri-čari. »No,« si je mislil Gustelj, »zdaj se pa gotovo popravim.« In prvikrat v življenju se je ta dan tako trudil, tako pazno pisal vsako črko, da mama ni skoro spoznala njegove pisave. On sam pa je bil ponosen, da se mu je posrečilo, in obljubil je mami vpričo sester in Žige, da bo odslej pisal vedno tako skrbno. »Spet obljubuješ, Oustelj,« je rekla mama. »Jaz bi pa rada, da ne bi obljubljal tako gotovo, ker spet ne boš držal besede.« Oustelj je zardel, ko je opazil, da ga Žiga tako čudno gleda. »Vedi, mama, da znam držati besedo,« je rekel Gustelj resno. Mama se je nasmehnila, pa ni nič odgovorila. Oustelj je razumel, da mu ne verjame, in težko mu je bilo. Sramoval se je tudi Žige, ker se je že večkrat uveril, da drži njegov bratranec besedo v vsaki najmanjši stvari. Zdaj se je Oustelj potrudil, da je ves teden nele redno pisal, marveč tudi lepo. Občudovala ga je mama, sestri, učitelj, in on je tiho vprašal: »No, mama, ali sem držal besedo?« »Držal si jo, dragi moj! Samo, ako je boš kaj dolgo?« »Vedno, mamica!« Mama je poljubila malčka in mislila, da je Gustelj vendarle razumel, kaj se pravi: držati besedo. Bila je sobota, spomladi, prekrasen dan. Povsod zeleno, sveže, na nebu niti oblačka, veter tako topel, rahel, ljubkajoč, v ozračju pa sam vonj po svežem cvetju in zelenju. »Rad bi se danes popeljal z vami malo iz mesta,« je rekel oče. »Samo ne vem, ako morejo otroci?« »Očka, atek, jutri je vendar nedelja!« so klicali otroci. »Lahko se bomo še vsega naučili.« »Kakor že bilo — kajne, Gustelj?« »Ne, očka! Dal sem besedo.« »No, pa se peljimo!« Odpeljali so se do Vilanove, lovili se po parku, obiskali palačo, vozili se po Visli s čolnom in tako so bili veseli kot še nikoli. Vrnili so se pozno zvečer izmučeni, a izborno razpoloženi. »Jutri se bo pa treba pošteno poprijeti,« je rekel 2iga že v postelji. »Gotovo,« mu je odvrnil Gustelj. Zjutraj je prišel Stanko povedat, da vabi teta Julka vse na južino. Teta Julka je imela lepo hišo z vrtom, in otroci so zelo radi hodili tja in zato so bili tega povabila neizmerno veseli. »Toda, kaj bo z učenjem?« je rekel oče. »Takoj se lotiva,« je odgovoril Gustelj. »Ako pa ne bova skončala, ostaneva oba z 2igo doma in prideva malo pozneje. Do tetke je blizu, večkrat sem že sam hodil « In tako je ostalo. Dečka sta se zjutraj vsega naučila, ostalo jima je samo še pisanja za kake pol ure. Starši so odšli s sestricama že naprej, da opravičijo zamudo dečkov; 2iga in Gustelj sta se pa poprijela dela. Nehote se je pa Gustelj vendarle malo žuril, a v naglici vemo — kako je s pisanjem. Spominjalo je zelo na davne čase. Tedaj je Žiga pogledal v Gustljev zvezek. »Gustelj!« je zaklical prestrašeno. »Kaj pa je to?« Gustelj je zardel. Jezen je bil nase, na pisavo, na Žigo, na ves svet. »Torej, kaj?« je rekel osorno. Žiga se je ozrl nanj in se čudno nasmehnil. »Nisem vedel, da si lažnivec!« »Lažnivec!« je kriknil Gustelj in odskočil od mize s stisnjenimi pestmi in žarečimi očmi. »Jaz ne lažem! Nikdar ne lažem! Nikdar!« je kričal ves razburjen in zaihten. Žiga je zmajal z rameni. »Kako da ne lažeš?« je rekel mirneje. »Kdor ne drži besede, komur se ne more verjeti — kaj je to? Obljubil si staršem, da se poboljšaš, pa poglej ta zvezek! — To je vendar laž.« Gustelj je pograbil zvezek in iztrgal iz njega cel list, pa ga vrgel na tla. »Nič se nikar ne jezi!« je rekel Žiga, »jeza nič ne pomaga. Jaz sem gotov. Ali greva skupaj, ali še ostaneš?« »Ne grem s teboj! Ne maram zate, sovražim te, pojdi, kamor hočeš!« In Žiga je odšel. Gustelj pa se je vrgel na zofo in je jokal glasno in dolgo. Končno je vstal, obrisal si oči, pobral zvezek in se vsedel k pisanju. Pisal je tako počasi, kot da tete Julke ni na svetu — stisnil je zobe, rdečica ga je oblila, oči so se mu bleščale. Končal je in pogledal zvezek: pisava je bila tako lepa kot nobena v prošlem tednu. Nasmehnil se je utešen, zložil knjige, umil si roke in pevaje stekel po stopnicah. Tako je bil vesel, da je komaj čakal, da koga objame. Na stopnicah je sedel Žiga. »Kaj pa ti tu delaš?« »Čakam nate.« »Cemu?« »Nisem hotel, da bi me vprašali, zakaj sem prišel sam.« Gustelj je Žigo objel in ga iskreno poljubil. »Hvala ti,« je rekel, »a ne zato, ker si name čakal. Ti si moj pravi prijatelj. Zdaj vem gotovo, da ne bom nikdar več prelomil besede.« In res je bilo tako. Gustelj je postal tako stanoviten, da so ga postavljali drugim za zgled. Nikdar ni pozabil najmanjše obljube, ker takoj se je spomnil Ziginih besedi. Vsi so mu seveda zdaj verjeli in ga še bolj ljubili. On sam pa je bil najsrečnejši. Žigo je vzljubil kot brata, in kadar so hvalili njegovo možatost, je vedno rekel: »To se imam zahvaliti Žigi!« (Iz poljščine prevel Vinko.) Griša. Vstajenje. Krist prihaja, božji Sin — aleluja, aleluja! Pevajoči ga zvonovi spremljajo v pomlad zeleno Vstani, človek, iz nižin — Krist te kliče, božji Sin! Vsa je v svili, vsa je v zlata večna radost, božji Sin — k tebi stopi kakor k bratu, večen dar ti dà v spomin: blago misel, ki uteši, dušo črne smrti reši. da se dvigne iz nižin vsa lahkà in svete vohe — slava Tebi, božji Sin! Ni ga zmagala trohnoba, tretji dan je vstal iz groba, da v ljubezni zakraljuje zemlji, ki se ga raduje — aleluja kralj, višin, božji Sin! J. E. Bogomi 1 : Dve luči. 7. Bog kliče vnovič. Komaj je dosegel mladi Stanislav svoj tako zaželeni redovni poklic, in komaj so se za Alojzijem zaprla samostanska vrata pri sv. Ignaciju v Rimu, že jima je Bog zaklical: »Dosti! Pripravita se na odhod!« Nista se prestrašila tega klica, nista govorila: »Prezgodaj! Komaj sva začela živeti.« Saj sta oba poznala samo eno hrepenenje, tisto, kar je tako kratko in lepo izrazil sv. Pavel v besedah: »Kristus mi je življenje in smrt dobiček.« Kristus, dà, in pa Marija ... Prišel je mesec avgust 1. 1568. 5. dne v tem mesecu praznujemo praznik Marije Snežnice. Pater Emanuel Sa je hotel obiskati njeno svetišče v Rimu. Spremljal ga je na tej poti Stanislav Kostka. Govorila sta o Mariji. »Stanislav, ali res iz srca ljubite Mater božjo?« ga nenadoma vpraša pater. »Pater, pater! (Oče, oče!) Kako naj vam na to odgovorim! Ona je vendar moja mati!« Te besede je govoril mladenič s takim cgnjem, da se je njegovemu spremljevalcu zdelo, da govori to višje, nadzemsko bitje in ne človek. In spet se je bližal nov Marijin praznik, Vnebovzetje, in Stanko je bil spet v svojih mislih in željah, v svojem govorjenju in hrepenenju samo pri Mariji. Z navdušenjem je pravil svojim sobratom, kako neizrečeno veselje je napravil Marijin prihod v nebesa vsem izvoljenim v nebesih. »Mislim,« je dejal, »da je Zveličar napravil svoji Materi prav posebno svečanost za tisti dan.« »In,« je nadaljeval, skoraj bi rekli, poln preroškega duha, »če se ta praznik, kakor sem prepričan, vsako leto v nebesih iznova praznuje, kakor ga tudi na zemlji leto za letom obhajamo, potem upam, da se bom to pot tudi že jaz udeležil tega praznovanja v nebesih.« Kaj pravite, ali ni Bog klical Stanislava po Mariji? In naš ljubi Alojzij! Po zemlji je hodil s svojimi nogami, njegov duh pa se je pri vsaki molitvi povzpel v nadzemske višine. In Bog se je ozrl na knežjega sinu, ki je radi njega postal ubog redovnik. In zgodilo se je dobro leto pred Alojzijevo smrtjo, ko je med molitvijo dobil naznanilo iz nebes, da bo v kratem odpoklican s sveta. Naj si torej prizadeva v prihodnjem letu, da bo svoje srce še manj navezoval na vse, kar je minljivo, in da naj še bolj goji in neguje čednostno življenje. Zgodilo se je to v mestu Milanu; kraj, kjer se je to vršilo, je spremenjen v kapelo. Slika angela, ki kaže Alojziju mrtvaško glavo, nam predočuje spomin na ta izredni dogodek. Samo eno željo je še imel: umreti je želel v Rimu. »Će imam kakšno domovino na svetu,« je dejal, »potem je to Rim, kjer sem bil rojen za Kristusa.« To prošnjo in željo so mu predstojniki radi uslišali. V Rimu so se sobratje veselili njegovega prihoda; Alojzij pa se je veselil, ker je vedel, da se čimdaljebolj bliža Bogu. Najrajši je prebiral knjige, ki so govorile o ljubezni do Boga. Posebno je cenil knjigo sv. Avguština z naslovom: »Pogovori s samim seboj«, spise sv. Bernarda in sv. Katarine Sienske. S temi spisi in s pogostno mislijo na smrt, ki je bila Alojziju posebno ljuba in draga, je Bog klical mladega redovnika k sebi. In mladi redovnik se ni zbal tega glasu. Kaj bi se bal! Saj je lahko govoril z besedami sv. pisma: »Pripravljeno je moje srce, o Bog, pripravljeno je moje srce.« Kako bi pa ti govoril? Odgovori! Ne meni, ampak sebi in Bogu ... « Simon Gregorčič: Lastovkam. Lastovke, oj Bog vas sprimi, ko po dolgi ostri zimi priletele ste nazaj v mirni naš planinski raj! Ve pomladi ste znanilke, dobre sreče ste nosilke, kjer svoj dom postavite, blagost Ua pripravite. Gostoljuben strop je moj: gnezda svoja nanj pripnite, tu valite, tu golite sreionosni zarod svoj. Anion Žužek: Deklica v tujini. V to dolino solnee ne posije, in po gorah sneg se ne stali. Huda burja po brežinah vije, dež rosi. V mojem vrla ne rastó cvetice, ptič pod oknom mojim ne skaklja. Kam naj skrijem toino svo/e lice sama vsa — — ? Nič imela nista, da mi dasta —■ po kolenih šla bi v rodni kraj! Bedni očka, mati, kjer vidva sta, lam je raj. Crniški: Dragi Marijini otroci! avnokar sera ogledoval malo sličico: Devica Marija kraljuje z Jezuščkom v preprostem oltarju. Pred njima kleči mal deček, pod pazduho ima knjige, v eni roki drži rožni venec, z drugo pa moli' Mariji in Jezuščku lepo jabolko v dar. In glej, Marija stega svojo roko in sprejema dar, Jezušček pa blagoslavlja ljubeznivega dečka. Kdo je ta pobožni šolarček? Blaženi Merman je. Dne 6. aprila ima svoj god. V življenju svetnikov ali pa v »Zgledih bogoljubnih otrok« najdete njegov življenjepis. Mogoče vam ustreženi, če ga vam kar tukaj povem. Gori na Nemškem, v slavnem mestu Kolin, je bil Herman doma. Rojen je bil leta 1150. Njegovi starši so po nesreči izgubili skoro vse svoje obilo premoženje. Zato je moral Herman v nežni mladosti okusiti bridkosti revščine. Večkrat je bil lačen, tešč je moral marsikdaj v šolo. Starši so ga napeljavah z zgledom in besedo k pravi pobožnosti. Priporočali so mu, naj razodeva vse svoje težave Bogu in njegovi sveti materi Mariji. Hermanček je poslušal svet svojih dobrih staršev in postal nam je krasen zgled krščanske pobožnosti. Nad njegovo ljubeznijo do Marije Device naj se zgledujejo vsi Marijini otroci ! Še prav majhen je Herman že prosil mamo, naj ga nauči kako molitvico, da se bo z njo priporočal vsako jutro in vsak večer svoji nebeški Materi. Mama ga je naučila »Pod tvoje varstvo« in še druge molitvice. S sedmim letom je začel Herman hoditi v šolo. Ob potu v šolo je bila cerkev. Iz šole in v šolo gredé je vedno obiskal to hišo božjo. Močno se mu je prikupil oltar Matere božje. Tam se je prav zaupno pogovarjal z Marijo. Pri svojih obiskih je vsekdar prav ponižno pozdravil božjo Porodnico in njenega Sina. Potem je potožil Jezuščku vse svoje težave, mu razodel vse svoje sklepe in pokazal naloge. Takole je približno govoril: »Ljubi Jezušček, to jutro sem dobil za zajtrk le majhen košček suhega kruha, še sem lačen, pa hočem biti s tem zadovoljen. Saj si tudi ti, Sin božji, prostovoljno trpel pomanjkanje. Ti lahko blagosloviš tudi prav majhno drobtinico, da mi bolj zaleže kakor najdražja jed.« Povedal je Jezuščku tudi, kaj se je v šoli učil in kaj misli delati ta dan. Poslovil se je nazadnje prav ljubeznivo: »Rad bi ostal še dalje pri tebi in tvoji sveti Materi, o Jezušček, pa moram v šolo. Podelita mi vidva svoj blagoslov na pot in ne pozabita name, dokler spet ne pridem.« Potem je še z roko pomignil v pozdrav in veselo odhitel proti šoli. Prav rad je tudi nabiral cvetice po polju, Ja je z njimi krasil oltarje v cerkvi. Tudi kaka jedila je prinesel včasih s seboj in jih ponujal zdaj Mariji zdaj božjemu Detetu. Ko ni hotel nobeden nič vzeti, je bil pa močno žalosten. Neki dan je dobil lepo jabolko v dar. Takoj je hitel z njim pred Marijin oltar. V zaupni molitvi je prosil, naj Marija vendar sprejme ta lepi dar. Pa ji je ponujal jabolko. In glejte čudo! Marija na podobi je stegnila roko in sprejela dar. Nepopisno vesel in srečen je bil Hermanček. Marija je pa še tudi drugače poplačala dobremu dečku njegovo darežljivost. Ker so bili njegovi starši ubogi, je moral hoditi Herman tudi pozimi bos. V hudem mrazu je prišel nekoč v cerkev. Marija ga je vprašala: »Herman, zakaj pa hodiš bos v tem hudem mrazu?« — »Čevljev nimam,« ji je odgovoril deček. Marija mu pa pravi: »Pojdi tja k onemu kamenu, tam boš našel toliko denarja, da si boš lahko kupil čevlje.« Herman je privzdignil tisti kamen in res našel denar. Vesel ga je pokazal svoji Dobrotnici. Ta mu je pa rekla: »Kolikorkrat boš v potrebi, pridi na to mesto in vselej boš našel tu, kolikor boš potreboval.« Součenci Hermanovi so izvedeli to. Tekli so v cerkev, molili in privzdigovali kamen; pa nikoli niso nič našli. Manjkala jim je Hermanova zaupljiva pobožnost do Marije in njegova angelska nedolžnost. Dragi Marijini otroci ! Blaženi Herman nam je krasen zgled bogoslužnosti. Ta čednost je za tremi božjimi čednostmi najznamenitejša. Je pa to tista čednost, ki nas naganja, da damo Bogu čast, ki mu gre kot našemu Stvarniku in najvišjemu Gospodu. To čednost obujamo posebno tedaj, ko izvršujemo taka opravila, ki so že po svoji naravi namenjena za bogo častje. So pa to zlasti: molitev, daritev svete maše, sveti obredi sploh, posvečevanje posebnih časov, prisega in zaobljuba. Takoj vidite, da je čednost bogoslužnosti ali pobož-nosti tista, ki jo obudi dober kristjan vsak dan večkrat. Saj molimo večkrat na dan, pri daritvi svete maše smo tudi, kolikorkrat je le mogoče, svetega obhajila in svete spovedi se pa tudi radi večkrat udeležujemo. Druge skupne cerkvene pobožnosti so nam tudi pri srcu. Porabimo ta mesec pri večernem izpraševanju vesti nekaj časa v to, da pregledamo, kakšna je naša pobožnost. Vse bogoslužne vaje celega dne si dobro oglejmo vsako posebej. Obžalujmo vsako nemarnost, raz-tresenost, in sklenimo, da bomo drugi dan bolj goreče Boga častili. Opozoril vas bi rad še posebno na molitev pred in po šoli. Marsikje se prav grdo moli Otroci božji! Ta mesec prazujemo Veliko noč. Naj vam bo blagoslovljena! Pozdravljeni! Marija blagoslavljaj vas! Z ljubim Sinom slednji Čas * 1. Uganka. (Vinko Lavrič.) Ce je — a--, varuj se, če je — e - -, udari te, če je — o - -, vadi se, če je — u - -, ljudje noré, če pa — r - -, zagrebe te. 2. črkovna podobnica. 3. Demant. (Tončka Rottova.) Besede pomenijo : a soglasnik, a a a svetopisemska oseba, a a a a e kisla tekočina, c c d d d d e del noge, eeeeee ( g g ptica-selilka, g h h i i j j j j k I slovenski pesnik. lllllMmnnnoo oooooooooop slovenski pisatelj, pprrsssss stran neba, s t I t t t t Kristusov učenec, t u U v v del dneva, V V v začetek rastline, z soglasnik. Po sredi navzdol in navpik bereš času primeren izrek. (Rešitev in Irnenn rešile», - ki sc sprejemajo le tekom 10 dal po Itidu lista I« objavijo le Imena onih reiilcev, ki bodo rešili »se zagonetke - v prihodnji številki.) 1, Rešitev magičnega lika v 7. štev. : S P SI i k a r i v a n kava Panama r a 2. Rešitev popolnega solnčnega mrka v 7. štev. : Vzemi črke po oddaljenosti od solnca in po abeetdi pa dobiš 1842. 3. Rešitev rebusa v 7. štev. : Kdor največ govori, najmanj stori.