POŠTNINA plačana v gotovini [ Uto XV. Štev. 37 TELEFON ( UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubliana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, petek 14. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v noravi ali no ooitl 14 din Dostavljen na dom 16 din. tullna 30 din, POSTNI ČEKOVNI RAČUN: " 11.409 Cena din 1*— Turške obrambne priprave dovršene V Londonu napovedujejo v prihodnjih fridesetih dneh dve vojni akciji proti angleškim pozicijam v Sredozemlju — Angleška vojna misija v Turčiji zaključila svoj obisk - Prizadevanja Bolgarije CARIGRAD, 14. febr. ZPV. Kakor poročajo turški listi, so dokončane vse vojaške priprave, ki so bile začete pred tedni v posameznih krajih. Turčija se je zavarovala na vse strani, ne zato, ker bi imela kake napadalne namene, ampak ker ho-Če biti vedno takoj pripravljena na vsako eventualnost. Stališče Turčije je dovolj *nano. Trdno je odločena, da bo smatrala vsak vpad v Bolgarijo kot akcijo, naperjeno direktno proti sebi in zato ne bo čakala, da se tuje čete približajo njeni meji v Traciji in da jo napadejo. Tisti, ki Pripravljajo morda tako akcijo, naj ne go-fe prav nobenih iluzij glede zadržanja Tur čije. Glede Sovjetske zveze izjavljajo na Poučenem mestu, da niso prejeli iz Mos- kve ničesar, ne v tem ne v drugem smislu, ker Kremelj na vse molči. Vendar so prepričani, da se Sovjetska zveza v vojni konflikt ne bo direktno vmešala ne na eni ne na drugi strani. Kljub temu se Turčija prav dobro zaveda, da Sovjetski zvezi ne more zaupati in da bi v primeru zloma Turčije izkoristila nastali položaj v svoj prid, kakor ga je na Poljskem in v Romuniji. Turčija je zato utrdila svojo mejo tudi na zahodu države. LONDON, 14. febr. Ass. Press. Angleški napovedovalec v radiu je dejal, da je pričakovati dvojni napad na Gibraltar in Suez v prihodnjih 30 dneh. S tem bi nasprotnik hotel zapreti oba vhoda v Sre- dozemlje in izolirati angleške sile v Libiji. Udarec na Gibraltar naj bi podprle nemške čete v svobodnem prehodu preko Španije, udarec na Suez bi morale prenesti turške čete. ANKARA, 14. febr. Reuter. Včeraj je bil Zaključni sestanek med člani britske vojne misije na srednjem vzhodu in člani turškega generalnega štaba. Delegati se bodo vrnili v Kahiro, kjer bodo podali poročilo vrhovnemu poveljniku, generalu VVavellu. Comwell je obiskal včeraj šefa turškega generalnega štaba, maršala čakmaka. SOFIJA, 14. febr. Ass. Press. Bolgarija skuša s pomočjo Italije in Nemčije na di- Napetost na Daijnem vzhodu Vesti z Daljnega vzhoda In iz Amerike govore o zelo resnem položaju, iz katerega bi se Utegnil že v kratkem razviti odkrit vojni konflikt - Amerika napoveduje razširitev vojne na ves svet AMERIKA O POLOŽAJU WASH1NGT0N, 14. febr. RP. V ame-jjških političnih krogih medijo, da se bliža sedanja vojna najvišjemu višku in da kažejo mnogi znaki na to, da se bo tudi razširila še na nova področja ter zajela yes svet. Novi dogodki se bodo sprožili že v najkrajšem času. Pri tem opozarjajo [’a razne možnosti novih vojnih pohodov 'a prav nič ne zanikujejo, da obstaja tudi *a Zedinjene države Ševerene Amerike največja nevarnost, da bodo direktno potegnjene v vojni konflikt. Pr! tem opozarjajo zlasti na razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu, kjer izvršujejo Japonci velike priprave, da bi izkoristili nastali po-■oždj v primeru razbesnenja vojnega požara na drugih celinah. Zedinjene države niorajo zato stati budno na straži, kajti Prihodnji dnevi ali tedni bodo odločilni ne samo za sedanjo vojno, nego tudi za dolgo bodočnost. JAPONCI O VOJNI NEVARNOSTI RIM, 14. febr. ZPV. Kakor poročajo iz Tokia, v tamkajšnjih političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bodo Zedinjene države Severne Amerike — kakor pravijo Poročila od tam še tekom tega meseca nvedla embargo (prepoved izvoza) za yse trgovsko blago, ki se izvaža na Japonsko iti bi s tem v zvezi Washington 'udi prekinil diplomatske odnošaje s Tokiom. Japonski list »Ašahi S’mbun« piše, da so ameriško-japonski odnošaji zašli v 'ako razvojno stopnjo, da je mogoč vsak trenutek odkrit spopad. List pravi, da je dovolj le prižigati plamen in požar se bo 8trahovito naglo razširil. Japonska želi •hir in ne bo s svoje strani storila ničesar, da ta plamen prižge, je pa vedno pripravljena na vse eventualnosti in seveda tudi na vojno. Japonska mora biti pripravljena NA VSE TOKIO, 14. febr. DNB. »Kokuniin šiin-bun« piše, da je misija admirala Nomure v Washingtonu že vnaprej obsojena na ueuspeh. Odnošaji med USA in Japonsko s° sc tako poslabšali že pred odhodom Nomure v Ameriko, da je bilo pošiljanje novega poslanika tja sploh brez pomena, ^daj je jasno, da je položaj neobičajno je8en. VVashington je šel predaleč, odnosi med Tok;om In njim so tako rekoč Prod prekinitvijo. Vsak dan se javljajo jrove ameriške baze na Havajih, Filipinih 'n drugih otokih Tihega oceana in ameriško ladjevje na tem oceanu se vsak dan krepi in izboljšuje. Z eno besedo: vse je videti tako, da se ameriško-japoneki odnošaji vedno bolj bližajo vojni. Zato mora biti japonska pripravljena in odločena na vse. IZJAVA AVSTRALSKEGA POSLANIKA WASHINGTON, 14. febr. Reuter. Ob vesteh o koncentraciji japonskih čet pri Hajfcngu v Indokini je avstralski poslanik v Washingfonu nagiasjl, da je treba izjavo namestnika avstralskega ministrskega predsednika Faddena o možnosti vojne na Tihem oceanu vzeti zelo resno v poštev. Državljanom USA, ki bivajo na azijskem področju, je nujno priporočeno, da se čimprej vrnejo domov. Ameriški kro gi menijo, da je opažati močno japonsko akcijo proti Singapuru in Holandski Indiji. Japonska hoče sodelovati v »vojni živcev«, meni ameriški tisk. Uradni krogi se drže medtem rezervirano in so ohranili hladno kri. Odhoda ameriških državljanov iz vzhodne Azije, pravijo, ni treba še sma- svetovati se z zunanjim ministrom Hullom, ki bo v imenu USA naglasil, da hočejo Zedinjene države na vsak način ohraniti status quo na Daljnem vzhodu in Tihem oceanu. ODSELJEVANJE AMERIČANOV ŠANGHAJ, 14. febr. UP. Vse ameriške žene, otroci in moški so prejeli nujen ukaz. naj takoj zapuste svoja dosedanja bivališča in se vrnejo v USA. Japonska voina mornarica s© je koncentrirala blizu Hajfenga v francoski Indokini. Japonske edinice so dospele blizu Hongkonga ter v siamsko področje, 1357 km oddaljeno od Singapura. Na polotoku Malaji so Angleži močno okrepili posadke, prav tako avstralske zračne in pomorske baze. Vse holandske ladje, ki so bile zasidrane na Filipinih, so dobile nalog, naj odplujejo v nevtralne luke. ŠANGHAJ, 14. febr. Ass. Press. Ameriško poslaništvo in konzulati so po odredbi vlade v VVashingtonu izročili nujen trati kot znak za alarm. Nov.i japonski po-jcirkular vsem Američanom, ki bivajo na slanik Namura bo imel še dosti prilik, po- Teritoriju Indokine, Kitajskem in na ozem- plomatski način dobiti od turške vlade obljubo, da ne bo intervenirala, če bi nemške čete vkorakale v Bolgarijo, pravijo poročila nekaterih osebnosti. BOLGARSKI DEMANTI SOFIJA, 14. febr. DNB. Bolgarska tiskovna agencija demantira vesti neke tuje agencije, po katerih je prispelo v Bolgarijo tisoč nemških letal, da so bolgarska letališča zasedli Nemci in da je prešlo Donavo na tisoče nemških vojakov in mnogo tankov. MILITARIZACIJA V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 14. febr. Stefani. Objavljen je ukaz o militarizaciii državnih in privatnih podjetij. lju japonskega cesarstva, da se nemudoma vrnejo v domovino. Na vrnitev v USA naj se odpravijo vse ženske, otroci In moški, ki niso nujno potrebni na svojih mestih. JAPONCI IN SOVJETSKA ZVEZA LONDON, 14. febr. Ass. Press. V dobro poučenih krogih so mnenja, da bo Japonska storila korake za, sporazum s sovjetsko Rusijo, preden bo pričela svoje akcije proti jugu Azije. JAPONSKA OPORIŠČA V SIAMU SAIOGN, 14. febr. United Press, Po informacijah iz dobro poučenega vira je siamska vlada izjavila, da je pripravljena dati Japoncem na razpolago morska in letalska oporišča v Siamu. OKREPITVE SINGAPURA TOKIO, 14. febr. DNB. Posebni dopisnik »Tokio Aša-ki šimbun«.piše o močnem povečanju angleških letalskih sil v Singapuru ter naglaša, da je Anglija na novo razdelila svoje letalske in pomorske baze na jugu Azije. Bombniška oporišča so premaknjena nad Singapur, na Malajski polotok. ZBIRANJE ANGLEŠKIH ČET TOKIO, 14. febr. DNB. »Tokio *Asaki šimbun« javlja iz Londona, da je britska vlada poslala na Malajski arhipelag 20.000 Indijcev. V uradnih krogih smatrajo položaj na Daljnem vzhodu in jugu Azije za zelo pesimističen. Vprašan e rušilcev za Anglijo WASHINGTON, 14. febr. Reuter, iz Bele hiše javljajo, da ni nobenega nesporazuma med Rooseveltom in mornariškim ministrom Knoxom ali Willkiem v pogie-du večjega števila rušilcev, ki bi jih bilo treba poslati Angliji. Earle, osebni tajnik Roosevelta, je dejal, da ima Roosevelt vsa potrebna obvestila glede rušilcev, ki jih še potrebuje Velika Britanija. Kljub različnim tolmačenjem glede tega vprašanja je Roosevelt mnenja, da se mora to nekaj časa preučavati, preden se izda končna odločitev. Material bo poslan Veliki Britaniji potem, ko bo kongres izglasoval zakon o pomoči Anglije. NEW YORK, 14. febr. Reuter. — »New York Herald Tribune« poroča, da bo skoro odšlo v Anglijo nadaljnjih 40 rušilcev. Ta odpošiljatev •je sklcnjeria po včerajšnjem razgovoru- Roosevelta z mornariškim ministrom Knoxom. Po prekinitvi stikov z Romunijo CARIGRAD, 14. febr. Reuter. Turški parnik »Izrab« je stavljen na razpoloženje angleškemu poslaništvu v Bukarešti za prevoz iz Romunije. Parnik je že od- plul v Konstanco, kjer se bo vkrcal nanj evropskem jugovzhodu. š k ih teženj, da se Romunija odcepi od sodelovanja in prijateljstva s silama osi. Odhod angleških diplomatov iz Romunije bo le pomagal razčistiti položaj na poslanik z osebjem in britskimi. državljani v Romuniji, »l/mir« bo dospel v Carigrad v nedeljo. Mnenja so, da bodo z isto ladjo dospeli tudi diplomatski predstavniki Holandske in Belgije v Bukarešti ter nekaj belgijskih in holandskih državljanov, ki žele zapustiti Romunijo. BUKAREŠTA, 14. febr. Stefani. V po-j BUKAREŠTA, 14. feb. UP. Nemci so privedli v Romunijo več tisoč konj. ki bodo uporabni po klabih balkanskih poteh, ki niso za mehanizirane edinice. Promet po Donavi je zaradi ledu še nemogoč. KNEZ TA HO V IOKIU rOKIC, 14. feb. DNB. Japonski c.'Sar liričnih krogih izjavljajo, da je stališče Ispremi v torek v avdienco predsednika Anglije nasproti Romuniji dovolj značil- j avtonomne Mongolije kneza Taha, ki je no, ker dokazuje popoln neuspeh angle-1 prišel v lokio poglobit zveze z Japonsko. Faza največje resnosti položaja CAMBERA, 14. febr. ZPV. Vojni svet Avstralije je izdal na avstralsko ljudstvo razglas, v katerem ga opozarja, da stopa sedanja vojna v fazo največje resnosti in mora zaradi lega biti avstralsko ljudstvo na vse pripravljeno. SYDNEY, 14. febr. Ass. Press. Na izredni seji avstralskega obrambnega sveta ie minister Fadden kot namestnik predsednika vlade Menzlsa, ki se mudi na froti v Afriki, dejal, da prehaja vojna v novo fazo, ki postaja šlflsega obsega. Vojni kabinet bo imel popoldne pod predsedstvom Faddena svojo sejo. AMERIŠKI PRITISK NA IRSKO NEVV YORK, 14. feb. V diplomatskih krogih so mnenja, da Anglija pritiska na Irsko, ua bi smele ladje, ki prihajajo z vojnim materialom iz Amerike, pristajati tudi v Tskih lukah. Vlada de V.alera sc pa upira temu, hoteč ohraniti popolno nev tralnod. FINSKO POLJEDELSKO MINISTRSTVI* HELSrNKi, t4. icb Stefani. Ustanovlie->t< je no o ministrstvo za poljedelstvo, ki ”i' skrbelo za otganlž.u ijo poljedelstva v zvezi z begunskim vprašanjem. Vojni dofodki v Evropi in Afriki Velik nemški napad na angleški konvoji na Atlantskem oceanu — Letalski napadi na Anglijo Srditi boji na grško-itaiiganskem bojišču — Vojni dogodki v Vzhodni Afriki POLOŽAJ NA EVROPSKIH BOJIŠČIH BERLIN, 14. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: V severnem delu Cirenaike je nemško letalstvo zmetalo bombe težkega kalibra na zbirališča angleških čet in na vojaške naprave. Na le. tališču pri Bengaziju so bile vržene bombe na letala, ki so bila razvrščena na tleh. Z bombami in strojniškim ognjem £o bile razbite kolone tovornih avtomobilov. Vojna letala so izvedla napad ra letališče Luca na Malti. V letalskem popariti, k? se je nad otokom razvil, je sovražnik izgubil 3 »Hurricane«. Sredi januarja so začeli nemški letalski oddelki z uspešnimi napadi na Sueški prekop. PrJ tej priliki so bombe padle na rob prekopa in na železniško postajo ter pristaniške naprave. Kakor je bilo že sporočeno, se je pri ogledniškem poletu ugotovilo, da sta Sc sredi Kanala potopili dve trgovski ladji. Posnetki z letala so istočasno ugotovili, da sc na severnem in južnem delu Kanala .zbirajo pomorske ssle. Potopljeni ladji v veliki meri ovirata promet skozi prekop. BERLIN, 14. feb. Ass. Press. Vrhovno poveljstvo nemške vojske javlja, da je bšlo na Atlantiku potopljenih 13 angleških parnikov, natovorjenih z vojnim materialom iz Amerike. Napad da so izvedle nem ške vojne ladje in je bil mojstrsko delo v zgodovini pomorstva. BERLIN, 14. feb. UP. Ob napadu na angleški konvoj na Atlantiku, zahodno od Portugalske so nemška letala za dolge po lete potopila 13 parnikov s skupno tonažo 100.000 ton. Konvoj je bil na poti iz Anic rike v Anglijo ter je vozil vojni material. Med parniki je bilo več 20.000 tonskih potniških ladij. LONDON, 14. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so sovražna letala letela v noči na petek nad nekaterimi deli Anglije. Bombe so padle na področje Londona ter povzročile znatno škodo in več človeških žrtev. V severnovzhodni Škotski je bilo prizadeto neko mesto, kjer ie bilo nekaj človeških žrtev. Na vzhodu Anglije žrtev bombardiranja ni bilo. LONDON, 14. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da je prišlo nad Do-verjem do zračne bitke med Spitfireom in Messerschmittom 109, ki je skušal napasti baražne balone. Sovražno letalo je bilo večkrat obstreljevano s strojnico, nakar je v dimu izginilo za oblaki. Smatrajo, da je bilo zadeto in poškodovano. LONDON, 14. febr. Ass. Press. Brit-sko poročilo javlja o napadu na neki konvoj na Atlantiku. Podrobnosti še niso znane. POLOŽAJ NA ALBANSKEM BOJIŠČU RJM, 14. febr. Stefani. Iz Albanije poroča glavni stan italijanske vojske: Grško bojišče; Delovanje pat rol in topništva. Naže letalstvo Je močno bombardiralo sovražnikova oporišča, ceste, prometne in topniške postojanke. Na četo v taboriščih je bil izvršen napad v nizkem poletu in z majhnimi bombami. Lovski oddelek ie izvedel II. t. m. napad na neko sovražnikovo letališče in streljal s strojnicami ter težko poškodoval štev !l. na letala na tleh. Med letalskim napadom je bilo zbito eno sovražnikovo dvomotorno letalo, eno naše letalo pa se ni vrnilo. Naši bombniki so napadli letališče Mlkaba na Malti. ATENE, 14. febr. At. Ag. Pri včerajšnjih uspelih akcijah jejsilo zajetih 400 sovražnih vojakov, zaplenjenega mnogo vojnega materiala, avtomatskega orožja in manjših rovovskih topičev. Grško letalstvo je uspešno bombardiralo sovražne položaje; eno sovražno letalo je bilo zrušeno. Vsa letata so se vrnila. Sovražnik je napadel z letali Argostoli, škode in žrtev ni bilo. Bombe so padle na neko točko na Krfu, ludi tu ni bilo škode. ATENE, 14. febr. Reuter. Atenski radio je sinoči sporočil, da so grške čete na primorskem delu fronte napredovale za pet kilometrov, na ostalih delih fronte napredujejo polagoma, a sigurno. Na srednjem delu fronte se vod;!o veliki hoji, Položa* Grške čete močno ogražajo Tepeleni. Pri ; je podpiralo tudi letalstvo. Naše letalstvo Podgradcu so grške čete s pomočjo topov napredovale za poidrug kilometer. Boji v dolini reke Skumbe in Devolija so zelo ostri. Sovražnik daje uporen in ogorčen odpor. BUDIMPEŠTA, 14. febr. UP. Grški radio je javil, da so grške čete nad Pod-gradcem pognale nasprotnika blizu 7 km nazaj iz dosedanjih postojank. POLOŽAJ NA AFRIŠKIH BOJIŠČIH RIM, 14. febr. Stefani. Italijanski glavni stan je izdal včeraj sledeče uradno poročilo o položaju v Afriki: V Severni Afriki So nemška letala izvedla napad na zbirališče čet in kolone ter na neko sovražnikovo letališče. V Vzhodni Afriki so bili z našimi protinapadi pri Kerenu odbiti hudi sovražnikovi napadi, katere je hrabro podpiralo naše čete med njihovo junaško obrambo. V spodnjem Sudanu so naše čete ob reki Omo odbile sovražnikove kolone, ki so zapustile na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih, V noči med 11. >n 12. febr. so sovražnikova letala zmetala več bomb in številne svetilno rakete na otok Rodos. Ubiti sta bili dve ženski in en deček. Nekaj škode le bilo storjene na hišah. KAHIRA, 14. febr. Reuter. V sinočnem poročilu javljajo, da se bijejo okrog Ke-rena hude bitke. Italijani nudijo ogorčen odpor. Britske čete prodirajo k Aresi, mestu, ki leži južnozahodno od Asmare. Tudi tu ie teren zelo težak in ovira naglo napredovanje. Vzhodno od Rudolfovega jezera predirajo Angleži dalje v Abesinijo. Ugibanja o sklepih y Bortigheri VICHY, 14. febr. UP. še uradno nepotrjene vesti govore, da je Mussolini predložil generalu Francu kot odškodnino za vstop v vojno na strani sil osi Gibraltar. Franco da pa je to odklonil, češ, da je Španija izmučena, da se mora narod opomoči od državljanske vojne in da je zaradi gladu, ki ji preti, če gre v vojno, primorana ostati v dosedanjem položaju. MADRID, 14. febr. Auss Press, španski listi p'šejo, da so bila na sestanku med Francom in Mussolinijem rešena vsa vpra sanja, ki se tičejo novega reda v Sredozemlju po sedanji vojni. RIM, 14. febr. Stefani. Listi poudarjajo, da so manifestacije italijanskega na- roda generalu Francu izpričale prijateljstvo, ki veže Italijo do romanske sosede v Sredozemlju. Španija je morala prav tako prenašati težkoče, ki sta jih zakrivili s svojini rovarjenjem Anglija in Francija, hoteč jo tako odcepiti od njene zgodovinske misije sodelovanja z Italijo v Sredozemlju. Fašistična Italija je že enkrat pozdravila Španijo v boju za svobodo Sredozemskega morja. Če ima kdo se sporazumeti z Mussolinijem, tedaj je to Franco. Interesi Italije in Španije so isti, slednja pristopa popolnoma k velikim ciljem evropske in svetovne misije fašizma. Spani’a ostane republika LISBOA, 14. febr. UP. Bivši španski kralj. Alfonz XIII. se je odpovedal prestolu v korist svojemu sinu. 27 letnemu princu donu Juanu zato, ker se ie zavedal, da bi njegova vrnitev v Španijo povzročila nove nemire. Z donom Juanom na prestolu bi general Franco lahko obnovil deželo in njeno vojsko. V Nemčiji bi pa ne hoteli videti na prestolu mladeniča, ki se je vzgajal v Angliji. Restavracija monarhije bi po istih virih povzročila v notranjosti države nove spore in upore tudi med faiangisti, ki hočejo imeti vso oblast v svojih rokah. Zato je general Franco zahteval formalno odpoved dinastije do španskega prestola. Pretendent na španski prestol naj bi po zadnjih vesteh dospel tajno v Španijo, kjer bi v Escorialu ali Alcara Henaresu blizu Madrida podpisal abdikacijsko listino na prestol svojih dedov. RIM, 14. feb. Bivši španski kralj Alfonz je po obolenju za angino spet odzdravel. Senatni odbor za Rooseveltova pooblastita NVASHINGTON, 14. febr. Havas. Včeraj je senatni odbor izglasoval zakon o Rooseveltovih pooblastilih o pomoči Angliji s 15 proti 8 glasovom. Odklonjena je bila cela vrsta dodatnih predlogov, ki so jih stavili Rooseveltov« nasprotniki. Debata v plenumu senata se bo pričela v ponedeljek. Pred rekonstrukcijo francoske vlade Vichy, 14. feb. UP. Opazovalci jz Vihy-ja pravijo, da bo konec tedna formiran nov kabinet Darlanove vlade.’V vlado naj bi v$topil tudi Lavai, minister za dela Be[ lin bi naj odstopil, ostavko na svoje mesto po podal tudi notranji minister Peyou. ton, ki bo postal poslanik v Argentini. Profesor Batheiemy bo najbrž prevzel pra vosodno ministrstvo, admiral Platon pa ministrstvo za kolonije. Letalski minister bo baje postal generai Gergert. je med navdušenim vzklikanjem naroda odšel na postajo. ANGLEŠKI KRALJ NA OGLEDIH RUŠEVIN LONDON, 14. febr. Reuter. Krailj in kraljica sta v spremstvu ministra za javno varnost Morissona obiskala bombardirano kraje Manchestra in Saltorda. Bila sta toplo pozdravljena od prebivalstva, s katerim sta sc dalje časa razgovarjala. Kralj je čestital načelnikom lokalnih obla-štev za njihovo požrtvovalnost. Minister je izjavil novinarjem, da sta vladarja zelo zadovoljna z odločnostjo naroda, da se je treba boriti do kraja. AMERIŠKI VOJNI ATAŠE NA IRSKEM WASHlNGTON. 14. febr. DNB. Namestnik vojnega ministra, Robert Pater-son jc izjavil, da je major John Wolford imenovan za prvega ameriškega atašeja v Dublinu. Tako hočejo razbremeniti ameriške vojne atašeje v Angliji. POPRAVILA LUK IN REK V USA WASHINGTON, 14. feb. DNB. Roosevelt jc poslal kongresu zahteve, da v interese ameriškega programa za oborožitev odobri 35.2 milijona dolarjev za izboljšanje in popravilo luk in rek. Za luko v Los Angelesu bodo izdali 17.6 milijona dolarjev, 11 milijonov dolarjev bodo uporabili za izpopolnitev naprav ob Pantun- PETAIN V MONTPELIERJU MONTPELIER, 14. feb. Havas. Marša! Petain je zapustil Montpelier sinoči ob >;kem kanalu 20. in sc odpeljal s posebnim vlakom. ----------- ‘....................... - Pred odhodom se je dalje časa pogovaf- Mariborska napoved. Spremenljivo, jal s francoskim poslanikom v Madrid!*, oblačno, toplo in nestanovitno vreme, Pietriem. Maršal je v teku dneva obiskal I Včeraj je bila najvišja temperatura 10.2, univerzo, ki ima najstareišo medicinsko danes najnižja 2.0, opoldne 5.0° C. Višina fakulteto v Evropi. V kmetijski šolj je v j padavin od včeraj 4.3 mm. svojem govoru naglasil, da se mora poj Borza. C urili, 14. febr. Devize: premirju francoski narod vrniti h grudi. Beograd It). Pariz 7.75, London 16.10, Ob 18, se je vrnil na prefekturo, Itler sr» Ne\vy»rk 4.31, Milan 21.7>'A, Berlin |e pozdravila množ en-~roda. Tu sjw«- 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bu U so biti zavzeti v naskoku na bajonet, jel, ugledne osebnosti departmaja, nakar prešla 2.12'A, Tri acbe, tri KUSU® Preden se je današnja Moskva razvila iz skromne naselbine lesenih hišic do velike, večmilijonske velemestne prestolnice, s krasnimi modernimi palačami in napravami, je šla matjuška Rusija po samonikli. poti svoje zgodovine. Dolgo časa ločena od zahodno evropskega »kulturnega« sveta je vstajala kakor Pepelka iz svojih stoletnih sanj ter se v prebujenju razšopirila daleč na sever in jug. pa tja. k;i ior bi jo moderni preroki geopolitike najraje porinili — v Azijo Prva, Prva Rusija je bila ona, ki jo je P° krepkem zamahu Petra Velikega potegnil za seboi val zahodnoevropske gospodarske in politične razvojne tvornosti. Vstajal je na ravnicah nepreg' ' lie zemlie poseben tip nove kulture, prekva-šene z r ! odtenki zahodnih vplivov. Prevladovala ie še v njej vojaška plemiška inteligenca: ki je _ t)’a do ponesrečene:' ::>ora 1825. dominirala v deželi in na dvoru. Toda, kljub zlomu zarote se je zrušil stari avtokratski sistem vladavine Aleksandra II., vpliv izobražencev je prodrl do prestola. P° krimski vojni je car Aleksander začel z osvobodilno akcijo zatiranih kmetov od zgoraj, presekal jc vplive nanj od spodaj ter s temeljitimi reformami na sodiščih in v lokalnih samoupravah dal več svobodnega diha širokim slojem podeželja. druga in Na kraju šestdesetih let, točneje od 1861. do 1917., se je porajala druga Rusija. Rusko plemstvo se je prelevilo v inteligenco brez stanovskega obeležja. * tej dobi, ki jc bila vedno manj »carska«, sta stopala v ospredje meščanski izobraženec in kmet, katerega prerod se je stopnjevaje dvigal. Ta doba je tudi dala velika, klasična dela slovanskega duha v znanosti, literaturi in umetnosti. V kmetijstvu se javlja nov tip za* druge, pa nov korporativni tip delavstva, kakršnega zahod ni poznal. Ta Rusija ie tudi dosegla svoj višek tja do 1905., je po porazu v vojni z Japonsko nastopila dekadenca in v svetovni vojni zatonila v pozabljenje. tretja Rusija Prišla je tretja, z vso silo revolucionarnega duha pretresena Rusija. Kakor vselej poprej, je tudi to pot dospela reakcija od zahoda. Z naporom širokih delovnih slojev je bila zrušena avtokracija-Viharni tedni 1917. so bili posledica nespretnega avtokratskega sistema. Ta n< znal povesti Rusije po poti, ki bi okrepite pionirske nujnosti države po načelih zgodovinskih smernic. Vstala je Rusija de-1 a v c e v in kmetov, federativna unija ogromnega obsega pod vodstvom Lenina in Stalina, z vsemi atributi revolucionarnega gibanja, pozitivnimi in •}a* gativnimi posledicami novodobne ideologije. Rezultanta vseh treh: usodni interesi ob Dardanelah Tri Rusije, tiri pota k razsulu pa k novi gradnji velikega prostranstva. Peter Ve* liki in nasledniki so raztegnili meje sta* rili kneževin k trem morjem vetikefi3 carstva, dediči so že morali marsikaj pW* stiti iz rok. Tretja Rusija in nje tvorci so v prvotnem navdušenju idejnega l>°* leta videli svoje meje po vsem svet11’ končno so se sprijaznili z najprirodnej' šim realizmom, da je treba vse sile P°" svetiti zemlji, ki terja energičnih itl pridnih rok, pionirjev dela za ustvarjanja mnogih stoletij, ne da bi se bilo treba ukvarjati s problemi prenaseljene za' hodne Evrope. Včlenili so v svoje niei® spet večino izgubljenih teritorijev car' ske Rusije, zdaj so se ustavili pred Vr0' blemom, o katerem so sanjali vsi njihov1 predniki. Vojni vihar sili pred Dardan^e m pred licem človeštva leže šc nepoVl' sani listi zgodovine, v katere bo zapisa'3 bodočnost v ]xmk zanamcem, ali so ^ 1. 1941 sedeli v Moskvi možje, ki so ra' zurneli interese najkočljivcjše točkc ogromnega veleprostora za Črnim mof** jem — svobode ruskega okna v svet 1,1 z njim vred tesno povezanega. vedfl^ znova aktualnega balkanskega problema. -i»e Dolgoletni župasi ljubljanski, bivšž poslanec, minister in senator •vasi Hribar, častni doktor ljubljanske univerze .Na ljubljanski univerzi bo jutri, v soboto, ob 11. dopoldne, svečana promocija bivšega jnnnstra in senatorja Ivana Hribarja za častnega doktorja. Naša mlada univerza, se s teni oddolžila možu, ki je dolga desetletja posvetil svoje sile napredku slovenskega naroda in njegove prestolnice, predvsem sc pa stalno prizadeval, da bi dobila Ljubljana svoje prepotrebno vseučilišče. Svečanemu prazniku sivolasega in zaslužnega javnega delavca, ki je tudi zvest sotrudnik našega lista, se pridružuje v duhu tudi metropola slovenskega Podravja s svojim širokim slovenskim zaledjem. v isti zadevi je votli! 1901 deputacijo ljubljanskega občinskega sveta k prosvetnemu ministru na Dunaj. Zahteval je združitev vseh slovenskih pokrajin v eno upravno enoto. V državnem zboru je zastopal Ljubljano od 1907—11. Tu je predlagal tudi zgraditev železnice Trst -—Divača—Štanijel—•Ljubljana, v mnogih intervencijah se je zavzel za konfiscira-ne slovenske liste in ljubljansko univerzo, Ivan Hribar je mnogo sodeloval tudi pri Dramatičnem društvu in CMD, katerega pripravljalni član in predsednik je tudi bil. Za zasluge so gu izvolili za častnega predsednika organiza- Mestne hranilnice in Ljubljanske kreditne banke ter zvest sodelavec v novinarski organizaciji in kongresih. Imel je široko obzorje in prijateljske stike s slovanskimi rodoljubi po svetu, posebno s Cehi. Potoval je tudi po Rusiji. Za svoje nacionalno prepričanje ie Hribar mnogo trpel med vojno po ječah in v internacijah, kar mu jo nakopalo hude posledice v zdravju. Mnogo izkušeni javni delavec je zbral svoje dragocene spomine iz dolgih desetletij delovanja na narodnem polju v dveh debelih spominskih knjigah. cije. Bi! je med ustanovitelji ljubljanske' iskrene čestitke! Usoda je hotela, da je sivolasi slavljenec še čil in zdrav — v septembru bo star 90 let — učakal lepo, pa zasluženo počastitev naše mlade univerze, Hvaležni narod, predvsem pa naša severna meja izreka častnemu doktorju ob tem lepem prazničnem dnevu svoje prav za prav hoče. Mi nočemo tujega, svojiega ne damo. S politiko sporazuma smo okrepili položaj doma in na zunaj, zato upravičeno upamo, da bomo sedanjo mednarodno negotovost uspešno prebrodili, kakor smo prešli uspešno prejšnje težkoče, nastale v zvezi s sedanjo vojno«, zaključuje svojo analizo položaja v »Seljačkem Domu« tajnik HSS, dr. Jurij K r n j e v i č. Ne duh zagrizenosti, nego duh siro-kogrudnosti in tolerantnosti naj nas vodi v besedah in dejanjih. Ta duh nam bo dala človečanska in socialna demokracija ki po svoji definiciji ni nič drugega, kakor da vlada narod samemu sebi. To je, če jo imamo, ne. morejo vladati niti Srbi Hrvatom ali Hrvati Srbom. (Dr. Mihajlo Ilič v članku »Česa ne smemo delali« v beograjskem »Naprcdu«.) Hribar se je rodil 19. septembra Trzinu. Dovršil je nižjo ginma-Ljubljani, nakar je služboval od 1S7U kot uradnik pri banki praške Sla v>je. Od TS76 do 1919 je bil tudi ravnatelj njene podružnice v Ljubljani. Od J919 do 1921 je bil pooblaščeni minister poslanik naše kraljevine v Pragi, od '9-1 do 1923 pa pokrajinski namestnik v Ljubljani. Bil je tudi član Narodnega sveta v Ljubljani, Narodnega veča v Zagrebu in ustavotvome skupščine v Beogradu. Kasneje sc je umaknil iz političnega življenja in je postal senator. Ivan Hribar se je že v mladih letih z 'So vnemo zavzel za prebuio narodne misij med Slovenci. Zaradi svojega nacionalnega delovanja je bil tudi izključen V/- srednjih šol. Ze zgodaj je sodeloval Pil »Zgodnji danici«, »Učiteljskem tovarišu«-, »Jadranski Zarji«, »Juriju s pušo« in »Primorcu«. S Haderlapom je izdajal 'Brstje«, ki je 1872 izhajalo v Mariboru. Ustanovil in izdajal je »Slovana« (1884 do 1887), političen tednik, kateremu je 'Van Tavčar razširil program tudi na leposlovje. V boju z deželnim glavarjem vViiiklerjem in njegovimi pristaši je odločno zagovarjal radikalizem v vseslo-yansld struji. V starih letnikih »Slov. Narodu« je vodil s peresom politično smer lista, pomagal je Vošnjaku pri ustanavljanju slovenskih kreditnih zavodov ter Marljivo sodeloval pri -Domovini«. , Neprecenljive zasluge si je pa pridobil lv«1ii Hribar kot član ljubljanskega mest-»tga sveta v I. 1882 do 1910. Odločno j*e je zavzel za slovensko uradovanje, »ot župan je 13 let načeloval prestolnici Slovenije. Oživotvoril je ljubljanski vodovod, plinarno, elektrarno, električno železnico, prvo ljudsko kopališče in zgradil Zmajev most. Po zaslugi je bil 1890 ^voljen za častnega meščana ljubljanskega. V politično življenje je posegel Ivan Hribar, ko je bil kot protikandidat Nemcu Ali. Moschetu v Ljubljani izvoljen v kranjski deželni zbor. Tu je bil Hribar elai) mnogih važnih odsekov, stavil je Predloge za ustanovitev deželne liipotc-I *riie banke, za podržavljenje južne že-czniec, za zgradbo železniške zveze Cele Kamnik—Kranj, ki bi bila vprav zdaj 2c|o aktualna; dalje za progo Brezovica "'•Vrhnika. V dobi po potresti je mnogo !J1|POmogel, tla je vstala Ljubljana lepša 111 mikavnejša iz razvalin. Posebno se je ^'vzel Za varovanje ustavnih pravic ovencev in uvedbo ljudskega štetja po *fs.je ter.k/i da rial dobi Ljubljana svo- o visoko šolo. naslednjo leto je predla-^ ' "lliev ki hi naj šla k ce- **Iu s pruv j > /-i otvoritev univerze. ( novno je se ime! doslej letošnji preračun. Dohodki in izdatki novega preračuna znašajo po 125,070.000 din. Izdatki: občni oddelek in glavna pisarna 6,580.890. upravni oddelek 1.211.700, kmetijski oddelek 8.594.380, prosvetni oddelek 21 milijonov 966.310, tehnični oddelek 40 milijonov 650.940. oddelek za socialno politiko in ljudsko zdravje 10,339.120, finančni oddelek 13,348.860, oddelek za trgovino, obrt m industrijo 3,767.810, prispevek banovinskim zavodom 13,610.650, proračunski rezervni kredit pa 5 milij dinarjev. Dohodki: doklade na drž. neposredne davke 59,596.250 din, delež na skupnem davku ti a poslovni promet 4,185.000 din. trošarine na 34.065.000 din, davki in „ takse na 18,487.500 din, idktipmna za osebno delo 112.500* din, razni dohodki -K549.410 din in terjatve iz prejšnjih let 3,975 000 din. Pn primerjavi s preračunom'za leto 1940-41 treba predvsem upoštevati, da velja novi preračun le za 9 mesecev ter da je posebno za nekatera dela sezijske-ga značaja za to dobo treba predvideti skoraj toliko izdatkov, kot bi jih sicer prejšnji preračun predvideval za celo leto (to je na pr. pri tehničnih delih itd.). Med važnejšimi spremembami od lanskega leta so povečani izdatki za prosveto ter razne prireditve. Kmetijski oddelek predvideva več izdatkov za kmetijski gospodinjski pouk, 300.000 din za ureditev posestva »Lepi dol« in podobno. Nov je izdatek 240.000 din, ki ga bo nakazal prosvetni oddelek za stanarino učiteljic, poročenimi z ne učitelji in sicer za leto 1939-40. Zvišane so podpore za telesno vzgojo učencev in učiteljstva, Ljubljanski Filharmoniji, za najet/klino srednjih sol itd. Izredni izdatki predvidevajo podporo 238.000 din za popravilo kočevskega Dij. doma. 400.000 din za adaptacijo poslopja I. drž. real. gimn. v Ljubljani. »'00.000 dni za odkup opreme za gimnazijo na Rakovniku in ureditev .novih učilnic. i ehnični oddelek predvideva izredno doklado za cestarje za 945.000 din. I ovečana je postavka za prispevek banovine k vzdrževanju cest in mostov, ki so v oskrbi okrajnih cestnih odborov in k vzdrževanju železniških dovoznih cest od 15 milijonov din za celo leto 1940 do 1941 na 20 milij. din za 9 mesecev 1941 Izredni novi izdatki tega oddelka so: nabava sterilizatorja in operacijske mize za okulistični oddelek v javni bolnišnici v Celju 100.000 din, nabava rentgenskega aparata, sterilizatorja in kratkovalovnega aparata za javno bolnišnico v Slovenjem Gradcu 150.000 din in nabava prenosljivega rentgenskega aparata, preureditev gospodarskih poslopij pri javni bolnišnici v Brežicah 100.000 din. V preračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo je postavka za odplačilo dolga in obresti za zgradbo drž. tekstilne šole v Kranju od dosedanjih 750.000 din za 1. 1940-41 na 1,031.000 din za 1941. Nova pa je izredna postavka 265.000 din za stroške za preureditev električne nape-'jave v Srednji tehnični šoli v Ljubljani Novi povečani izdatki bodo kriti z večjimi dohodki banovine zaradi povečanja neposrednih davkov. Banovinska doklada ostane neizpremenjena. Med dohodki predvideva novi preračunski predlog blagajniški prebitek iz prejšnjega leta za 1.5 milijonov din, nepobrane stare ter jatve, povečan dohodek od taks za prenos nepremičnin, pač pa zmanjšanje dohodkov od trošarine na bencin in pnevmatike ter davščin na jedilna olja. — O novem preračunu bo sklepal banski svet 17. februarja t. 1. Droarte te Novi način peke Minister za preskrbo m prehrano je predpisal nova določila o kruhu, ki smo jih že napovedali in ki imajo namen prihraniti več pšenične moke. Prejšnje tozadevne določbe uredbe o mletvi in kru-| im so s tem spremenjene ter se sme za | peko kruha uporabiti največ 50% enotne I pšenične moke in najmanj 509« presejane koruzne moke. Enotna pšenična moka se lahko nadomesti z rženo moko, koruzna moka pa se lahko nadomesti do dve petini s krompirjem. Upravne oblasti prve stopnje bodo določevale s svojimi odloki odstotek mešanja pri peki kruha v mejah prej označenih odnosov med pšenično in koruzno moko, oz;roma krompirjem. Od dne veljavnosti te uredbe se lahko prodaja samo tak kruh, spečen v skladu s predpisi, pecivo pa samo iz enotne pšenične moke. Za pecivo sc lahko v kraju porabi le največ 10 gr enotne moke na vsakega prebivalca. Na ta način določene količine enotne pšenične moke bo podelila uprava urada za preskrbo med peke, ki izdelujejo pecivo, v sorazmerju z njihovim prometom. Izjemno smejo splošne upravne oblasti prve stopnje dovoliti peko belega kruha za potrebe bolnikov, bolnišnic in zdravilišč. Te oblasti bodo določevale tudi ceno kruha. ČISTI DOBIČEK NARODNE BANKE Cisti dobiček Narodne banke v preteklem letu je bil po njeni bilanci 46,7 milijonov din ali za 5 milijonov manjši kot predlanskim. Vendar se je dobiček delničarjev in države celo nekoliko povečal. Zmanjšana je dotacija rezervnemu skladu od predlanskih 10 milijonov din na 2.3 milijonov din ali 5%. Delež države prj razdelitvi dobička je bil 18.5 milijonov (predlanskim 17.3), dobiček delničarjev pa 25.8 (predlanskim 25.4) milijonov din. Delničarjem bodo izplačevali še 13% dividende (400 din od delnice), ter bodo znižane šele letos na 8%. ANKETA ZA UREDITEV PROMETA S KOŽAMI Na pobudo Zveze industrijcev jc bila na banski upravi poti vodstvom načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo g Trstenjaka anketa glede ureditve vprašanja prometa s kožami. Ankete so se udeležili _ v imenu Zveze industrijcev člani usnjarskega odseka, zastopniki Zveze trgovskih /.druženj in Zbornice za TOL Soglasno se je izreklo za ureditev prometa s kožami ,pri čemer morejo služiti za osnovo predlogi ,ki jih je v teni pogledu nedavno stavila banski upravi Zveza industrijcev Ker kažejo tudi pristojni činitelji resno voljo za zadovoljivo rešitev tega perečega vprašanja, je upati, da nastopi v kratkem nov režim v prometu s surovimi kožami in v oskrbi usnjarskih obratov s to važno surovino. g Izvozniki suhih češpelj, ki imajo na razpolago suhe češplje za izvoz, naj z ekspresno-priporočenirn pismom prijavijo ravnateljstvu za zunanjo trgovino v Beogradu ,poštni predal 818, celotno količino blaga, ki ga imajo na skladiščil, kakor tudi količine ,ki bi jih radi izvozili do prihodnje letine.. V svojih prijavah morajo izvozniki označili razen količine tudi kraj, občino in okraj, v katerem so imeli slive na skladišču. Predlože naj prijave najkasneje do 19. i. m. g Zvišanje splošnega davka na poslovni promet se bo plačevalo od 1. jan. 1941, kot opozarja davčni oddelek finančnega ministrstva. Izjemo tvorijo samo dobave po sklenjenih pogodbah z državo ali s samoupravnimi telesi. g 12.000 Ion sladkorja 1/. tujine bo lahko uvozil „Pogocl“ brez vsake carine z dovoljenjem ministrskega sveta. Sladkor je v kristalu in kockah. n .'Nemilost poplav so odstranili s pra* vočasnim razbitjem ledu na Donavi pi Apatinu in Bezdanu. n 1 din letne zakupnine za pošlo na avtobusni progi Pančevo- 1 erlez prejme avtobusni prevoznik Kosla liiker. Pako nizka, prevoznina je posledica hude konkurence z nekim drugim podjetnikom pri zadnji licitaciji. Zanimivo je ,da sla se oba ponujala za brezplačen prevoz, samo da bi zmagala. n 539.N93 kg živalskega mesa in Jcasli so upepelili lani v zagrebškem živalskem krematoriju. Pripadale so 181 konjem, 01 govedom in 1000 psom in mačkam. Krematorij je bil zgrajen 1. 1936 in ni dneva, ko ne bi bil „akliven“. n Top za lov latov je skonstruiral čudaški Milija Pavlovič iz Velikega Sela pri Požureveu. Skonstruiral ga je iz navadnega panja ter vodovodne cevi. liil je postavljen, tako, da se je avtomatično sprožil takoj ,ko je kdo odprl vrata. Neke noči j3 hudo poškodoval vrtnarja Dragoslava Zlal-koviča, ki je prišel nepovabljen na obisk. Topničar in njegov ..gost" sla bila oba kaznovana na 10 dni. n -t in pol iniPijonov oljenih dreves je na našem Primorju. n Meningitis se je nevarno razširil v okolici Negotina. n Pred1 ženo je skril denar, kolporter Gjuro Kovačič iz Zagreba, pa mu ga je' nekdo izmaknil n Prva razprava zaradi žalitve na radiju v naši državi bo te dni v Sarajevu proli znanemu javnemu delavcu v Sarajevu M listali Mulaliču in to zaradi žalitev, ki naj bi jih prizadejal spominu Bekir bega Tu-zlica pri nekem prenosu. n Velik pogon na volkove so organizirali v okolici Travnika. n Za zvišanje plač so se zavzeli splitski sodniki na svojem zborovanju. n 2700 delavcev v Dugi Resi je sklenilo prostovoljno odtegovanje pri plačah za zgraditev svojega doma. n Pegasti iitus razsaja po vaseh v okolici Tetova. n Umrljivost otrok je velika v Subotici# kjer jo. umrlo lani 1.881 otrok, dojenčkov do dveh let je bilo med temi 660. n Eksplodirala je plinska peč v kopalnici nekega zagrebškega trgovca s tako silo ,da je vrgla ob zid služkinjo, ki je bila lažje poškodovana., ter zrušila mejni zid s sosednjim stanovanjem. Radio Sobota 15. februarja Ljubljana: 12. in 13.02 vesela glasba na ploščah, 1$ koncert RO, 20.30 stare ribniške šale (izvajajo ribniški rojaki), 22.15 RO. — Beograd: 13 narodne pesmi, 17.35 vojaška godba, 22 prenos koncerta iz restavracije, 22.50 plesna glasba, — Zagreb: 13 simfonični koncert slovanske glasbe, 17.15 koncert RO, 20 prenos. — Praga: 15 kabaret, 17.20 lahka glasba, 22 plesna glasba. — Sofija: 12.15, 17, 19.50 in 21 lahka in plesna glasba, 22 narodna glasba. — Anglija I: večerni spored, 21.15 pisan koncert, 23.15 plesna glasba. Beromiinster: 15.45 zabavni koncert, 18.20 violinska glasba. — Budimpešta: 15.20 plesna glasba, 19.20 pevski koncert Božice Sarvan-čajkovec, 22 ciganski orkester. — Francija I; 17 koncert zabavne glasbe. — Italija: 13.13 lahka glasba, 19.30 orkestralni koncert, 20.30 P. Mascagni »Maske«. — Nemške postaje! 16.20 pisan sodobni koncert, 18.20 in 21.15 zabavna glasba. — Ankara: 20 lahka glasba, 20.45 turška glasba, 23.45 plesna glasba. W. E. BARTHELL 48 ZENA V DŽUNGLI Eksotična roman 'Ali se ti tako mudi priti v njegov ša-tor?« se jo posmehovala žena. »Pazi se, šakal Kalida tuli ponoči in grize podnevi! - Peš hočeš k njemu? — če je prenočeval tri dni, ga boš dosegla jutri zvečer.« »Ne razumem!,: je obupovala Beata. Mavvasa je začela znova spraševati. 3Dva dni iti dve noči dalgč je od tod,« je odgovorila še enkrat ciganka. »Potem bom potovala noč in dan. — Povej: ali potuje njegovo pleme po cesti?« »Dassya!« Klic iz voza, moško preklinjanje je pregnalo ciganko proč. »Na cesti v Mirzapur!« je zadihala Beata. »Najdeva ga — najdeva Agnes.« Se se je obotavljala, upala, da se mlada zena vrne. roda surov mož jo jc hudo motril in ju pregnal. Decembrsko sonce je ogrevalo »rak. vedno so drle trume romarjev ob re- ki do svetega Gangnotri in še više do tja. kjer Gang izvira iz večnega ledu Himalaje. la dežela je bila v večnem gibanju. Vedno je gnala vera in žrtev tokove ljudi po gorah in dolinah, zmerom pogreznjene v češčenje. V širokem loku je tekla reka... iz INDIJE Beata in Mavvasa sta romali s trudnimi nogami, neprestano, le tu in tam nekaj trenutkov počivajoč, hraneč se s sadeži in mlekom. „ Neki svet je za Beato izginil — bogastvo, lepota, eleganca, svetloba, radost, zapravljanje, udobje, brezskrbnost — vse to je doslej komaj pogrešala. Banana ali mangrova jo je hranila, prgišče riža ali koruzne moke jo je nasitilo kakor milijone otrok te dežele. Njene kite so sc napele in mišice so postale prožne. Sonce jo je ožgalo, novi tokovi moči in zdravja so prešinili njeno telo. Večer drugega dne jo je našel trudno iti skrajno izčrpano na dvoru svetišča boginje Saraswati. Svečeniki so obdarovali ženi z jedili in jima dali prenočišče. Dalje!« je dejala Beata zjutraj. Znova se je začela, pot. Okoli poldne najdeta ob strani ceste vas. Zaprašene koče, zaraščena polja. Zagledata moža. Beata ga vpraša: 'Predvčerajšnjim je šel tod mimo trop ciganov — ukradli so mi polno košaro sadja. - Shiva naj jih uniči!« se je jezil mož. »Govori!« je prosila. >Ali si videl pri njih belo deklico — plavolaso — tako kakor jaz?« Toda mož ni vedel ničesar in je strmel vanjo z odprtimi usti. Sonce je plamtelo. »Počivajva!« je prosila Mavvasa, toda Beata je silila naprej. »Predvčerajšnjim so bili tu — okoli poldne«, je dejal mož. »©va dni pred nami!« Vzravnala se je in zopet povzela korak. Prah je pokril njeno oblačilo, obraz, telo. Znoj jc dražil kožo. G>rlo jc bilo izsušeno. »Žejna sem!« je dejala. Zopet jc izprosila Mavvasa od ljudi na poljih in od romarjev ali od krčem ob cesti mleko ali figovega soka. Beatini plavi lasje so bili sivi od prahu in siva je bila njena koža. Piki mrčesa so ske-ieli. Glad je krožil z žarečimi kolesi pred njenimi očmi. Popoldne sta počivali uro, toda ko se je zmračilo, se je Beata zopet vzravnala. »Potovali bova ponoči.« Molče je sledila Mavvasa. Ni več prosila ... Mem-sahib je hotela tako. Mem-sahib hoče pač umreti... kako bi mogla sicer biti tako kruta proti sebi? O, ona ve to, mem-sahib se bori s Shivo, rušiteljem, premagovalcem ljudi, da bi jo sprejel v svoje naročje ... Mem-sahib hoče umreti, da — in Mav/asa pojde z njo. dokler ji bo mogla služiti. N.icni mladi udje so ponižno šli. Nobene volje ni več imela — nobene druge kakor to: služiti in ljubiti. Noč je nastopila. V skrivnostni žametni črnini se je privijala k indijski zemlji. Iz : teme so se iskrile večife zvezde ... Počasi je korakala Beata spredaj, bretf strahu pred samoto in potjo v noč. Dolgo so visele njene oči na zvezdah neba-Agnes... Enoglasno so šumeli njeni koraki v tišini. Iz bujnih gajev ob poti so tožile drevesne sove. Nočne žuželke so brnele, v listju je šelestelo... Beata je korakala in korakala, kalto-r da bi bila osvobojena svojega telesa, kakor da bi nihala skozi neskončnosti. Mrtev je bil svet. topo njeno trpljenje. Agnes. Noben dvom je ni več mučil, noben obup, noben kes, nobena jeza. Vsi so vstal; v tej noči: njen mož, ki ga jc ljubila, njena mati. njen oče, davno umrla, James VVilgard s svojimi sivimi lasmi — in razumela je in mu odpustila. HenrV Forrest — in smehljala se jc in mu oprostila in mu bila hvaležna. In je šla i» šla... Tja do jutra. V daljavi sc jc svetlikala reka. Prodirali sta skozi ločje in si okopali noge, črne od prahu. Ko so pomežiknili prvi sončni žarki, sta vrgli obleke s sebe h' stopili v igrive valove. Šele potem sta počivali. Kakor bi bili udje hromi, tako težko sta ležali na zemlji. Spati — je mislila Beata. Toda brezmejen krik hrepenenja jo je pretresel. • • »Danes jo najdeva!« jc koprnela vroče v daljavo. Mavvasa jc prikimala in se smehljala* (Daltfj Nav k e Draginja in položaj javnih uslužbencev P-od tem naslovom objavlja zadnji »Učiteljski tovariš« daljši članek, ki stika na podlagi številk sedanje gospodarske razmere. Da bomo videli, kako gleda učiteljstvo na naš sedanji položaj, objavljamo nekatere odstavke iz omenjenega članka: »Stalno naraščanje draginje, ki se je začelo s septembrom 1939, leta, je prizadejalo vsem državnim uslužbencem že takoj v početku resne skrbi, V početku smo verjeli, da je mogoče zadržati nagel porast cen. Verjeli smo, da ie mogoče s strogo določenimi maksimalnimi cenami onemogočiti škodljivo delo raznih špekulantov in verižnikov. Danes tega ne verjamemo več. Praksa iz Prejšnje svetovne vojne prihaja ponovno na površje. Preveč jih je takih brezvestnežev, ki bi radi naglo in močno obogateli na račun tisočev in tisočev konsumentov. Čeprav so kazni velike in tudi eksemplarične, vendar je zelo mnogo prestopkov proti uredbi o pobijanju draginje in nedovoljene špekulacije. V početku naše akcije za ureditev našega gmotnega položaja smo postavljali vedno dve zahtevi: zvišanje prejemkov ?-ii znižanje in maksimiranje cen. Danes smo prepričani, da moTemo pričakovati trenutno ureditev našega gmotnega položaja edino še od zvišanja prejemkov, ki pa mora biti v pravilnem sorazmerju z zvišanjem cen vsem življenjskim po- j silno trebščinam. Da je namreč znižanje in maksimiranje cen nemogoče, nam potrdi sledeče: • Skupno je bilo 23 oseb poslanih bivanje, najvišja kazen na pn-je znašala 100.000 din, 6 mesecev zapora in 6 mesecev prisilnega bivanja. V banovini Hr-vatski je bilo pa 413 primerov in so bili Od 1. maja do konca leta 1940. je po j vsi končani z obsodbami. Najvišja kazen statistiki urada za kontrolo cen bilo uvedenih v državi brez Hrvatske 5993 postopkov po uredbi o pobijanju draginje in nedovoljene špekulacije. V dravski j banovini je bilo 285 takih postopkov. —1 je znašala 200.000 din globe in 10 mesecev zapora ter zaplenitev blaga za poldrug milijon dinarjev. Na prisilno bivanje , je bilo poslanih 19 obsojencev.« Učiteljstvo meščanskih šof je zborovalo V Celju je zborovalo učiteljstvo mešč, šol iz cele Slovenije. Zborovanje je vodil dolgoletni predsednik Anton Fakin, ravnatelj na Viču; Društvo je v času ca zadnjega zborovanja med drugim posredovalo pri odločujočih činiteljih in prosilo, da se čim prej uzakoni uredba k zakonu za meščanske šole; da se zajamči kredit za prevedbo osnovnošolskih izprašanih učiteljev na meščanskošolski preračun in kredit za napredovanja in vnese dovolj mest za 1V./I.; da se vrnejo dipl. filozofi, dodeljeni gimnazijam na mešč. šole, ker primanjkuje učiteljstva na mešč. šolah, da se na banski upravi ustanovi samostojen odsek za mešč. šole, da se v Ljubljani ustanovi višja pedagoška Spremembe v prometu potniških vlakov _ Pričenši od 17. t. m. izostane na progi Celje—Velenje ob delavnikih vlak št. °126 z odhodom iz Celja ob 20.43 ter s Prihodom v Velenje ob 21.51 in vozi namesto njega samo ob delavnikih vlak štev. 9120 z odhodom iz Celja ob 19.05 |n s prihodom v Velenje ob 20.13. Vlak št. 9126 z odhodom iz Celja ob 20.43 in s Prihodom v Velenje ob 21.51 vozi torej samo ob nedeljah in praznikih. Nadalje izostane od istega dne na progi Poljčane —Slov. Konjice vlak št. 8236 z odhodom iz Poljčan ob 16.30 in s prihodom v Slov, Konjice ob 17.1 S in vozi namesto njeg^ vlak št. 8238 z odhodom iz Poljčan ob 18.55 in s prihodom v Slov. Konjice ob 19.43. Potujoča higienska razstava v Prlekiji Higienski zavod ter društvo »Prijateljev Slovenskih goric« prirejata v obmejnih krajih Prlekije higienske razstave. Te so navadno v šolah, odprte po 3 4 dni, zvečer so predavanja o negi otrok, podnevi pa hodijo, zaščitne sestre °d hiše do hiše ter dajejo materam nasvete. Sledi tudi obdarovanje revnih družin, ki so potrebne in nimajo perila in drugih potrebščin za svoje malčke. To Je silno hvalevredno delo, obenem pa tudi težko in mukapolno. Naše podeželje, posebno v obmejnih Pasovih, je v higienskem pogledu zelo zanemarjeno. Slaba stanovanja, nesnaga in bolezni nam pričajo, da je treba ukreniti še marsikaj, da bomo higieno naše vasi dvignili -na ono stopnjo* kakršno si želimo. Posledica teh razmer je visok odstotek umrljivosti dojenčkov in otrok v najnežnejši dobi. A oni, ki je ušel smrti v tej dobi, nosi v sebi kal bolezni. Zaradi tega pozdravljamo potujočo higiensko razstavo in delo zaščitnih sester, ki bodo našle tu v obmejni Prlekiji dosti dela in za svoje delo dober teren. Razstava je bila že pri Sv. Juriju ob Sč.. sedaj je na Kapeli, pride še v Vučjo vas in še v druge kraje. V-ar e Dijaški kuhinji v Celju sla prispevala Im 1000 din g. Slermecki Rudolf, veletrgovec v Celju in " dr. Lrmonc Josip, zobo-ravnik v Som boru. Oba slu poslala usln* Uoviia člana celjske Dijaške kuhinje. Po J000 din je nadalje prispeval že dosedanji Ustanovni elan g Lazarevič Todor, predsednik Cinkarne v Celju. <• V korist zimske pomori priredi Mlakarjeva družina v nedeljo. Ki 1. m., ob v Ljudski posojilnici v Celju burko v. vragova smola". Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi knjigarni. ( \rsrrfe. 18 letni Stanko Hribar, dninar v Trbovljah, je vozil na postajo. Med 'ol|D se j,- voz prevrnil nanj in ga težko Poškodoval po obrazu. Pri padcu si je ''•lomil nogo (i letni sin malega posestnika Amon K rope j iz Slov. Konjic. (>;> letne-K« dninarja Jurija Jurkoviču je v Mečici bavinji ugriznil pes. e tu n (j c sa napadli v Šmartnem v Rožni «f>lini 21! letnega Antona Verdeva iz Zavrha ga tako poškodovali po telesu in obra-. i da je moral iskali pomoči v celjski **!mšnici. ( .|.V !>»včna uprava v Celju poziva vse one '"'dajalce, ki plačujejo uslužbenski davek . davčnih murkicah in ki še niso predlo-, 1 uslužbenskib knjižic davčni upravi v \ontrolo ,da is tu takoj predložijo, siccr zadela kazen v smislu čl 1,'!8 za~ o Hi jill bo lil '"a o neposrednih davkih. t Miuliii-ui vseučilišče. V nv. ob 20. bo predaval ■oris ZaruiU iz Zagreba o ‘ uibrionalnega razvoja s|t*op|ičnimi slikami ponedeljek, 17. univ. prof. dr. temi: ..Cinitelji Predavanje bo s VELIKE POPLAVE V MEDMURJU Zadnje dni se je vreme v Hrvatskem Zagorju in Medmurju močno spremenilo. Sneg zelo naglo kopni, temperatura pa znaša okoli 10 stopinj nad ničlo. Drava in Mura sta močno narasli in poplavili okolico. Več vasi je pod vodo. Promet je močno oviran, mnoge ceste so neprehodne. To je že tretja poplava letos. ZAGREBČANOM SE NI BATI STRADANJA Na nedavni seji mestnega prehranjevalnega odbora v Zagrebu je izjavi! predsednik mestne občine Mato Starčevič, da je Zagreb v zadostni meri založen z žitom in moko. Tudi ostalih živil je dovolj na zalogi. Popolnoma odveč da je strah, da bi morali Zagrebčani do prihodnje žetve' stradati. l' Društvo Rdečega križu v Celju ima v 1 >'edo iii i m <>|> 20. občni zbor v sejni dvorani • mestnega x ( Male oglase "eruiku' v Celju, poglavarstva oddajte v Prešernova upravi ul. :s. »Ve SMRT NAJSTAREJŠE ČRNOGORKE V Nikšicti je umrla najstarejša Črnogorka IIU letna Gospava Baljevič. Njen mož, ki je pred nekaj leti umrl. je dosegel starost 107 let, njena mati pa je bda stara celo 125 let. SMRT DETETA V KROPU Sedem dni je v silnih mukah zaradi 1 življenjsko nevarnih opeklin trpela eno-| letna Marija Šumičeva iz Brega pri Les-j :.ovcu. Njena mati je odšla k sosedu na j delo. Marico pa je prepustih v varstvo 16 letni sestri, la je imela opravka pri štedilniku. Njeno zaposlenost je izrabila zla usoda. Otrok se je priplazil k loncu s kropom na tleli ter pad.:l vanj. Končno šola. Zbor je odobril dosedanje društveno delo za zvišanje prejemkov in naložil odboru, da mora v sodelovanju z drugimi organizacijami storiti vse, da se doseže zvišanje prejemkov. Sekcija je z ostalimi šolskostanovskimi društvi storila vse, da pride čimprej do vzjjjemhe^a dela s hrvatskim društvom v Zagrebu, centralo in ostalimi sekcijami. Predložila ,e centrali projekt pravil za Zvezo. Dr, L e-šanc’je predaval o vzajemnem delu na mešč. šolah. Zborovanja se je udeležilo tudi nmogo dipl. filozofov, ki jih je na mešč. šolah v Sloveniji 100. Poročilo o podal pisatelj Toni S e- o Iz Kranja poročajo, da zahtevajo tamkajšnji trgovski nameščenci novo ureditev delovnega časa (8 urno delo). o Slovenjgradec zapušča zdravnik dr. Jože Slapar, ki je bil imenovan za banovinskega zdravnika v Novem meslu. o Nesreča pri godovanju. V Zavodnjah nad Topolšeico je obhajala gostilničarjeva hčerka Marija Smrečnikova god. Ob tej priliki so tudi streljali, pri čemer pa se je 18 letni dninar Karl Stropnik močno ra-ril. »Razorih« 1 i š k a r. je deklica izdihnila. je po sedemdnevnem trpljenju EPIDEMIJA TIFUSA V SLAVONSKEM BRODU Epidemija tifusa je zaradi slabe pitne vode zavzela v Slavonskem Brodu in okolici velik razmah. Število bolnikov je bilo zelo veliko, vendar ni bilo smrtnih žrtev, ker so se takoj zatekli v bolnišnico, kjer so jih rešili. Sedaj so začeli preiskovati vodnjake, ki jih bodo preuredili. Ko je tifus popustil, se je pojavila epidemija škrlatinke. Šole so zaprte, ker je število obolelih učencev vedno večje. o Rejenec nad gospodarja. V Rakovcih v Prekmurju je rejenec Štefan pobil s kolom na tla in težko poškodoval svojega krušnega očeta poselnika 1o poklicu čuvaj. In gladko so mu dali krušno karto za 2 kg moke na mesec j>o. poplavi. Sedaj so pa šele opazili .da je temu detetu ime Lumpi in ugotovili, da v tako nežni mla- dosti še ne more opravljali težke in odgovorne službe čuvaja. L tun pice seveda ne bodo klicali na odgovor, pač pa b;> po vabljen družinski poglavar, ki je svojemu psu dal svoj priimek in gh uradno izdal za svojo hčer. Kino v Ljubljani * KINO UNION. Tel. 22-21. ..Cirkus” rusli velefilm z Ljubo Orlovo. KINO MA TICA. Tel. 22-11 Morski volk. Zgodovinski velelilm. Krrol l-lvnn, Brenda Marshall . * KINO SLOGA. Premiera afriškega filmu .,Boginja Konga*'. Ami Sothern in John Caroll. Proračunska sejja polfčanske občine Na seji občinskega odbora so prvenstveno sklepali o proračunu občine, ubož-nega in veterinarskega sklada in odkupnine ljudskega davka za 1. 1941. Ker proti predloženemu osnutku proračuna v določenem roku ni bilo pripomb, je bil proračun odobren. Novi proračun znaša za dobo 9 mesecev 150.700 din izdatkov iri dohodkov ter je nekoliko višji od lanskega. Doklada na vse državne nepo* sredne davke je ostala ista in znaša 75%. V kritje proračuna bodo pobirali naslednje trošarine: od 1001 vina 100 din. od 1001 piva 200 din, od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma, konjaka 5 din. od šumečih vin 5 din, od goveda nad letom 20 din, pod letom, od prašičev in drobnice 10 din, od 100 kg uvoženega mesa pa 100 din. Med izdatki omenjamo osebne izdatke. ki znašajo skupaj nad 30.000 din. Prispevki za ljudsko prosveto znašajo za šole Poljčane. Studenice in Sl. Bistrico skupaj. 23.250 din, za gradbene stroke nad 30.000 din, za kmetijstvo in živinorejo nad 8000 din. za ljudsko zdravje 1000 din, za socialno skrbstvo nad 27.000 din, prispevek gasilski četi 2000 din, kulturnim društvom 1350 din. Sokolu 150 din, šolski kuhinji 1200 din. Rdečemu križu 375 din in za obvezno telesno vzgojo 1000 din. Proračun nbožriega sklada znaša 30.800 din. veterinarskega 9000 din in odkupnine osebnega dela 3000 din. Dalje je bilo na tej seji podeljeno mesto pomožnega tajnika gdč. Vezjak Rozinki, za občinskega slugo pa je postavljen Polšak Ferdinand. Podeljenih je bilo tudi nekaj občinskih podpor. HBBBaHMto... avarov am Žesto«* so naročnik' Veče mika osebno to.oco- Zammivosti Kmetje so najboljša utrdbena linija >V narodnostno ogroženih predelih Je zavedno kmetstvo, tesno povezano z zemljo, najboljša obramba" Dr. Kummer, ravnatelj v nemškem ministrstvu za narodno prehrano, je v ne kem strokovnem listu objavil zanimive podatke o naseljevanju kmetov v novih mejnih predelili, ki jih je Nemčija pri dobila v sedanji vojni. Uvodoma naglasa dr. Kummer med drugim: »V narodnostno ogroženih predelih je kmetstvo, ki k tesno povezano z zemljo, mnogo boljša obramba kot vsakršna utrdbena linija m posadka, pri kateri se vojaštvo neprestano menja.« V nadaljevanju članka prikazuje dr. Kummer pregled dela okoli naseljevanja kmetov v predelih, ki jih jo na vzhodu pripojila Nemčija v svoj državno-uprav-ni okvir. Od Danziga do nemško-slovaške meje je bilo v zadnjem letu naseljenih nad 180.000 Nemcev, večinoma članov kmetskega stanu. Naseljevalni uradi zasledujejo pri svojem delu sledeče naloge: 1. primerna razvrstitev priseljencev in vzorna uprava in oprema kmetskih posestev, 2. popravilo raznih poškodb na kmetskih in gozdnih posestvih, 3. zamenjava nemških in poljskih kmetskih posestev' in 4. podrobno delo za načrtno naseljevanje (ustvarjanje novega kmetstva, povečavauje premajhnih posesti, krajevno preseljevanje itd.). V Gdansku in Poznanju sta bila osnovana centralna urada za naseljevanje in preseljevanje; v posameznih pokrajinah pa so ustanovljene podružnice teh uradov. Na vzhodu je bik> doslej dokončno urejenih 23.000 novih posesti, kjer živi na prostoru 320.000 ha 125.000 družinskih članov priseljenega nemškega kmetstva. Nadalje ugotavlja dr. Kummer v svojem članku, da prejšnja poljska kmetska ix>sestva niso odgovarjala zahtevam nemškega kmeta, ki je po izobrazbi in i naprednem kmetovanju znatno nad poljskim kmetom. Vsa taka posestva, ki so prej bila v mejah . republike Poljske, je bilo treba primerno preurediti, komasirati in jih usposobiti za napredno kme-* to vanje. Oba centralna urada v Gdansku in Poznanju sta doslej na ta način preuredila 13.700 bivših poljskih kmetskih posesti. Na 1800 posestvih so morali najprej obnoviti, gospodarska poslopja, ki jih je porušila vojna vihra. Ponekod pa je sploh bilo treba nanovo zgraditi vse kmetske gospodarske objekte. Pri tern delu, ki je poverjeno petdesetim gradbenim podjetjem, je zaposlenih 14.000 delavcev in obrtnikov. Piri tem načrtnem naseljevanju so odločujoči činitelji polagali največjo pozornost na ustvarjanje nemških dednih kmetij, ki imajo obseg rentabilno zaokroženega gospodarstva. Kmetje, ki jih oblasti naselijo na teh dednih kmetijah, plačajo letno anuiteto, ki pa nikakor ne presega njih gospodarske zmogljivosti, tako da more vsak gospodar zaključiti svojo letno bilanco z uspehom. Ko naseljeni kmet plača zadnjo anuiteto, postane kmetija njegova trajna last. Naseljevanje na zapadu, v predelili Alzacije in Lotarinške, je pričelo šele pred nekaj meseci ter se trenutno razteza na 260.000 ha zemljišča. To zemljišče je bilo doslej večinoma neizkoriščeno. Z naselitvijo pa bo spet pridobljeno za kmetsko proizvodnjo. Delo je posebno intenzivno v predelih okoli bivše Maginotove linije, kjer se sedaj urejajo najlepši sadovnjak-plodne njive in travniki. z libijskega bojišča Najbolj zvest mož v Hollywoodu »KAJ BI STORILI, ČE BI IMELI 37 ŽEN?« I — Prav zares da sem danes slabe volje. Ko bi se Boris že enkrat navadil lepi še pisati. Danes mi je spet pisal z orožnih vai, toda pomisli, za nič na svetu nisem mogla razbrati, ali mi pošilja 10« ali 100« poljubov! Sadni sok v prahu Kijevski institut za znanstvena raziskavama je odkril način za izdelavo sadnega soka v prahu. Če tak; prašek raztopimo v vodi, dobimo popolnoma priroden sadni sok, ki se prav nič ne razlikuje po okusu in vseh značilnih svojstvih od svežega soka. Dodatno k temu pa je izšla uredba sovjetske vlade, ki naroča prehranjevalni industriji, da predela čim več sadja v sadni prah. Vsi industrijski obrati pa morajo imeti na zalogi zadostne količine sadnega prahu, ki ga morajo dnevno razdeljevati v do-iločenih količinah industrijskemu delavstvu. Ponosna zaročenka — Moj zaročenec je pameten za dva moža! — No, slednjič si le našla pravega! Po pogodbi, ki jo ima filmski igralec Tyrone Power s podjetjem »Fox«, ne sme ničesar govoriti o svoji ženi, znani filmski igralki Annabelli. Ameriška ženska publika mu je z veliko težavo oprostila, ker se je poročil z Annabello, ne more inu pa oprostiti, ker je preveč zvest svoji ženi. Na anketo, ki jo je priredilo neko filmsko podjetje v zvezi z nekim filmom iz mormonskega življenja, je moral odgovoriti tudi Tyrone Power na nekaj precej indiskretnih novinarskih vprašanj. »Kaj bi storili, če bi imeli 37 žen?« ga je vprašal novinar, nadejajoč se, da mu bo Tyrone dal kako duhovito improvizacijo o dobrih in slabih straneh enožen-stva in mnogoženstva. Toda Tyrone se je kaj naglo znašel ter nepričakovano izjavil: »Sicer pa sem jaz tako oženjem s 37 ženami. V eni sami ženi je namreč skritih 37 žen. Vsa njihova dražest, nežnost, lepota, dobrota in ljubeznivost se nahaja v eni sami ženi, in ta sinteza vsega najlepšega, kar more sploh imeti žena, se imenuje: Annabella«. Novinar, ki je bil nekoliko razočaran nad Tvronovini odgovorom, je odšel k ravnatelju filmskega podjetja ter mu svetoval, naj pošlje Tyrona Powra na dopust, kajti Annabella si že toliko čaša želi videti Indijo. In Tyrone in Annabella sta zares odšla na dopust v Indijo. Ko sta se vrnila, j1-1 je spet obiskal taisti novinar, proseč jU; nai mu povesta svoje vtise iz Indije. Ali tudi tokrat je Tyrone razočaral novinarja: »Svoj dopust sem naravnost divno prežive!, za kar pa gre zahvala Annabeih, ki je idealna sopotnica. Kljub temu pa moram reči, da sem raje doma, kjer imam svojo udobnost, zlasti odlično kuhinjo, kar je spet Anriabellina zasluga, zakaj moja žena ni samo idealna tovarišic?, ampak tudi vzorna gospodinja«. Ce se šimpanz napije šampanjca V nekem newyorškem klubu je gospa Diligham iz Honolula priredila velik banket v proslavo zaroke njene hčere. Na banket je povabila številne odlične osebnosti. Zaradi razvedrila m pa reklame seveda je pripeljala med goste tudi šimpanza, ki se je na čudovito hiter način spoprijaznil z vsemi gosti. Ko se je razpoloženje gostov že nekoliko »sprostilo«, se je nekdo izmed gostov spomnil, da ni prav, da ie šimpanz tako resen in trezen ter predlagal, da bi mu dali malo šampanjca. Koncem koncev se je poleg Joseph L. Marx: Bil /e moj prijatelj! ■Rihard sc ni razburjal, ker sem mu prej d;'l injekcijo. Šklepetajoč od mraza, sva se napotila proti vasi. Bila sva na potu skoraj dve uri, ko sem opazil, da Rihard bledi. V trenutku ga je zgrabilo. Stal je pri meni, trenutek na to ga je podrl krč. Razumel je, kaj je prišlo iii rnc moledoval, naj mu dam sladkor. Nisem ga imel. Vsa zaloga je izginila na dnu vode. -Vidite, moj prijatelj je bil velik, močan in težak in se je utrudil vsled prehitre hoje. Porabil je vso svojo energijo. Ne bi se smel tako napenjati takoj po injekciji. Vseeno je, kateri zdravnik bi mu prepovedal. In tudi sam sem mu to prepovedal. »Rekel sem vam že, da je imel ženo Marijo, sladko in tako lepo. Torej tako, Rihard je bil v krču na tleh in mu nisem mogel z ničemer pomagati. Nisem ga mogel nositi, bil je pretežak. Nisem ga mogel pustiti samega. Prikazala se mi je Marijina slika, Marija z velikimi žalostnimi očmi. .Grozna jeza me je pograbila ob tem spominu. Veste, te slepe jeze, ki pridejo iz globine let in ki prebude to, kar je ostalo v vas živalskega. Pokleknil sem predenj, njegov obraz je bil nepremičen, toda njegove oči so gledale /. žarom inteligence. Vedel je, da mu ne ostaja več, kakor par minut življenja. Končal si, moj stari, sem mu rekel, z visokim glasom. Umrl boš. Ta trenutek čakam skoraj pet let. »Njegove veke so udarjale in z groznim naporom se je holel dvigniti. Nadaljeval sem v. jasnim glasom, dobro naglašujoč svoje be-nede, da ne bi nobene izgubil' »Poslušaj me dobro, vse sem zraeunal, vse pripravil. Mogel bi te imeti tukaj dolgo časa, toda jaz pričakujem takoj. Nihče mi ne bo mogel ničesar očitati. Vsi me bodo objokovali, ker sem izgubil svojega najboljšega prijatelja. »Počepnil sem, kolena so se mi tresla. Potem sem nadaljeval: »Zakaj sem te umoril? Tudi ti moraš izvedeti. Vsi najini prijatelji so vedeli, razen tebe. ubogi idijot. Bil si preveč varen za svojo Marijo. Mislil si, da ne ljubi drugega kakor tebe. Toda, jaz sem skrbel zanjo, jaz. Bil sem njen doktor, njen zaupnik. Po malem, postala sva prijatelja, velika prijatelja. Začel sem jo ljubiti, hotel sem ti jo iztrgati. Imeti za sebe za vedno. Strah jo je bilo pred razporoko, torej sem te odstranil. Rihardove oči so me gledale s tesnobo. Videl sem, da izgublja bledico, jeza mu je ustvarjala novo moč. Počasi se je dvignil z zemlje. Ogromne kaplje znoja so blestele na njegovih senceh. >;Sprv« si moledoval, naj me gre pogledat. Ni hotela. Se spominjaš? Ti, ti si jo prisilil, da me je spoznala. In sedaj ne moreš več. Niti odgovoriti mi ne moreš . . . »Sopihal je. Zmignil sem z ramama in se začel smejati, z zelo visokim in močnim glasom. i Rihard je postal ves rdeč, jeza je vrela v njem, strla zapreke, ki so ga priklenile na zemljo. Osvobojen, s hripavim glasom, se je dvignil in šel proti meni. •To ni bilo resno. Ni me mogel zgrabili, umiral je. Nisem mogel drugega kot da ' tečem . . . v »Vi niste doktor? Ne? Res je, to sem vas že vprašal. Eh, dobro! Besna jeza ima čudne posledice. Za Riharda jih je imela. Bil je tu, umirajoč diabetik . . . Skoro pobesnela jeza je spravila v delo adrenalne žleze in adrenalin je delal sladkor. Naglo je dobil energijo, z njo pobijal omedlevico, se dvignil in me zasledoval. »Bežal sem. Tako se ne beži niti v najhujših sanjah. Obračal sem se, zmanjševal svoj tek. Rihard mi je bil vedno za petami. »Koliko časa sem tekel? Nisem vedel, kajti še vedno tečem . . . Bila sva na cesti in da! sem znamenje vozu, ki je peljal mimo. Razložil sem, da je nesreča in da je treba tega človeka nujno prepeljati v bolnišnico.Treba je zanj skrbeti takoj in ušel je, resnično, ušel je. •Kje je> sedaj? Sam ne vem. če bi se sre-'čala, mislim, bi si ne imela mnogo povedati. Ni res? Mislim, da bi me poiskusil ubiti. In v bistvu ne bi bila taka nesreča, že dolgo časa sem mrtev. Od tedaj je deset let . . Prenehal' je. Razumel sem, da je končal svojo zgodbo. Nisem sc mogel zadržati in sem zamrmral: — Imeli ste pogum! Ni se obrnil k meni in njegov pogled se je zgubil v daljini. — Ah, da . . . mogel jo je, razumete. Mogel je prebiti omedlevico. Samo nadčloveška jeza je mogla storiti ta čudež. Torej, zgodbo /. Marijo sem si izmislil. Vedel sem, kako je ljubil svojo ženo, koliko zaupanje je ime! v njo. Vedel sem, da ne bi prenesel misli, da hi ga varala, ljubila drugega. In besnost, ki ga je zgrabila ob tej misli, ga je prevedla v svet živili. To je vse, kar sem hotel: čudno je, da ste me vi že od vseea začetka razumeli. Rihard, on, me ne bi nikdar razumel. Bil je moj prijatelj in mi ni verjel. Uničil me je. gostov tudi šimpanz napil šampanjca slednjič celo pil »bratovščino« z nekaterimi nekoliko prenapetimi Američankami. Nenadoma pa je šimpanz kot blisk planil na neko SOldtino grofico ter i° ugrizni! v prst tako močno, da je morala nemudoma iskati zdravniške pomoči. Šimpanza so takoj zvezali ter ga od-pretnili v Pasteurjev zavod, kjer bodo ugotovili, ali je obolel za steklino, ali P:l je svoje dejanje stor.il v pijanosti. Sodobno vkeštvo —• Gospod, mar ste vi oni, ki: ie imenoval mojo ženo KsaiTtipos? — Da, ja« sem. — Hm, prosim vas, povejte mi, k# to prav za prav pomeni. »Oči11, ki vse vidijo Jfaitf&or Vsy oddelki bolnišnice so stalno prenapolnjeni Lani je bito 17.185 bolnikov — Večmilijonsko posojilo za razširjenje , Statistika mariborske splošne bolnišnice za lansko leto nam kaže ogromno delo tega humanitarnega zavoda kljub težkim finančnim Pniikam in pomanjkanju prostora. Zaradi porasta cen vsem bolniškim potrebščinam, zlasti zdravilom, živilom, kurivu, snažilnim sredstvom za okoli 30% napram cenam v I. 1939. je banska uprava sicer priskočila z naknadnimi dotacijami na pomoč. Vendar pa te niso bi-‘Jj luko izdatne, da bi ne bila potrebna skrajna stednja in omejitev izdatkov na najpotrebnejše. Naval na bolnišnico se je zaradi gospodarske krize večal, vsi oddelki so bili stalno prenapolnjeni. Bolniki so ležali tudi na zasilnih Posteljah, nosilkah, otomanih, pa tudi po 2 v oni postelji. Kljub temu pa je bilo treba še odkloniti preko 4000 oseb, ki bolniškega zdravljenja niso bile tako nujno in neobhodno potrebne. V svrho pridobitve prostora za nove nujne slučaje je bila povprečna doba zdravljenja bolnika skrajšana, bolniki pa odpuščeni v domačo nego in zdravljenje, kadar koli je to bilo mogoče. Le na ta način je bilo mogoče v teku lanskega leta sprejeti na zdravljenje in oskrbo okoli 17.000 bolnikov, to je petkrat toliko kakor leta 1920., čeprav se je medtem kapaciteta bolnišnice povečala komaj za pičlo polovico. Novi paviljon z 250 nadaljnjimi posteljami bo predvidoma dograjen do jeseni, s tern- pa še vedno ne bo rešeno vprašanje nadaljnjega razširjenja bolnišnice, za kar sc uprava bolnišnice poteguje že 15 let. Banska uprava je sedaj odobrila načrte in sklenila najeti večmilijonsko posojilo. Tako bo v prihodnjih letih zgrajena še nova porodnišnica, paviljon za tuberkulozo, novo upravno in stanovanjsko poslopje, nadzidani in preurejeni bodo paviljoni za kirurgijo in interni oddelek ter Povečana centralna kuhinja. Po izvedbi tega načrta bo dobilo magdalen^ko predmestje popolnoma drugo lice, zlasti ko bodo regulirane tudi ceste ter se bodo morala stara mala po-' slopja umakniti novim modernim zgradbam in nasadom. j Mariborska bolnišnica ima kot osrednji zdravstveni zavod dravske banovine specialne oddelke za vse vrste bolezni s strokovnjaki specialisti ter z vsemi aparati moderne, medi-uine. V ustanovi je 9 specialnih oddelkov, 2 instituta, centralna lekarna, 3 laboratoriji, am-bulanca ter uprava s 4 odseki. Po odhodu Prejšnjega ravnatelja dr. F. Hribarja, sedanje ne zdravstvene ustanove v Sloveniji, je dobavila bolnišnici za okoli 671.000 din raznih zdravil in zdravilnih pripomočkov, drugim ustanovam pa za okroglo 980.000 din. Od večjih inventarnih nabav v preteklem letu je treba omeniti nakup najmodernejšega rontgenskega aparata za obsevanje in globoko terapijo, tako zvanega Rontgen-bomba, ki je veljal okoli 250.000 din. Bolnišnica je dobila tudi univerzalno sterilizacijsko ognjišče za 160.000 din ter še več drugih aparatov in instrumentov, Strokovna knjižnica se je izpopolnila z raznimi deli za znesek din 28.000.—. Za kurjavo in za pripravo tople vode je bolnišnica v preteklem letu porabila 1,670.000 kg premoga, 105.000 plavžarskega koksa in 80 kub. metrov drv. Plina se je potrošilo 73.250 kub. metrov, ki so stali din 146.503.—, za električni tok pa je bilo treba plačati 86.995 din. Porabilo se je tudi 61.160 kub. metrov vode, ki je stal 123.232 din. Naj večji izdatek je bil namenjen prehrani bolnikov in osebja, in sicer din 2,072.998.—. Povprečno je stala hrana za bolnika vštevši prehrano osebja v prvih osmih mesecih po din 10.— na dan, v zadnjih štirih pa je poskočila na 14—15 din dnevno. Obsežno je bilo tudi administrativno delo. Odpravljenih je bilo 143.875 spisov, za odpis stroškov je bilo predloženih 1.070 prošenj. Bolnišnica .je prispevala v državni sanitetni fond okoli 46.521 din, v banovinski gradbeni fond pa 410.000 din. Kar se tiče plačevanja oskrbnih stroškov za zdravljenje bolnikov, odpade na državo 15%, na banovino 43%, na razne bolniške blagajne 29%, na samostalne zdravstvene občine 4%, na stranke in one, ki plačajo sami 8% ter na vojsko 2%. Oddajte zbirke za zimsko pomoč Z razglasom pod naslovom »Obnovitev tedna zimske pomoči« jc mestna občina mariborska razglasila v vseli časopisih odlok kraljevske banske uprave in odbora za zimsko pomoč dravske banovine o obnovitvi tedna za nabirek prispevkov za zimsko pomoč v času od 2. do 8. februarja t. 1. Temu razglasu smo dodali prošnjo vsem društvom, združenjem, ustanovam, obrtnim, trgovinskim in industrijskim podjetjem, da izvršijo zbirko v ta namen med svojimi elani, oziroma v svojih lokalih in podjetjih, dru- štva pa da izvršijo v tem času svoje nastope in prireditve d korist »Zimske pomoči«. Prepričani, da jc naša prošnja našla pri vseli ugoden odmev, prosimo vsa društva, ustanove in podjetja, da pošljejo do 18. t. m. socialno-poiitičncmu uradu mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9, svoja poročila o uspehu nabiralne akcije in izročijo nabrane prispevke. O poteku in uspehu nabiralnega tedna moramo poročati kraljevski banski upravi. Ruski veter na nedeljo 16. februarja 1941 ob 20. uri v Narodnem domu VINOGRADNIKI, POZOR! V nedeljo 16. febr. ob 9. uri bo v vinorej-ski šoli občni zbor tukajšnje podružnice Vinarskega društva. Ob tej priliki bo predava- ga dekana medicinske fakultete v Ljubljani,!11.!?’ 1<'.*50. temeljito pojasnilo, kako je treba načeluje bolnišnici šef-primarij oddelka za tu-J sMcpati viničarsko pogodbo Zborovanju bo berkulozne ravnatelj dr. F. Radšel, upravne! pnsostvoval tud. bansk. referent .z Ljublja- administrativne, finančne in gospodarske po-i ne:7. .... , .. „ ... sle pa vodi nadupravitelj J. Stegnar. Na za-! Vinogradniki, zadnji cas je - organizirajte vodu je bilo stalno 26 pragmatično namešče-, 53:11110 zabavljanje in nerganje med znanci n'h zdravnikov, med njimi 17 specialistov, 111 P° gostilnah ne bo rešilo nase stvari. Le z dalje pa tudi večje število zdravnikov volon- j močno organizacijo in z združenimi mocnu se lerjev in stažistov. Nadalje je vršilo v bolniš- bomo dokopali do uspehov pici službo 172 drugih uslužbencev, med ka- brimi je največ (70) bolniških, sester. m. Liudska univerza v Mariboru. Dre- .V lanskem letu je bilo skupno na zdravlje-j V1 ob 20. bo lahko mariborsko občinstvo ščo m6*1 °dpu_ j spoznalo nekaj odličnih zastopnikov sto- lčenih 16.319 ozdravljenih, zboljšanih ali v1 venske proze in pesništva, članov Literarnega kluba v Ljubljani. Iz svojih del bodo čitali: Brejc Jože, Čampa Ivan, Dular Jože, Kastelic Jože, Kranjec Cene, NovSak France, Severin Šali in Vipotnik Cene. stacionarnem stanju, 418 jih je umrlo, 448 pa Jih je ostalo v zavodu še letos. V primeri z buškim letom se je število bolnikov povečalo pa preko 800. Po uspehu zdravljenja v odstotkih je bilo 60% ozdravljenih, 32% zboljšanih, 5.5% neozdravljenih, umrlo pa jih je 2.5%. pdstotek umrljivosti bi bil še nižji, ako bi odšteli vse one, ki so bili pripeljani v obupnem stanju in ki so umrli neposredno po sprejemu. Dnevno je bilo povprečno sprejetih 45 bolnikov, najmanje 10 jih je bilo dnevno ambulantno zdravljenih, 10 pa zaradi lažjega značaja bolezni odklonjenih. Vsi ti so bili oskrbovani v 192.271 oskrbnih dneh. Povprečno jc bilo poleti v oskrbi po 400—520 bolnikov, v d inski h mesecih pa 550 bolnikov. Povprečno Jv ostal bolnik v bolnišnici 11.7 dni. Delo po oddelkih je bilo sledeče: Na I. kirurškem oddelku (šef-primarij dr. M. Černič) j f * iVselienra nretrneln erozote se-J« bilo 4.027 bolnikov, odpuščenih 3.903, l*td .naSd /zseijenca preti peia.grozote st- 'riflnip vnirir* v rrnnnii in ii«lsi v/ m Oblastni odbor Aerokluba v Mariboru bo imel svoj občni zbor v nedeljo, 23. februarja, ob 10. v dvorani trgovskega gremija, Jurčičeva 8. * V današnji številki »Totega lista« je pričel izhajati izvirni kriminalni roman »Skrivnost Inkove palače« izpod peresa Jeana Roba-neza, Roman je ilustriran ter bo izhajal v nadaljevanju. * Hotel, kavarna in restavracija »Orel" soboto, 22 .(., m. .,domača veselica", torek', 25. t. m. »pustna zabava '. Sredo, 26. t. m. »Kulinarska razstava” m slanikova i>oje-dina. Vsaki dan sveže morske in sladkovodne ribe. * Ker sla v soboto šef baleta /ukovskij in primabalerina Vasiljeva zadržana radi slavnostne predstave v Nar. gledališču v Beogradu v korist zimske [»moči se vrši »Ruski večer" v nedeljo, 16. febr., ob 20. uri v Narodnem domii. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. febr. lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13. Državna razr. ihtenja GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE 5. dan glavnega žrebanja. Din 80.000.—: 831148 Din 60.000.—: 17386 28964 Din 50.000.—: 6353 Din 30.000.—: 17798 19836 25125 Din 24.000.—: 93797 Din 20.000.—: 54344 Din 16.000.—: 42196 49709 Din 12.000.—: 32733 64157 77847 Din 10.000.—: 3022 9309 15402 31569 31728 56325 47759 75267 48530 86739 97500 Din 8000.—: 2435 7658 8366 11686 21143 23672 35194 37051 37317 42831 48555 59700 63396 66120 76931 84419 Din 6000.—: 1110 9709 12822 15791 21636 40794 41433 45187 45502 49891 55798 77540 89515 96742 Din 5000.—: 3165 20504 31966 34907 41931 46451 55121 56892 69188 71782 77417 83452 85293 89169 93431 95437 98056 Din 4000.—: 8473 14785 15700 20671 24370 25541 32450 33109 35664 37402 38819 40034 40674 49418 53399 58351 56688 68742 81435 82014 83401 86079 87583 (Brez jamstva.) Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—. Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-turi, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago. Pri nas kupljena srečka štev. 46887 je zadela din 10.000.—. Bančna poslovalnica DEZJAK, Maribor Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) Narodno gledališče Petek, 14. febr.: zaprto. Sobota. 15. febr., ob 20.: „Na dnu”. Zadnjic. Globoko znižane cene. Nedelja, 16. febr., ob 15.: »Habakuk". — Ob 20.: »Sumljiva oseba". Konee tedna v gledališču. V soboto zvečer se še enkrat ponovi Joda nepreklicno zadnjič in ob globoko znižanih cenah Gorkega slovita dramska slika ,Na dnu", s katero so naši igralci pred kratkim v Ljubljani dosegli tako lep uspeh. V nedeljo popoldne zopet „Ilabakuk“, zvečer pa prav tako nad vse uspela iu zabavna Nušičeva komedija »Sumljiva oseba". 'fino v Mariboru ESPLANADE KINO. ,Med dvema oče- toma", češki film prekrasne vsebino s priljubljeno Slcpničkovo v glavni vlogi. * GRAJSKI KINO. 1) anes veliki film iz afriškega pragozda »Kongo Ekspres". Wil-ly Birgel, Marianne Hoppc, Rene Deltgen. * UNION KINO. Do ponedeljka »Milijonar A rut,v Hardv" z družino Hardv v glavnih vlogah. Salve smeha. * KINO STUDENCI. Od 14. do 10 .febr. velenapeti film »Vampir Zapada" s priljubljeno igralko Marlene Dilrich. * ZVOČNI KINO POBREŽJE. 15 in 10. febV. »Nismo vsi angeli". Heinz Riihmann. Smeh. Vtiski dveh Pobrežanov o francoski fronti Te dni sta se vrnila iz Francije zakonca Marica in Franjo Ad a m i c s šestletno hčerkico Ireno. Nastanili so se pri ženini materi gospo Sonnenvval-dovi v Cankarje,vi ulici na Pobrežju. Ker datlje vojne v Franciji in srečno ušla iz reke beguncev, bo njuno pripovedovanje zanimalo gotovo tudi naše čitatclje. Zato sem obiskal zakonca Adamič in ju naprosil za kratek razgovor. »Bonjour Monsieur«, me jc pri vstopu ^pirlo 57 (1.4%), preostalo 67. Operacij je "Ho 2.828. — Na II. kirurškem oddelku (šef-Pfimarij dr. V. Brezovnik) je bilo 3.472 bolnikov, odpuščenih 3.378, umrlo 53 (1.5%), Preostalo 41, operacij 2.304. — Na internem pddelku (šef-primarij dr. S. Lutman) je bilo -•474 bolnikov, odpuščenih 2.213, umrlo 177 t8.2%)( preostalo 84. ■— Na oddelku za očes-11e» ušesne, nosne in vratne bolezni (šef-pri-jv lepo urejeno in snažno stanovanje po-'Parij dr. j. Dernov.šek) je bilo 1.735 bolnikov, j zdravila majhna šestletna »Francozinja«, 0 puščemh 1.166, umrlo 11 (9.7%), hčerka izseljencev, ki je bila rojena v stevi o operacij L27b, — Na oddelku za ., . , : ,. kožne in spolne bolezni (v. d. šefa-primarij, Frsmeiji. Dekletec govori vecmoma samo M. Vladimir) jc bilo 2.248 bolnikov, odpu-1 francoski in je zelo korajžno. Ko sem •penili 2.150, umrlo 23 (1.1%), preostalo_75. | razložil namen svojega obiska, mi je go- porodniško-ginekološkem oooci^u (sef” pul-ovnlip nrinovcdovul? Primarij dr ! Benčan) je bilo 2.150 bolnic, |spa Adan»Leya t-Uevoije pripovedovala ^•puščenih 277, umrlo 30 (1.4%), preostalo o svojem življenju v Franciji. -4, operacij 1133. Otrok je bilo rojenih 784, „ . .. 'Ped njimi 14 dvojčkov, mrtvorojenih 31. — j Njen moz je odšel v Francijo za delom Na oddelku za pljučne bolezni (šef-primarij že leta 1930. Kot izvrsten ključavničar J( Radšel) je bilo 497 bolnikov, odpušče-j ,e t ak o j dobi! v strojnici tovarne -j11 431, umrlo 26 (5.2%), preostalo 40. — i f-omont-i v Nevilleu 1 eto kasneje mu le Na infekcij:'tem o*Liku (v. d, šefa dr. M cementa v Ncviiieu. uto kasneje mu je Jjedjanič) je bilo it>2 bolnikov, odpuščenih j sledila tudi zena. uredila sta si udobno ■^i. umrlo,41 (7%), preostalo 20. — Rftntge- družinsko življenje, saj je mož prav do-PPlrKki Institut (v. d. šefa dr. S. Vakselj), h* brc> zaslužil. Prva leta je zaslužil na dan 150 Jo 200 din. » življenje 'Enih je bilo 7.27(1 slik ter izvršenih 961 ob-;pa sta porabila satno okoli 50 din. Zato ■kvn.i na 201 pacientu. Patoioško-nnatom- Sla si lahko kmalu prihranila toliko, da j ki institut (šef-pros :ktor ,r>du (p j-' Hrihnrjn) in f dr. V. Kušnr po od- , ..... , uimurjn) u- sprete! 491 trupel, od katerih jih je bilo obducirnnth 383. Izvršil pa tndi mnogo nr.n-d-nv materiala z domačega jn >,.j drugod ,. Bolnišnična lekarna, ki nosluje deloma kot 'sna Kiarna bolnišnice deloma kot central-1,a lekarna ra vse banovinske in mnoge držav - sta si štiri leta kasneje kupila na Pobrežju v Cankarjevi ulici lepo hišico, kajti zmerom sta mislila na povratek v domovino. čeprav se jima je v Franciji dobro godilo. Leta 1935. se jima je rodila hčerka Irena, ki je postala prava Fran- cozinja«, saj je bila šest let med samimi Francozi. Pa tudi zakonca Adamičeva govorita dobro francoski in si je gospa med pripovedovanjem vedno pomagala s francosko frazeologijo. Bolj kot njuno življenje v mirnem času me je zanimalo, kako sta dočakala vojno v Franciji. »Dobro se spominjam še tistega usodnega 18. maja, ko nas je zatekla vojna vihra«, je z globokim vzdihom pričela pripovedovati francoska izseljenka. Takrat se je pričel njihov križev pot. Dve noči so preživeli v nekem podzemeljskem jarku, okoli katerega so noč in dan padale bombe in granate, Mnoge kraje so skoraj izenačili z zemljo. Nazadnje so se odločili za beg. Vse kar sta imela, 'sta spravila na dve kolesi, hčerkico sta posadila sredi med nje in pričelo se je potovanje brez cilja. Na poti so srečavali mnogo vojaštva, motoriziranih edinic, kupe mrtvecev, nad njimi so krožila sovražna in domača letala, zdaj l>a zdaj so se slišale strahovite eksplozije in grozotni kriki ranjencev. Vse ceste in poti so bile prenatrpane z begunci. Predirajoči vojaki so pognali v zrak vsako motorno vozilo, ki so. ga srečavali na poti, Francozi pa so lovili razkropljene francoske vojake in jih s strojnicami silili, da so se vnovič oprijeli orožja. Begunci so stradali. Adamičeva je pripovedovala, da so 13 dni bežali, pa niso okusili niti grižljaja kruha. Jedli so le krompir, če so ga mogli kje izkopati na polju, hi ubite kokoši so pekli. Najhuje je bilo za otroka, ker ni bilo nikjer dobiti mleka. Tako so prišli do Beaupaumea, kjer so naleteli na alžirsko črnce, ki so bili izvrstni in neustrašni vojaki. Tam je bil najhujši frontni ogenj. Reka beguncev se je morala obrniti in se vrniti nazaj proti Valenciennesu. Prišli so do Cambraia, kjer so se spet znašli v frontnem ognju. Begunci so pretrpeli toliko strahu, da so mnogi zblazneli, drugi so si sami končali življenje, ljudje z močnimi živci pa so neustrašeno srečno prešli najhujši ogenj in se vrnili na svoje domove, kjer jc bombardiranje že ponehalo, ker se je frontna črta zelo naglo spreminjala. Adamičeva mi je pripovedovala o neredih med begunci, ki so bili prepuščeni usodi in cesti. Bolj so bežali, bolj so se bližali ognju, kajti vedno so se vrtel; okoli frontne črte. Adamičevi so končno le prišli nazaj v Neville, kjer je bila tovarna, v kateri je delal mož, porušena. Njuna hišica je bila tudi do polovice upepeljena. Dela je bilo dovolj in Adamič je bil zaposlen kot strokovnjak na kolodvoru pri popravljanju strojev in lokomotiv. Toda zavladala je strahovita lakota. Ni bilo kruha, niti mleka, niti moke, še manj pa mesa. Zato sta se Adamičeva odločila za vrnitev v domovino. Dobila sta dovoljenje za odhod iu srečno prišla domov. Prinesla nista ničesar, ker sta morala vse prodati, da sta imela sredstva za potovanje. Sedaj je g. Franc Adamič zaposlen kot šofer in ključavničar v garažah mestne ra avtobusa. IZGUBLJENO ŽENSKI KOTIČEK SLUŽBO DOBI GLASBILA ŽIVALI VA)ENCI-(KE) SOBO ODDA OBRT - TRGOVINA Mariborske vesti m Stili, klub »Vidmar". Rezultati 1 kola turnirja II. moštva; Uobrila—V. Audič 0:1. 1'irtošek—Poš 0:1, Valand—Ramenski 1:0. Hvalič— Cafuta 1:0, Smole—Maksimovič pol prot i|>ol, Audio J.— Ficko l -.0, Lukeš B. —Mastnak 1:0, Janševe—Brki j ačič i>ol proti pol. t>o l. kolu vodita Audi« V. in Lukeš IS. s I točkami. — Na brzolumirju, ki sc »a ,je udeležilo 13 članov, je zmagal Peče z 12 točkami, sledi Audio j. 8 in pol, Au-dič V.. Jauševec in Poš 7 in pol itd m PmlsUij.ii.štvo inesine policije v Mariboru opozarja lasLnike triciklov iz Maribora, da poteče 28. februarja 1911 *rok za prijavo biciklov za leto 1911. Zato naj takoj Vložijo prijave pri policiji Slomškov Irg št 1 soba st. 1 med uradnimi urami, t. j. od S. do 12. Po 1. marcu 1911 bodo zamudniki morali plačati poleg redne takso še občutno kazensko takso. * llold Zainore, danes razne ribje specialitete. m Večje število pekovskih pomočnikov v Mariboru je bilo v zadnjih dneh odpuščenih, ker se je v pekarnah po uvedbi krušnih nakaznic zmanjšala prodaja kruha mestnim odjemalcem, ravno tako pa so peki prizadeti, ker ne morejo več prodajati v okolici, kamor so ga doslej pošiljali več ko tretjino. m Razburjenje je povzročilo med mariborskimi gospodinjami, da nekateri slaninarji na mariborskem živilskem trgu niso hoteli prodajati slanine v manjših količinah ko 10 kg, s čimer so predvsem prizadete revnejše družine. Neki slaninar pa je v kratkem času dvignil ceno od 24 na 26 din za kilogram. Nastalo je razburjenje, tako da je moral posredovati stražnik. Na živilskem trgu bo treba še poostriti kontrolo cen, ker tako postopanje močno občutijo zlasti gospodarsko šibkejši sloji. m Tridnevni popoldanski tečaj za posestnike malih vrtov o pridelovanju zelenjave in sadja bo na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 20. do 22. februarju t. 1. Tečaj je teoretičen in brezplačen ter traja 'vsaki dan od 15. do 19. m Mož in žena sta se sprla v neki točilnici na Koroški cesti. Mož Je udaril ženo ix> glavi z roko, ona pa mu je vrnila •r. vrčkom za pivo, tako da se jc razbil. Ker pozneje ni hotela vrčka plačali, je moral intervenirati stražnik. m Denarnico s krušno karlo in občinskim pol rdi lom na ime Ivana Gaj zarja, 1 Milnica rja s Pobrežja, je. našel Ivan Pukcl, prodajalec bencina v Mlinski ulici. m Vrečo s 7 In pol kilograma koruznega zdroba je našel na Koroški česli Čerin Autou ml., tapetnik, Koroška 8, kjer lali-ko lastnik vrečo dobi. m S kolesa je padla na poledeneli cesti tkalka Ana Divjakova iz Radvanja ter se poškodovala po čelu. Spreimeni dve pridni DEKLETI delavni in čisti, ena mora zna ti samostojno kuhati- Maistrova 11, Tezno. 22781-2 Jo 20 besed 15 din vsaka nadaltoia beseda * din SREBRNO LISICO kupi Božič. Koroška c 3. 22777-18 1o 20 besed 15 din. vsaka naaai beseda 1 din ZELO VAŽNO Najugodnejše kupite vse varske izdelke v vr'a Strašek, Koroška c. 39- ls tam oddam takoj Prazn,£L parirano sobo. --_N * Nogavice tratne po tHImala« kopeli 1o 20 besed 15 din. vsaka nadalb*n beseda 1 din Naprodaj 6+ 2 cevni RADIO Koroška 63_____________22794-20 Prodam dobro OHRANJEN RADIO [■•roti takojšnjemu plačilu. Pre mož, Gajeva 9. 22795-20 d-> 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 <*in MOTORNO KOLO znamke »Saks« poceni prodam. Mlinska ul. 9-II, vrata 1 22779-22 \y\ /Ali »NIMELA« V / M propreBuJ« \ / : »puSCanJ« JV/ petelj (*•"•') / M Din 30--NIMELA S»HOPROD*J» CELJE, poitnl pr»da) 2 Dobi ae v drogerijah in trgovin« 31. šahovski oreh Šahovskega komponista in umetnika K. A. Kubbla že poznate, kajne? Mojstra, ki nič ne zaostaja za genialnim Rinckom. Kadar koli vam pride v roke njegova umetnina, vselej ■ sc znova in zno- Y ,•# va navdušite zanj. w Poglejte nasled- - njo njegovo mič- # no stvarco! Be- * II: Kel, Th7 in Lf8. Črni: Kd8, Ta8 in kmet na r ' > •...j;.-.s'.f 'J a6. Beli na potezi iJ. j??},, JS'1 zmaga. Material a%, je tako reduciran, m T položaj ,tak0 zn®n 111 eilOStaVCIl, da vas utegne Kub-Beli na potezi zmaga blova zahteva resnično presenetiti. Ali ne? Kako tudi ne: v praktični partiji bi se nasprotnika v tejle poziciji verjetno pobotala za remis. Kubbel pa je poln muh in blestečih domislic. Poskusite mu priti do dna. Stvar je tudi za praktično igro hudo poučna! Rešitev 30. šahovskega oreha H. Rinck: (Beli: Kc7, Tc2, La4 in kmet a6. Črni: Ka8, Ddl, Lf3 in kmeta a7 in b7). Beli na potezi remizira: 1. Lc6!, Lxc6 (še najbolje) 2. Td2!!, Dxd2 (drugega ni, sicer beli še dobi) 3. axb7 + , Lxb7 in beli je pat. Lopo, kajne? Gotovo vas je Rinck navdušil. Med 36 poslanimi rešitvami je bilo 22 pravilnih. Pravilno so rešili: A. Jukolič, A. Manfreda, dr. n, Klasinc. M. Verk, D. Berglez, L. (iabrijau, vsi iz Mariboru; .1. Sašei in L. Zajc iz Ljubljane; .1. Selmei-der, S. Cijan, I*. Jerič, F. Grein iz Celja; J. Limbcck, Domžale: dr. Senčar, Prevalje; Iv Deliček, Šmarje pri Jelšah; V. Ilajlnik, Slovenjgradec; I. Kočan, Mežica; Mg. Hočevar, Radeče; I'. Skarabot, Murska Sobola; J. Jordan. .Sv. Jurij ob Ščavnici; F. Planinc in B. Mijanovie, Meža. Žfeb je naklonil nagrado Simon Jenko ..Pesmi' — Srečku Jeriču, dijaku v Celju, Cankarjeva 9. jo 20 besed 15 din. vsaka nadaliuia beseda T din Proda se KRAVA dobra mlekarica- — Rogina. Slivnica pri Mariboru. 22805-24 pri naših insereit kupujte tlh ter oglašuj*«’ KANC 1o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din FRIZERSKA VAJENKA se sprejme takoj. Frizerski salon »Krista«, Cafova 1, 22772-4 jo 20 besed 15 din. vsatca nadaljnja beseda 1 din PRAZNO SOBO oddam starejšemu gos&odu, upokojencu. Ar&enšek, Aleksandrova c. 3-1, dvorišče, zra ven pivovarne-___________22803-8 SMUČARSKE TEKME SOKOLA I. Sokolsko društvo Maribor L je priredilo pri Sokolski planinski koči na Pohorju smučarska tekmovanja, pri katerih je sodelovalo 30 tekmovalcev, večinoma članov Sokola I. Odziv sosednjih društev je bil slab, vendar pa je prireditev prav lepo uspela. Tekme so se začele ob 10. pod vodstvom br. Ledineka in Cerkveniča ter sestre OreŠičeve, dale so naslednje rezultate : Tekem v slalomu se je udeležilo 14 bratov; plasma je sledeč: 1. Babič Vlado, 2. Kolar Jože (oba Sokol I), 3. Srebotnjak (Sokol-matica), ostala mesta so zasedli člani in naraščajniki Sokola I. V smuku so tekmovale članice, nara-ščainice in nižji naraščajniki na progi 1 km pol km, vrstni red najboljših jc MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „Večernik»“ čl m prej v tednu, najkasneje do do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnu beseda ' din Kupim PARCELO v Hočah poleg postaje, IOOU kvad m ali več. Ponudbe z navedbo cene pod »Hoče« na oglasni .oddelek »VeČeriiika«. ______________________22785-11 ŠPECERIJSKA TRGOVINA se proda- Cvetlična ul. 29- ___________22774-11 ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. Oglasni oddelek. do ?0 besed 20 din. vsaka nadaliuia beseda J din Prijavite naročilo na MODRO GALICO Kmetijski družbi, Maribor-Melje, tel. 20-83. 22809-13 Kupon la šahovsko nagrado „Večernlk“, 14. februarja 1941 Važno za vsakega kinoobiskovalea, zlasti pa za liubitelše dobrih filmov! V drugi polovici tega meseca prinašamo zaporedno tri odlične filme in sicer: Od ponedeljka 24. do petka 28 Od četrtka 20. do nedelje 23, Od petka 14. do vključno 19. Biser češke produkcije: fked Murna (KISE DOLAZE — SEN INDIJE) (PLATNO IZ IRSKE.) Metoma Ker smo morali zadnjič prekiniti predvajanje tega grandijoznega ameriškega filma, nam je uspelo, da ga zopet stavimo na spqred in s tem ustrežemo splošni želji naših obiskovalcev. Film mistične Indije, film, kakršnih se vidi le vsakih 10 let. V glavni vlogi: OTTO TRESSLER, OSKAR SIMA, TIBOR V. HALMAY- GEORG ALEKSANDER, IRENA MEYENDORF, ROLF WANKA .. Sijajni veseli in zabavni dunajski film, dunajskega humorja in razpoloženja. Film iz »starega« Dunaja, film, katerega dejanje sc vrši v predvojni dob! pred svetovno vojno, film, kakršnih smo si vedno želeli. Film za razvedrilu, film za staro in mlado! V glavni vlogi: STEPNICKOVA, H. HAAS, J. BUDSKV in drugi odlični igralci „ Film prekrasne vsebine, film nepozabne lepote Umetnina, kakršno zamore samo slovanska duša. Brez pretiravanja ali reklame najbolj uspeli in najlepši češki film vseh filmov, ki prekaša celo svo-ječasno mojstrsko delo »Pater Vojteh«. FHm, ki naj si ga vsakdo ogleda. KINO ESPLANADE Telefon 25-29 - Uglusi po ceniku — tlokopis' »t Poitnl čekovni račun it*v. 11- 409-