Leto X.—Vol ume X.
V NOVI JUGOSLOVANSKI VLADI SO TRIJE SLOVENCI.
Washington, D. C. — Vsled neuspeha v poverjene misije za sestavo nove parlamentarne vlade, Ljubi Jovanoviču, predsedniku narodne skupščine, je kralj poveril sestavo nove vlade g. Ljubi Davidoviču, demokratskemu poslaniku in načelniku opoziconalnega bloka. Nova vlada je že zaprisegla in je sestavljena takole:
Ministrski predsednik, Ljuba Davidovič, demokrat; zunanji minister, Vojan Marinko vič, demokrat; minister za prosvete in zastopnik ministra za verstvo, dr. Anton Korošec; načelnik Slovenske Ljudske Stranke; minister gradjevine, Dra-gutin Pečic, demokrat; minister za notranje zadeve, Nastas Petrovič, disident radikalec; minister za finance, Mehmed Spaho, načelnik jugoslovanske muslimanske organizacije; minister za vojsko in mornarico,, general Hadžič; minister pravosodja, Halil Beg Hrasnica, musliman; minister prometa, A. Sušnih, član S. L. S.; minister a* pošto in bnsojav, Peter Mar>-kovič, demokrat; minister za poljedelstvo, Vekosbiv Kukovec, član S." L. S.; minister trgovine in industrije ter zastopnik ministra šume in rude, Ilija Šu-menkovič; minister za socijal-no politiko in zastopnik ministra za zdravje, Beghmen, musliman. Skupaj je 5 demokratov, 3 muslimani, 3 Slovenci, 1 disident radikal in 1 vojnik.
Nova vlada bo nadaljevala s politiko za ohranjenje miru na Balkanu in v Evropi v duhu MacDonaldove in Herriotove politike. Narodna skupština bo v najkrajšem časa sklicana, kateri bo vlada obrazložila načrte za svoje bodoče delovanje glede zunanje in notranje politike.
Presbiro Kraljestva S. H. S.)
Pogodba med Anglijo in Rusijo.
Lor.don, 5. avgusta. — Angleški zunanji minister je danes obvestil zastopnika sovjetske irske vlade, da so se izjalovila vsa nadaljna pogajanja glede odobritve trgovske pogodbe med Anglijo in Rusijo. Angleži imajo že vse točke te pogodbe izdelane; toda Rusija ne odobrava točke 14 vsled česar se nameravana pogodba ne bo izvršila.
Kaj vse ljubezen stori.
Detroit, Mich., 1. avgusta. — Tukaj se je danes poročila 69 letna premožna Mrs. Mary A. Mayginnis s 23 letnim Ed. H. Cochranom. Srečna nevesta se je nedavno seznanila s svojim izvoljencem, ko je bil poslovodja v njenem hotelu. Takoj po poroki sta se podala na ženito-vanjsko potovanje v Kalifornijo, kjer ima "nadebudna" nevesta svoj velik hotel.
Umoril svojega očeta.
Hudson, Wis., 29. julija. — Tukajšnje oblasti so danes aretirale 21 letnega William Kru-gerja, sina farmerja Otto C. Krugerja v Stanton, ker je dne 21. julija umoril svojega očeta, njegovo truplo pa zakopal v nek jarek.,. Zločinec je očeto-mor že priznal.
ZVERINSKO POČETJE SLOVENSKI FAŠISTOV.
Ljubljana, 4. julija. — Ko so ljudje brali včeraj poročilo o nečuvenem zločinu Orjunašev (slovenskih fašistov) na Viču, so zmajevali z glavami. Slišali smo mnogo sodb, ali najznačilnejša se nam je zdela sledeča: Umor delavca Fakina je bil zverinski čin, toda vsaj en moment je, ki bi mogel težo tega zločina olajšati in to je okolnost, da se je izvršil v Trbovljah v času, ko je tekla malo prej že kri in je bilo razburjenje splošno. Na Viču pa so delavca brez vsakega predhodnega prepira mučili na tak način, kakor bi to prisojali samo še ljudožrcem v osrednji Afriki. — Značilna sodba!
Urednik Slovenca je obiskal danes mučenega delavca Rudolfa Juvana v bolnišnici, kamor so ga prepeljali snoči z rešilnim vozom oneveščenega. Pri njem je -bila njegova žena in njegovi štirje plavolasi otročič-ki in par delavcev, ki so prišli obiskat svojega tovariša. Bils je zopet pri popolni zavesti. Ranjeno- reko j&Jmcl „ v debelo naviti obvezi, is katere je molel le začrnel palec. Mož, ki izgleda star 36 do 86 let, ni prav nič tožil. Na vprašanje, če ga kaj boli, je dejal: "Malo že boli."
"Na ramah," je dejal pozneje, "čutim od udarcev bolečine." Je izredno krepak, mišičast, z jekleno voljo. Na vprašanje, kako se je izvršil nanj napad, je odgovoril z opisom, kakor smo poročali včeraj. Napad se je izvršil nenadoma, na cesti, blizu gostilne "pri Amerikan-cu." Bilo je temno in razločil je le toliko, da je bil človek, ki ga je ustavil, velik in čisto črn v obraz, kakor da bi bil maski-ran. "Ruke u vis!" je zaklical neznanec in nastavil revolver. Juvan, močan mož, mu je odgovoril, da tudi pred Italijani ni dvigal rok kvišku in tudi sedaj ne bo. V trenutku je bil napaden. Zagledal je okrog sebe gručo, eden je zavihtel nad ■njim nož. V tistem trenutku je mahnil po dolginu, da se je zvalil za planke. Po njem so pa padali udarci, kakor bi ga bil kdo bil s kavčukom.
Suknjo ima prerezano, znak, da ga napadalec z nožem ni zadel do živega. Nekdo ga je prijel za usta, da ni mogel kričati. Na vprašanje, ali jih je bilo šest, je dejal: "Šest sem jih videl, bilo jih je pa lahko tudi več. Bilo je temno in se je vse tako hitro izvršilo." Zavezali so mu nato oči, zvezali z jermenom roke na hrbtu in ga gnali naprej. Kam, v katero smer, se ni mogel orientirati. Le to ve, da je hodil nekaj časa po trdi cesti, nato pa po mehkejšem, morda po travi. Ko so ga po par stopnjicah navzdol prignali na nek prostor, klet ali delavnico, so mu levico dejali v navijalnik in izsiljevali iz njega izjavo, da naj pristopi k Orju-ni. Zahtevali so, da poljubi or-junaški znak, kar je odklonil. Nato so privili. Parkrat. Zabolelo ga je, znoj je tekel ž njega, pa onesvestil se ni. Tri prste mu je zmečkalo. Dva so
SLAVNOST IZPADLA NAD VSE SIJAJNO.
PUeblo, Colo., 29. julija. — Slovenski katoliški shod v Pueblo, Colo., je izpadel sijajno; vse praznovanje 27. julija bilo je častno dovršeno. Trojna slavnost tega dneva je bila sto-procentna bodisi na vdeležbi, zadovoljstvu ali pa na zanimanju. Z eno besedo rečeno: Bil je to velik dan.
Slavnost se je vršila na trojen način: dopoldne v cerkvi, popoldne na farnem vrt^i in zvečer pa v dvorani društva sv. Jožefa. Dan, kakor je bil 27. julija ne bo v tej naselbini dolgo let pozabljen. Naselbina je bila ta dan vsa na nogah. Prisostvovali so tudi Hrvatje in Srbi. Slavnosti se je vdeležil tudi mil. g. škof, več drugih cerkvenih dostojanstvenikov in mestnih uradnikov. Shoda se je vdeležil tudi ^jugoslovanski konzul iz Denvfcrjrf. Bolj obširno poročilo sledi kasneje. , Anton Grdina.
Najglobokejii premogovnik v Združenih driavah.
Indianapolis Ind. — Glasilo
Premogarske zveze (United Mine Workers of America) poroča, da se nahaja v državi Illinois najglobokejŠi premogovnik te dežele; ta rov je globok 1004 čevljev. Največji bakreni rudnik je v Michiganu, last Calumet & Hecla družbe, ki je globok 5990 čevljev; najglobokejŠi rov v Združenih državah je pa v Zapadni Virginiji, 7579 čevljev; ta rov so izkopali pri
iskanju naravnega plina. __^_
mu pri operaciji odrezali, ker sta bila popolnoma zmečkana, le mezinec so mu prišili. Ko so orjunaški inkvizitorji navijalnik odvili, se je onesvestil. Kako dolgo je bil v omedlevici, ne ve, le to se spominja, da so mu dali vode, nato so ga odvedli še vedno z zavezanimi očmi. Suvali so ga pa ves čas, odkar so ga imeli zvezanega, in sicer v trebuh; bruhal je kri.
Ko so mu odvezali oči in ga izpustili, so mu zagrozili, da ga takoj ustrele, ako se ozre. Šel je kakih 150 korakov, nato pa se je usedel in pil vodo iz ba-jerja pod Rožnikom, nasproti strelišču. Šel je v Delavski dom, kjer so mu prinesli čašo vina, da se okrepča, nakar se je zopet onesvestil. Onesvešče-nega so prepeljali v bolnico z rešilnim vozom.
Na vprašanje, kako bo živela sedaj njegova družina, se je zamislil in molče pogledal na otročiče. Žena je pa nežno po-gladila najmlajšega plavolaska in pristavila: "Ta se je takoj jokal, ko je slišal, kaj je z a-tom."
Sočutje in srd se istočasno vzbudita v človeku, ki je priča takih prizorov. Naš urednik se je poslovil: "Z Bogom," sta mu dejala skoro istočasno ranjenec in njegova žena, segla v roko, otročički pa so zaupljivo zrli v neznanega gospoda in s pogledom spremljali do vrat.
Žrtve zločinskega divjanja za "nacijo."
Smrtna kosa.
Dne 23. julija je umrla na Laurium, blizu Calumeta, Mich. rojakinja Margareta Švajger, rojena Osterman, doma Iz Srednje vasi (Stari trg) pri Poljanah na Belokranjskem. Bolehala je dolgo časa in zadnjih deset let je bila stalno v postelji.
Pokojnica je spada k društvu sv. Petra, št. 30, K. S. K. Jednote in k društvu Borštnaric, št. 501. Tukaj zapušča soproga Matija in eno hčer. Bodi ji lahko ameriška gruda! Radio predavanje o Jugoslaviji.
Washington, D. C., 4. avgusta.*— V petek, one 8. avgusta ob 8:45 zvečer (washingtonski čas) se bo vršilo preko radia važno predavanje o Jugoslaviji; predaval bo znani časnikar in publicist G. Gordon Smith, ki je velik prijatelj našega naroda.
Vsa dosedanja Gordon Smith predavanja o raznih evropskih državah in njih problemih so izzvala veliko zanimanja med ameriškim svetom. ' —Presbiro Kraljevine S. H. S. Posledice frumovvnja 4. julija.
TVashinffton, 8. avguste. — Dasiravno so razne oblasti odredile tudi letos najstrožje določbe pri praznovanju 4. julija, je ta narodni praznik vseeno zahteval številne žrtve v krogu mladine. Uradno se je dognalo, da bo vsled tega docela ali deloma oslepelo najmanj 200 otrok, ki so se označeni praznik igrali z umetalnim ognjem in raketami. Največ teh žrtev je v Pennsylvaniji in sicer 24 v New Yorku pa 23, Ameriška delavska federacija
je za progresivno stranko.
Atlantic City, N. J„ 3. avgusta. — Ker se vršijo letos predsedniške volitve, se je zbralo tukaj 11 voditeljev organiziranih delavcev, ki zastopajo približno 5 milijonov volilcev. Na tej konferenci so vodje Ameriške delavske federacije (American Federation of Labor), sklenili podpirati pri prihodnjih volitvah kandidate neodvisne, oziroma progresivne stranke, koji načeluje senator La Follette iz Wisconsin. Zaeno se je ta strokovna organizacija odločno izjavila, da ne bo podpirala ne republikancev, ne demokratov.
Romanje v Carey, Ohio.
Kdor želi potovati letos na božjo pot v Carey, O., je pro-šen, da se zglasi pri Rev. Fa-ther Louis Zouain, rektor cerkve sv. Marona na 2214 E. 21st St., Cleveland, O. On je pooblaščen, da preskrbi vse potrebno za prostor na vlaku. Železnica je dovolila letos izvanred-no znižanje vožnje in bo dala na razpolago posebni romarski vlak. Vožnja v Carey in nazaj velja navadno $7.60, toda dne 15. avgusta bo veljala vožnja za romarje samo $2.70 za sem in tja. Vlak zapusti Cleveland, Union Depot ob 6. zjutraj in pride v Carey ob 9:30 dopoldne. Carey zapusti vlak ob 5:30 zvečer in dospe v Cleveland ob 9. zvečer. Za otroke do 12 let je $1.35 sem in tja. Natančna pojasnila dobite na zgorej navedenem naslovu.
leopold in loeb nista pri zdravi pameti?
Chicago, 111., 5. avgusta. — Nathan Leopold ml. in Richard Loeb, mlada morilca 14 letnega Bobbie Franksa nista po zatrdilu Dr. VVilliam Healy iz Bostona pri zdravi pameti. To je že druga izjava zdravniškega izvedenca Rred sodnikom Cav-erlijem. Zdravnik trdi, da je Loeb izvršil to grozen umor v duševni zmedenosti, za koji čin ni odgovoren. Oba milijonar-ska sinova sta kazala že več let uekak medsebojni nagon do slabega, za kar nista odgovorna. Da nista označena morilca pri normalni pameti, se razvidi le sedaj tekom njune obravnave. Pri najbolj važnih trenot-kih, od kojih odvisi njuno življenje, ne kažeta niti najmanjšega znamenja obžalovanja, ali občutka; naobratno, vsa obravnava jima je nekaka igrača.
Trditev zdravniškega izvedenca je hotel državni pravdnik Crove ovreči, kar se mu ppa ni posrečilo. Zdravnik se je dalje izjavil, da sta oba mlada milijonar ska morilca za javnost'in človeško družbo vsled njune abnormalnosti nevarna in pripravna izvršiti ponovni umor. Oblasti se bpdo vsekako ozirale na izjavo zdravnikov, vsled iesar morilca ne bosta obešena, pač pa obsojena v dosmrtno je-'o v kak zavod za umobolne kaznjence.
Zagovornik morilcev, sloveči odvetnik Clarence Darrow je danes v sodnijski dvorani javno povedal, da dobiva vsak izmed zdravniških izvedcncev (psihiatrov) po $250 dnevne plače od morilčevih starišev.
Pri današnji obravnavi se je doznalo, kako sta brutalna morilca izvršila umor. Ko sta odvedla 14 letnega Robert Franksa v svoj avtomobil, mu je Richard Loeb tiščal usta z eno roko, da deček ni mogel vpiti; i drugo roko ga je pa tolkel s kosom železa po glavi, da je nesrečna Irtev«tekom 3 minut u-mrla. v Kasneje sta ga do nagega slekla in polila z neko kemično tekočino, ter vrgla v nek jarek. Takoj po izvršenem u-moru sta Franksovi materi telefonirala, da je bil Robert odveden, toda da še živi.
Nad vse zanimiva obravnava bo končana tekoči teden. Sodnik Caverly dobiva dneVno na stotine piseih iz vseh delov Združenih držav; eni zahtevajo smrtno kazen mladih morilcev in sicer na vislicah, drugi, da naj se ju pošlje v ječo, tretji pa, da naj se ju oprosti.
-o-
Dobro znamenje.
Washington, 2. avgusta. — Department za trgovino poroča, da se obeta ameriški industriji sijajna bodočnost. Zadnji čas prihajajo namreč številna vprašanja za. naročila ameriškega blaga iz 30 inozemskih dežel. Kitajska bo naročila ogromno množino kino aparatov, filmov in raznih športnih predmetov, fndia se zanima za fonograje in muzikaiične instrumente; Mehika naroča zrakoplove; ostale države se pa zanimajo za naša živila in kovinarske izdelke.
f Župnik Franc Sturm. V pondeljek 30. junija je umrl po dolgi in mučni bolezni v Kandiji pri Novem mestu Franc Sturm, župnik v Grčaricah pri Ribnici, star 54 let. Pokojni je bil rojen v Stari cerkvi pri Kočevju dne 7. aprila, 1870 in bil v mašnika posvečen 25. julija, 1895. leta. Služboval je kot kaplan v Podzemlju, Suhor ju in Kočevski Reki in bil od leta 1901 dalje 7 let administrator in župnik v Poljanah pri Toplicah. Od leta 1908 je služboval 16 let kot župnik v Grčaricah.
Umrl je 7. julija po kratki mučni bolezni g. Aleš Zalaznik, lastnik restavracije pri "Šesti-ci" na Dunajski cesti.
V Skoplju je umrl. Z Les-kovca nad Višnjo goro nam pišejo: Meseca januarja t. 1. je odšel v vojaško službo Egidij Jevnikar t Vrha, št. 7. Pri . odhodu je bil popolnoma zdrav. Odšel je v Skoplje k mitralje-ški četi. Cez mesec dni je že pisal iz Macedonije svojim sta-rišem. da je bolan. Lepo je prbsil očeta, naj napravi prošnjo na vojaško komando, da bi prišel služit v Slovenijo. Pisal je, če ostane tam doli, da gotovo umrl. Oče, ves v skrbeh za svojega pridnega m dobrega fanta, je po županstvu takoj vložil prošnjo, priložil kolek, toda komanda celjskega vojnega okrožja mu je dne 2. junija,* 1924 br. 13,587 preko občinskega urada odgovorila, da prošnji iz službenih ozirov n: mogoče ugoditi, češ, da navedeni razlogi niso dovolj upravičeni. Oče je namreč med razlogi navedel, da je fant bolan in da bo umrl, ker mu ne prija podnebje. Ta razlog ni bil dovolj upravičen in komanda ga ni upoštevala. Toda kmalu za tem je prišla vest, da je ubogi fant Egidij Jevnikar u-mrl v Skoplju. Lahko si mislimo, kako je to zadelo uboge stariše.
Finančni stražnik umorjen vrh Golice.
Vrh Golice tik ob avstrijski meji se je 7. julija popoldne zgodil krvav zločin. Invalid Lederer, doma 3 Koroškega, ki pa jc sedaj naš državljan, je umoril z nožem finančnega stražnika Brinška. . Lederer, ki je bival na Savi, se je pečal s tihotapstvom. Pri tem poslu ga je pa posebno oviral finančni stražnik Brinšek. ki je že parkrat zaplenil tobak in saharin. Vsled tega je bil hud na Brinška ter mu je grozil, da ga ubije. V soboto je Lederer prosil načelnika finančne straže na Jesenicah, naj mu dovoli iti na Golico, da se tam sestane s svojim očetom, ki pride s Koroškega. Načelnik mu je to dovolil ter mu dal za spremstvo Brinška. V nedeljo dopoldne sta odšla na Golico Brinšek in Lederer v družbi še dveh Le-dererjevih znancev. Ker je bil Lederer med potjo z Brinškom zelo prijazen, Brinšek ni nič hudega slutil. Na Golici so sedeli vsi štirje skupaj, nakar je Brinšek šel v kočo in tam oddal svojo puško. Ko se je vrnil k svoji družbi, se je dvignil Lederer ter Brinšku zabodel nož v prsi. Nato je zbežal čez mejo. Brinška so smrtno ranje-
PORAŽENI USTAŠI SE UMIKAJO IZ SAO PAOLO.
Buenos Aires, 29. julija. — Skoro tri tedne trajajoča revolucija v mestu Sao Paolo in Rio Janeiro je končana z velikim porazem ustašev; zmagale so na celi črti vladine čete; poraženi ustaši se umikajo nazaj v gorovje, katerim je zvezino vojaštvo za petami. Danes je guverner Da Campos ogledoval opustošeni del mesta Sao Paolo, kojega so ustaši bombardirali. Predsednik braziljske re-oubliks Bernarde3 je ljudstvo zagotovil, da bo uvedel mir in red v deželi; zaeno je obljubil, la bo vlada povrnila inozemcem^, vso prizadeto škodo povodom zadnje usta je.
-o-
Medvedje v Pennsvlvaniji.
Kane, Pa. — V gozdovih Mc-Kean okraja se je zadnji čas pojavilo toliko medvedov, da se je lotil bližnjih farmarjev velik strah pred to zverino. Te tni je šla farmerica, Mrs. Mov-er s svojim, leto dni starim otrokom v gozd nabirat jagode. Otroka je pustila v senci pod "tek i m Jrcv^aom. Na njeno največje začudenje zapazi velikega starega medveda, ki je stal poleg otroka in ga lizal. V tem strahu je zakričala, nakar ie je kosmatinec mirno dalje odstranil, nič hudega prizadevni otroku. Preplašena mati trdi, da je žival tehtala najmanj 450 funtov.
Premogovni baroni na varnem.
Washing(on, 2. avgusta. — Kongresnik Rogers - iz Massa-!husett3 je izvedel iz zanesljivega vira, da justični depart-ment za enkrat ne bo stopil premogovnim baronom« na prste, koje-se obsoja, da imajo ves monopol trdega premoga v svojih rokah in da lahko poljubno navijajo cene istega.
nega prenesli v Kadilnikovo kočo, kjer je prav bila zbrana večja družba koroških in naših izletnikov. Zločin se je zgodil kmalu popoldne. Obveščena je bila o zločinu takoj finančna straža na Jesenicah, ki je pa našla Brinška že mrtvega. Ta krvavi dogodek je vzpričo zadnjih žrtev med našo finančno stražo vzbudil veliko razburjenje.
Letošnji novomašniki. Dne
6. julija so darovali prvo sv. mašo sledeči gg.: Valentin Be-nedik v Selcih nad Škofjo Loko; Jožef Kreiner v Stari cerkvi pri Kočevju; Alojzij Mav C. M. v Grobljah; Silvester Skebe v Hinjah; Stanislav Šinkovec v Ljubljani.
Čaruga in tovariši po obsodbi. — Iz Osjeka poročajo, da sta oba Carugina tovariša Mi-haljevič in Selthofer, ki sta z njim vred obsojena na smrt, v zadnjem času izvedla stradalni
S t raj k ter sta več dni odklanjala vsako hrano. Končno pa sta se premislila in ju sedaj, ker sta bila oslabela, hranijo z mlekom in juho.
Caruga sam je resno bolan in duševno zelo potrt. Razsodba proti Carugi in tovarišem je dovršena in obsega 180 • strani s strojem pisanih.
NOVO MINISTRSTVO SHS.
ZLOČIN NA VIČU.
POROČILO IZ PUEBLO
RAZNE VESTI
FRANKSOVA MORILCA.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
MIR V BRAZILIJI.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
Entered u Second.Član Metter December >2th, 1923 it the Poet Office it Clevelend, Ohio, Uoder the Act of Aufuet 24, 1»12
' --
FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZEb ON MAY 22, 1918.
CLEVELAND, O., 6. AVGUSTA
(AUGUST)
Štev. 32. — No. 32.
"GLASILO K. 1 L JEDNOTE**
ACCEPTED
Društvena naznanila
Is urada tajnika druitva sv.
Vida, it. 25, Oevebnd, 0.
Še nikdar nismo imeli na kaki društveni seji tako zanimiv slučaj, kakor se je to vršil ka minuli seji dne 3. avgusta. Ta dan je pristopilo deset članov ene in iste družine v naše društvo, in sicer je to vrla družina sobrata Frank Štefančiča. V odrastli oddelek je pristopil on, njegova žena Ivana, en sin, Frank, ml., dve hčeri, Stanislava in Mary; v mladinski oddelek pa pet otrok v razni sta rosti. V resnici posnemanja vreden slučaj. Vsa čast Šte-fančičevi družini! Who is next?
Ta dan je tudi pristopil v društvo Rudolf Cerkvenik, st. in dva njegova mlada sina; sedaj je vsa Cerkvenikova družina pri naši Jednoti in sicer dva v odrastlem oddelku, trije pa v mladinskem. Živeli I *
Na označeni seji je bilo sklenjeno, da pošlje naše društvo enega zastopnika na slavnost razvitja nove zastave društva sv. Evstahija. Dalje je bilo sklenjeno, da se korporativno vdeležimo dne 10. avgusta (prihodnjo nedeljo) velike cerkvene slavnosti v Newburgu. Zbirali se bomo točno ob 2. uri popoldne na E. 80th St. in Union Ave., odkoder odkorakamo na določeno mesto. Člani, prinesite regalije s seboj. Oni, ki še niste vajeni v Newburgu, vzemite E. 55th St. karo do , Union Ave., tam pa transfer za Union Ave. do E. 80th St.
Na poziv glavnega urada K. S. K. Jednote je naše društvo darovalo iz svoje blagajne znesek $10 za bedne in prizadete Lorainčane. Da bi pač našemu društvu sledila še ostala društva šivom Zedinjenih držav! Kdor izmed naših članov hoče kaj prispevati za Lorain, naj se zglasi pri meni.
Bratje in sestre! Ker je do konca tekočega leta pristopnina za odrastle v društvo prosta, agitirajte in delujte za povečanje števila članov. Naše društvo sv. Vida je sedaj drugo po velikosti krajevnih društev. Ako bo šlo tako uspešno dalje, bomo do Božiča morda lahko prvi? Dal Bog! Dalje orne njam, da je tudi pristopnina za mladinski oddelek prosta, tako da ni treba prvi mesec ničesar plačati. Poslužite se torej te lepe prilike!
S sobratskim pozdravom, Anthony J. Fortuna, tajnik.
Društvo sv. Lovrenca, it. 63, Cleveland, O. Vsem članom našega društva v naznanje, da se ne vrii prihodnja seja kakor običajno drugo nedeljo v mesecu, ampak en dan popred, to je v soboto dne 9. avgusta zvečer ob sedmi uri. Sejo se je premestilo vsled velike cerkvene slavnosti, ki se vrši dne 10. avgusta v naši naselbini povodom blagoslovlje-nja nove cerkve. *
Toliko v naznanilo in blagohotno ravnanje. Pridite torej na sejo dne 9. avgusta zvečer! S sobratskim pozdravom, Anton Kordan, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO. Iz urada druitva sv. Jožefa, it.
110, Barberton, O.
Naznanja se vsem članom i-menovanega društva, da je društvo vabljeno na slavnost bla-goslovljenja nove cerkve v Newburg (Cleveland), O. Slavnost se vrši 10. avgusta t. 1. Ne zadnji v to svrho sklicani izvanredni 3eji se je sklenilo, da društvo pošlje svoje zastopnike na to slavnost, vsekakor se pa tudi vabijo vsi posamezni člani, da se vdeležijo slavnosti, ako je le mogoče. Slavnost se prične že dopoldne ob deseti uri; vsaki izmed članov, ki bo potoval posamezno, naj bo pravočasno pri Narodnem Domu v Newburgu, tam sc bomo^brali vsi skupaj., S sobratskim pozdravom, " Joseph Lekšan, tajnik.
dolgoletni naš član. Žena mn je umrla pred petimi leti, pred leti mu je umrla najmlajša hčerka, sedaj zapušča ie eno
hčerko, ki je v zavodu sa neozdravljive v Chippewa FaUs, Wis. in enega sinčka v otroškem zavodu v Milwaukee, Wis
Društvo sv. Cirila in Metoda se je vdeležijo pogreba korporativno kakor tudi dr. sv. Janeza Krstnika, it 82, J. S. K. Jednote, kateri dveh društev je bil pokojnik član. Pokopana sta oba na slovenskem katoliškem pokopališču v Zeleni doli ni. Naj jima sveti večna luč in naj počivata v miru. Na svidenje onkraj groba, kjer ni več muk ne trpljenja
John Udovich, tajnik/
Is are<fa tajnika dr. Vitezov sv. Mihalja, br. SI, Youngstewn, O.
Prosim sve ove otce, majke ili tutore d ječe, da mi ostavite sve troške ili dječinske knjiži ce do avgusta 17. pošto ja i-mam vrlo važnu stvar, da ove knjižice pregledam. I kad ču ja svoje učiniti, ja ču vam vaše knjižice vrat it natrag.
Pošto če biti naša sjednica avgusta 17. pa stoga prosim koji želi i prije, da mi ove knjižice izruči ali pošalje od avgusta 20. do avgusta 30., tako da če biti stvar uregjena do septembra 1.
Ovo je jako važna stvar za vas, roditelje i hranitelje, pa stoga vas prosim, da mi idetc na ruku, meni kao i sebi.
Poito vidim več dva-tri mjes. Članstvo dolazi jako slabo na sjednicu, da kako asesment se plati, (jest) posaljite mi tamo u halu dva ducata djece. Sta! Djeca su prvi u hali, a o tac i mama tamo negdje kod kuma, a ovi drugi u hali, stari Članovi mora ju tekat dok tajnik djecu ne izbavi. Pa kad tajnik svu djecu izbavi, drugi nece ni da čeka. Oh, tko bi to čekao? Dok me zove proči če još ea sat, Ja idem. Good bye!"
Molim bracu da smo vsi složni. što je naše geslo: Svi za jednog, jedan za sve! pa čc biti sloga i bratstva.
Pozdrav svim članom i članicama našeg druitva i K. S. K. Jednoti.
Mi« Bajt, tajnik.
VABILO NA PIKNIK.
Uljudno vabimo vse člane in članice našega društva sv. Roka, št. 132, tako tudi vse druge rojake in rojakinje iz naše naselbine ter okolice, da se vdeležite našega piknika v nedeljo dne 10. avgusta t. 4., ki se vrii v prijaznem gojzdiču le 5 minut hoda od pocestne kare v West Frontenac.
Za dobro in vseskozi točno .postrežbo vsem bo skrbel vese-lični odbor. Tore/ rojaki in rojakinje in vsi naši domačini iz bližnje okolice, pridite vsi na ta dan na našo zabavo. Ze danes vam kličemo; Dobro došli!
Za odbor: Anton Kotzman, Anton Oražcn, Frank Rifel.
Pozor, članice druitva Marije Magdalene, it. 162 Cleveland,O.
Na zadnji mesečni seji dne 3. avgusta je bilo sklenjeno, da še • naše društvo korporativno vdeleži slavnosti blagoslovlje-nja nove cerkvene kapele sv Lovrenca v-Newburgu, koje se vrši prihodnjo nedeljo, dne 10 avgusta. Zbirale se bomo ob 1. uri popoldne pred staro šolo sv. Vida, da se potem vse odpeljemo na določeno mesto. Torej na svidenje v nedeljo!
Josephine Menart, tajnica.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., se naznanja vsem članom, da je društvo sklenilo na zadnji seji meseca julija, da je pristop v društvo za nove člane prost do konca tega leta, to je za dobo šest mesecev, istotako tudi za mladinski oddelek prosta pristopnina k Jednoti in zdravniška preiskava kakor je bik) preteklih šest mesecev.
Torej sedaj se nudi ugodna prilika še šest mesecev za oba oddelka. Sobratje, zavihajmo rokave in, na delo za močnejše društvo in K. S. K. Jednoto!
Nadalje imam poročati žalostno vest, da smo v teku enega tedna za vedno izgubili dva člana, vzela nam jih je kruta smrt. Prvi je brat Frank Ko-vačič, kateri je umrl dne 19. julija, dolgoletni član; bil je večina v odboru, bil je tiidi delegat Xni. konvencije v Minne-soti. Ko se je začela graditi tukajšnja slovenska cerkev sv. Cirila in Mptoda, je bil on prvi blagajnik, bil je tudi velik podpornik tukajšnje cerkve v finančnem oziru. Ž njim je izgubila cerkev in društvo veliko. Pred šestimi leti ma je umrla žena, nakar se je oženil v drugo, katero sedaj zapušča in štiri otroke is prvega zakona. Bil je zelo priljubljen pri rojakih; on ni imel nobenega sovražnika, kar je pričal njegov pogreb. Društvo sv. Cirila in Metoda se je vdeležilo pogreba korporativno, bilo je tudi zastopani S. R. K. P. druitvo "Ilirija," katerega Slan je bil tudi on.
Dne 24. julija smo dobili br-zojav iz Racine, Wis., da je tam umrl v zavodu za jetične brat John Kočevar; bil je tudi
Iz nreda druitva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Tem potom naznanjam članom i članicam zgora iraenova-nog društva, da se bu obdrža-vala dojduča sjednica dne 10 avgusta u običajnim prostori-jama točno u 2 sta posle podne.
Na to sjedhfeu su svi prošeni, da prisustvuju bez isprike dela i bolesti jer imamo več važnih točka na dnevnem redu rešavati. Ujedno če se da-vati od strani odbora polgodiš-no finančno izvešče o društve-nom premoženju. Znate bračo i sestre, da prošli mjesec nismo mogli dati računov van, poito smo bili zaposlj^ni, zavoljo piknika, pak čemo izdati račun na budučoj sjednici polgodišni ujedno od piknika. Stoga komu je članu i članici na srcu društveno stanje i da bi rado znati, prosi se da je prisutan na sjednici, pak bu sve čuo, kako stojimo, ne bu mo sila pO pitevati posle nikoga. Svak če čuti koliko dohodaka je i koli ko i zda taka; zašto je novac oni šal i zašto je izdan. Toliko do znanja svim, enem po enem, članu i članici.
Dalje, dragi mi bračo in sestre opominjam vas, da ae držite reda i točnog vplačevanji druatvenog asesmenta. Več sam omenil puno puta, da ne odlagajte sjednic več od dva mijeseca; namerova slaba vri-jemena jer s tem škodujete sami sebe i nikomu drugemu. Vec sam opomenil par puta, da član ili članica gubi pravu na sve potpore u suspendhciji; pak vas prosim da se nedajte na tu točku ni jedan Član i članica.
Dalje bračo i sestre, ja vas opominjam i molim, da agitirajte za naše druitvo i naša dičnu K. S. K. Jednotu, jerbo n temu napravite dobro na če-tiri strane, da vam dokažem: Kako član ili članica pripeija novega uda u društvo, prvo dobi za njega fl nagrade; drugo: društvd ako dobije največ članova, dobi isto $25 nagrade i u Zlati knjigi je več upisano, i druitvo ima bolji glas i napre-dak sa večim članstvom. Tre-če: isto naša organizacija K. S. K. Jednota bolje aspjeva sa vec članstvom; a četvrto: je ovo najglavnije sa Člana ili čla. niču, u nesreči bolesti ea pomoč ili u slučaju smrti pomoč njegovim dedičem. Zato bračo i sestre ima joi dosti neorganizirane brače, koji niso pri ne-jednoj organizaciji osegurani; pak je doprijnjt* n naše rodove da c nama delo vaju na dru-štvenom polja. Naša organizacija i naše druitvo nudi vam jako H j epe priljike I Svaki neka dopovije ti ili drogom
št vena i Jednotina pravila, podpore i asesmentna lestvica, pak če čuti, da se ntu nudi dobra priljika ca ovu piaču. Dalje primarno pomUdak od 1 do 16 god.; odrasle od 16 do 55 god.; osmrtnina je $250, $500, $1000, $1,500 i $2060. Stoga svi složno na noge da nam se zabiisne u drugoj polovici leta dva puta u Zlatoj knjigi, ko ito nam se ova prošla pol leta 8 puta. Stoga se svim članom i članicam najlepie zafalim, ki su mi bili u pomoči za pridobivanje novega članstva ovi prošli 6 meseci; gotovo moje bilo je najtežje delo, ali ništa ne prigovaram, da bi ji bilo makar 20 članova svaki mjesec!
Najlepši pozdrav na sve člane i članice u oba oddelka našega druitva i K. S. K. Jednote.
Matt Brozenič, tanik.
NAZNANILO članstvu droitva Presvetega Srca Jezusovega, it. 172, VVest Park, O.
Na seji dne 8. avgusta je bilo sklenjeno, da se naše društvo vdeleži slavnosti razvitja nove zastave slovenskega pod pornega lovskega društva sv Evstahija, koje se vrši prihod njo nedeljo, dne 10. avgusta Vdeležite se torej te slavnosti v velikem številu!
Josip Grdina, tajnik.
ZAHVALA.
V dolžnost si štejem, da se zahvalim ob času katoliškega shoda, vršeč se dne 20. julija v naši' evelethski naselbini. Shod je izpadel jako izvrstno. Prisrčna zahvala gre našemu č. g župniku, Rev. A. Leskovicu za ves trud, ki so ga itneli pri poduku otrok, kakor tudi vsem ostalim odborom za njih trud pri sodelovanju. Ponosni moramo biti tudi, da smo imeli v naši sredini mil. g. škofa, Rt. Rev. J. T. McNicholas iz Dulu-tha in druge odlične gg. duhovnike in šest gg. gl. uradnikov K. K. tfednote. ' Hvala gre tudi našim vrlim kuharicam za okusno kosilo.
Lepa hvafo tudi našim domačim društvom raznih jednot, Posebno se moram zahvaliti našim sosedom daljnih mest, našim vrlim sobratom iz Tovverja, Ely, Chisholm, New Duluth, Aurora, *Biwabik, Gilbert, Hib-bing, Virginia, Minn., za njih obisk. Uverjeni bodite, da smo pripravljeni mi Evelethčani vam ob priliki to naklonjenost povrniti, seveda ako nas pova bite. Torej še enkrat prisrčna zahvala vsem skupaj ter sprejmite sobratski pozdrav od
M. Shukle, nadzornik K. S. K. J. Eveleth, Minn., 27. julija, 1924.
BLAGO8LOVLJENJE NOVE KRASNE KAPELE SV. LOVRENCA V CLEVELAND, O.
V nedeljo popoldne dne 10. avgusta ob 2:30 bo blagoslovljena nova kapela sv. Lovrenca Cleveland, O. Ta kapela je začetek ali basement, nove cer-tve, katera bo enkrat krasila okolico. Ka^or hitro sHsimo besedo "basement," si takoj predstavljamo neko nizko, tem-no-zaduhlo klet. Toda kdor bi o tej kapeli tako mislil, ima popolnoma napačne pojme o njej. Kapela sv. Lovrenca je nekaj Čisto drugačnega. Visoka, zračna in svetla tako, da ko je človek stopil, neve nič, da je v basementu. Kapela je znotraj mesto plastra, obzidana z belim cegfom, ima široke uhode in bo pur mesecih popolnoma o-premijena s vsemi potrebnimi stvarmi, kakor krasnimi altar-1, aohami, novim križevim po-om, ki je višek umetnosti, krasne velike orgle itd. Farani kit tekmovali med seboj,
prošen Rt. Rev. Matija Bilban, iz Gilberta, monsignor duluth-ske škofije. Pred kakimi 37 leti je prečastiti Msgr. Bilban še kot semenišnik služil za učitelja pri sv. Štefanu v Brock-way, Minn. Pred njim je sedel poredni paglavec, kateri je rajši risal vsemogoče podobe, kakor črke. To je bil sedanji župnik cerkve sv. Lovrenca v Clevelandu, Father Oman. To je vzrok, zakaj je bila tudi sedaj prva njegova misel na Msgr. Bilbana. Slavnostni govornik bo Rev. Dr. John Gruden, iz St* Paul semenišča. Navzočih bo tudi več slovenskih duhovnikov iz drugih mest, kakor tudi iz Clevelanda. Ob 2:30 se vrši parada od Slovenskega Doma na cerkvene prostore. Tam bo najpreje kapela blagoslovljena,-potem bo pre-nešeno presveto Rešnje Telo v procesiji iz stare cerkve v novo, slede pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim.
Kakor strela je zadela župnijo sv. Lovrenca vest, da je Father Bombach imenovan za župnika fare Presvetega Srca Jezusovega v Barberton, O. Father Bombach je deloval med nami ravno tri leta, ker je bil vedno vesel in korajžen ter u-ljuden z vsemi, se je prirastel na srca faranov, kateri so ga ljubili in spoštovali, kakor pravega voditelja. Stopil je v krog fantov ali mož, zaklical "tri stu milijonov medvedov," in vse je bilo živahno okoli njega. Bil je vedno postrežljiv bolnikom, pravi voditelj mladim in znal je tolažiti trpeče ter navduševati omahujoče. Zato bo pa nekaj časa prazno, pusto in dolgčas, ko ga ne bo med nami. Vendar pa bomo imeli vsaj namestnik, Fathra We-ber, kateri mu je v nekaterih ozirih prav podoben, posebno po postavi. Father VVeber je bil posvečen pred dvema mesecema, je rodom Slovak in fajn dečko. Ko se malo privadi nam in mi njemu, bomo zopet imeli vse v dobrem teku. Do tedaj pa je naša dolžnost, kot poštenih Slovencev in kristjanov, da se pokažemo izobražene v celem postopanju: Višje oblasti ne delijo prememb kar tja v en dan. Tudi bi bilo preveč sebično, ako bi s silo hoteli ovi rati promoviranje Father Bom-bacha. On je šest let že kaplan in zrel za župnika vsaka-tere fare. Naj torej Bog blagoslovi njegovo delo med Slovenci v Barbertonu. Malo jih zavidamo, toda veselili se bomo vsakega napredka, ki ga bodo oni imdi pod njegovo. spretno roko. Barbertončanje pa, upa mo, se bodo pokazali hvaležne j tem, da mu bodo sledili v duševnem kakor v gospodarskem vodstvu s polnim zaupanjem. Prav veselilo nas bo, kadar bomo slišali Father Bombacha navdušeno pohvaliti Barbertonča-ne, kot dobre Slovence in praktične katoličane,, rekoč: "Tri stu milijonov medvedov"
J. J. O.
0. Torej 10. avgusta se vrii slavnost, ravno nekako 22 let »m, ko je bila blagoslovljeni prva cerkev. To je tudi praznik cerkvenega patrona in bo torej res pravo "žegnanje." Za blagoftlovljenje je bil na-
KATOLIŠKI SHOD V PUEBLO, COLO.
Pripravljalni odbor je sedaj prav zadovoljen s sodelovanjem. Društva bo se odzvala iri dosegli smo . vsestranski uspeh. Cerkev Marije Pomagaj je bila zopet enkrat premajhna. Dolge vrste društvenikov in dru-štvenic šo šle po ulicah v Grove in ob pol 9. uri so bili v svojih prostorih v cerkvi.
Slovesno sv. mašo je služil naš domaČi dušni pastir, Rev. P. Ciril Zupan, O. S. B., ob asistenci Rt. Rev. Cyprian Bradly in I nn ocen t Mangu. Do zadnjega trenutka smo še pričakovali Rev. Trunka, ki je imel
ženskih farah je večinoma sad njenega 30 letnega marljivega delovanja; in lahko se reče, da imamo v nebeškem domu mnogo, mnogo srečnih rojakov, katerim je zlata lestvica pripomogla k večni sreči.
Potem smo slišali, da je veli-častvo katoliške sv. cerkve, ker nam ona lahko pokaže ve-ličastvna dela za učenost, nravnost, kulturo po celem svetu v vseh časih dva tisočletja. Njeno veličastnost občudujemo v njeni nepremagljivosti. Velik del njenega uspeha je prišel po samostanskih napravah. Zgodovinar Thierry pravi: "Opatije niso bile le kraj molitve in premišljevanja, temveč tudi zavetišče knjig in znanosti ; bile so tudi delavnice vsakovrstnih obrti."
Popoldne ob 1. uri so se zvrstili v krasno parado otroci z zastavicami, 30 obojnega spola iz mladinskega oddelka, za slavnost primerno oblečeni in pa zopet skoraj vsa slovenska in hrvatska društva. Korakalo se je od dvorane sv. Jožefa na Bessemer, kjer so se jim pridružili še botri in botrice za vogelni "kamen nove šole. Zbrani na krasnem vrtu Eiler, sedaj naše cerkveno posestjo, obsegajoče celih 11 akrov zemlje. Polaganje in posvečevanje je opravljal Rt. Rev. Martin Veith, O. S. B., opat benediktinskega zavoda v Atchison, Kansas. Pri pomenljivi službi so prisostvovali Rt. Rev. Cy-prian Bradly, predstojnik be-nediktancev v Coloradi, potem še benediktinci, P. Innocent, Edmund, Raymund in čast. g. župnik cerkve sv. Patricija, jezuitski duhovnik.
Prvi govor je imel predstojnik, Rt. Rev. Cyprian; zares imenitno je razjasnil pravo katoliško oliko. Potem je nastopil mil. opat Martin o blagru cerkve in katoliške šole za naše družine in novo domovino. Občudoval je naš velik, divni prostor za cerkvene stavbe. Dejal je: "Mili Bog vam .je naklonil nekaj izborno lepega in tako blizu na sredini naselbine.
V imenu mestne vlade je veliko množico pozdravil komisar, Mr. George Stump. Spoštovani konzul Jugoslavije, g. Branko Adjemovič je govoril izvr stno o zvezi cerkve in šole za najbolj izdatno odgojo. Nestrpno smo čakali nagovora spoštovanega predsednika K. S. K. Jednote, Mr. Anton Grdina Nismo še varali. Mr. Grdina je fino govoril o uspehih katoliških shodov po naselbinah, iz ročal nam pozdrave vernih rojakov od doma in drugih naselbin. Opisoval je namoč spretno in prijetno zadovoljstvo v pristnih katoliških družinah, nato razdor, sovraštvo, ki sc opazuje, kjer ugasne luč sv. vere.	Poročevalec.
______________.biti na poti v Leadville, kjer
kateri bo več atoril za hišo bož- prevzame faro. Ni ga bilo, te- pondeljek.
daj je imel domači g. župnik pridigo. Med drugim je ome-njeval, kako imamo danes tisoče vernih, poitenih družin po deieli, ki se zahvaljujejo za to srečo K. S. K. Jednoti za svoj obstanek in napredek. V sio-
Cleveland, O. — Danes se prvič oglašam v našem "Glasilu," odkar izhaja v Clevelandu; mislil sem si namreč: naj drugi prej pišejo, da ne bo kdo rekel, da prihajajo dopisi samo od tam itd., zatorej oprostite sobrat urednik, če vas morda s temi vrsticami nadlegujem.
Kar se tiče "Glasila" moram priznati, da je vse drugačno kot je bilo prej, namreč boljše. Ako prečitamo vsako številko od konca do kraja, moramo trditi, da ima naša Jednota najboljše glasilo in tudi najcenejše, ker sedaj plačujemo samo 7 centov mesečnega asesmenta za naročnino, ali borih 84 centov na leto.
Drugo je, da je list sedaj mnogo večji kot je bil prejšnja leta. Važno je tudi to, da sedaj dobivamo "Glasilo" že v četrtek, popred smo ga pa šele v Jaz zasledujem v našem listu z največjim zanimanjem poročila o novoustanovljenih društvih; skoro v vsaki drugi ali tretji številki je kako novo društvo označeno. To je dokaz, da naša Jednota raste od dne do dne. In kako
bi ne? Mar nima v resnici zelo marljive glavne uradnike? Ni moj namen hvaliti samo e-nega; le poglejmo njih imena v "Glasilu" in bomo lahko rekli: da v resnici, to so možaki na svojem mestu in zraven pa še tako agilna tretja podpredsednica. Le tako ie složno naprej ! Mi vsi priznavamo, da vršite pošteno in odločno svoje delo, zatorej živeli giavni uradniki K. S. K. Jednote!
In ko nadaljujem, §e hočem nekoliko ozreti na bolniško centralizacijo. Kdo more danes reči, da ne bo pri naši Jednoti kmalu splošna centralizacija? Dal Bog, da se to kmalu v resnici, da bomo s ponosom rekli: ■Vsi za enega, eden za vse!" Kdor je bil na zadnji konvenciji v Clevelandu se še spominja, kako navdušeno so nastopili oni delegati, ki so bili poslani od društev spadajočih že v centralizacijo; a žalibože, ni se jim ves načrt posrečil, da bi zmagali. Pustili smo zopet manjša društva svoji usodi in borbi; toda vračali smo se domov s pogumom in zaupanjem. Niso ne potekli 4 meseci, že se je centralizaciji pridružilo drugo največje društvo K. S. K. Jednote, naše društvo sv. Vida, št. 25. Do tega sicer ni bilo pri-morano, kajti imamo nekaj čez šest tisoč dolarjev v blagajni; ampak mi smo se zavedali, da hočemo biti vsi enaki glede medsebojne podpore, vsi člani in članice. Cez nekoliko časa smo zopet čitali veselo vest: Društvo sv. Štefana, .št. 1 v Chicagu je tudi stopilo v bolniško centralizacijo; zatem neko drugo društvo v Pittsburghu. Mar ni tO napredek? In ako pogledamo novoustanovljena društva, gotovo so vsa v centralizaciji. Lahko pričakujemo, da bodo vsa ta nova društva naraščala, ker imajo toliko oporo od svojih sobratskih društev in od Jednot. Do prihodnja konvencije bodo ta društva že -tako velika, da bodo lahko poslala svojega delegata ali dc-legatinjo na glavno zborovanje; tedaj bodo vsi ti delegati in tudi številrii drugi ponosno nastopili rekoč: Mi hočemo biti vsi enaki, in sprejeta bo morda splošna bolniška centralizacija, šele tedaj bomo lahko rekli, da smo si pravi bratje in sestre med seboj, da se bomo lahko skupno borili za naša plemenita načela in delovali po geslu: Vse za vero, dom in narod! _
Slovencem je morda že usojeno, da se ne morejo razumeti med seboj, bodisi v starem kraju ali tukaj v novi domovini. Kaj je temu vzrok? Prevelika verska mlačnost in odpad od vere. V mladih letih se še držijo naukov njih matere, kasneje pa iste zavržejo, češ, da je vera postranska stvar. Začnejo zabavljati čez Boga, cerkev, duhovnike in vse, kar je nam svetega. Ko jih pa doleti kaka nesreča ali smrt, se pa skesano obrnejo za pomoč, zopet na duhovnika; o tem je ~ vedno dosti' dokazov na razpolago.
Mi kot člani, katoliške Jednote, se bomo vedno zavedali načel naše organizacije. V prvi vrsti, da se bomo podpirali kot bratje in sestre, drugič pa, da se bomo vedno borili za naše verske principe. Kot taki ne smemo pripustiti, da bi naši prijatelji ali celo otroci pristopali * take organizacije, ki naravnost nasprotujejo katoliški cerkvi, ki zaničujejo vero, Boga in naše duhovnike. Kot praktični člani moramo skrbeti za naš ugled tudi med drugimi narodi in Amerikanci. Nikdar se ne smemo sramovati, da smo člani K. S. K. Jednote. Ta Jednota nas edino vodi po pravi Poti do cilja. Naj še omenim sledeči slučaj: Leta 1910 sem jaz pristopil k neki podporni družbi v Penhsylvaniji, kojo je kasneje požrla neka zveza, nazadnje pa neka "napredna" Jed-?*Jv Spadal sem zraven celih 1 4let» končno sem pa vse sku-
	1 fitft	"' 1
K. Si« K*		Jednota 1
		1 1 1
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 6. AV
1924.
ujiaiiu«ijciia v juticiu, iii., uiic c. upriia iwrt. iu*vip«'u»n . d
državi Illinois, dne 12. Januarja, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST, JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znate 100.18%: solventnoat mladinskega oddelka znaša 121.43% Od ustanovitve do 1. julija, 1924 znaša skupna izplačana podpora $2.362.194.00. GLAVNI URADNIKI: _ Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Oe velim d, Ohio.
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. ,
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Sheboygan ,Wls. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., J dlet, 111. Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 305 So. Second St., Steelton, P* Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg 600 Grant St. at Sizth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26— lOth St., North Chicago, 111. John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. » John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A^ Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: • John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Ceulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42-48th St^abur^P^
John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y.
John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Celo. _____
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE : , ^ Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo *na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
paj pustil, ker me j"e bilo sram biti sobrat chikaških rdečkar-jev in "kajtebrigarjev." Drugega nisem čital v njih glasilu kakor same naf>ade na sv. vero, cerkev in duhovnike. To je edino njih tako hvalisano "na-prednjaštvo." Uboga mladina, ki mora taka glasila čitati! Vse drugače je pa z našo organizacijo in z našim listom. Istega daste lahko vsakemu otroku v roke, in se ne bo po-hujšal. Naš list priporoča spoštovanje do vere, cerkve, stari-šev in ljubezen do bližnjega.
Poglejmo zadnji čas glavne uradnike naše K. S. K. Jednote. Kako velevažno nalogo so prevzeli s prirejevanjem katoliških shodov širom naše nove domovine po vseh večjih slovenskih naselbinah. Poglejmo našega glavnega predsednika, kako požrtvovalno agitira okrog za procvit naše Jednote. Istotako naš glavni tajnik; tudi on neumorno • deluje za napredek naše organizacije in vsi ostali glavni uradniki gredo v tem o-ziru drug drugemu na roke. Ponosni moramo tudi biti na našo vrlo III. podpredsednico, dalje na naše slovenske duhovnike in katoliške časopise "Glasilo," "Edinost," "Ave Marija" in društvene uradnike in uradnice, ki delujejo za napredek naše K. S. K. Jednote. Živeli!
S pozdravom,
John Widervol, član dr. sv. Vida, št 25.
tukaj s svojo družino nad 25 let. Tukaj zapušča naju, žalujočo hčer in sina ter eno sestro; enega brata zapušča v Milvvaukee, Wis., v starem kraju pa še živeče stariše in mnogo sorodnikov.
Iskreno zahvalo izrekava vsem onim, ki ste jo prišli obiskovat za časa njene bolezni in tudi vsem tistim, ki ste jo prišli kropit na mrtvaškem odru; dalje vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic. Posebno lepo se še zahvaljujeva odboru društva sv. Alojzija, št. 52, K. S. K. Jednote, kojega članica je ranjka bila, ker so vse tako lepo uredili in se vdeležili pogreba. Nadalje se zahvaljujeva društvu Katoliških mater in žen, kamor je tudi najina pokojna mamica spadala, ker so pomagale se skupno pogreba vdeležiti in jo spremile ha zadnji poti do pokopališča sv. Jožefa.
Torej še enkrat srčna hvala vsem, ki ste nas obiskali za časa bolezni in smrti, nas tolažili in se vdeležili pogreba.
Ti pa draga, nepozabna mamica, sladko spavaj poleg soproga, sina in hčerke. Ljubili smo te v življenju, ljubili te bomo tudi po smrti; vedno nam ostaneš v en izbrisnem spominu!
Žalujoča ostala: Veronika in Henry Rosenstain. Indianapolis, Ind., 22. jul., '24.
Joliet, 111. — V naši naselbini se nahaja že več tednov na počitnicah Mrs. Peter Perše iz Pueblo, Colo.; mudi se pri svojem bratu, Leo Papežu in so-rodnici, Mrs. Geo. Lopartz, kakor tudi pri svojih večletnih prijateljih in znancih. Koncem avgusta namerava obiskati tudi svojega brata v Omahi, Nebraska.	E. G.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Tajnike in tajnice sledečih novih društev, naj nam izvolijo naznaniti, kdaj in kje se vršijo redne mesečne seje. Te podatke rabimo za izpopolnitev imenika od društev št. 178, 179, 183, 184, 185 in 186.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznajava, da nama je nemila smrt ugrabila ljubljeno in skrbno mamico, gospo
Amalijo Rosenstein, roj. Stanfel, rojena leta 1864 na Rečici v Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem. Bolehala je že več časa vs|ed oslabelosti srca, in bila je vsaka zdravniška pomoč zaman. Za vedno je v Gospodu zaspala dne 15. julija, 1924 v Indianapolisu, Ind. Bivala je
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim ,rcem n«nanj.mo, da smo izročili materi črni zemlji katoliškega in dobrega očeta, meni pa skrbnega in zvestega moža
Frank Kovačiča, ki je umrl v bolnišnici sv. Nikolaja dne 19. julija.
Pokojnik je bil rojen dne 14. julija, 1879 v vasi Debenc, fara Mirna, občina Trebelno na Dolenjskem; tukaj zapušča soprogo, dva sina, dve hčeri, tri polbrate in eno sestro; v starem kraju pa enega polbrata in dve polsestri.
Prav lepo se zahvaljujemo č. g. župniku, Rev. J. Cernetu, potem vsem članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 K. S. K. Jednote, ker so se vdeležili pogreba v tako obilnem številu. Največja tolažba je za nesrečno družino pokojnika, ko vidi, da ga spremlja veliko število njegovih prijateljev k večnemu [»očitku. Pristopajte torej k takim društvom, ki izkažejo tudi v zadnjem trenotku bratsko ljubezen.
Dalje se zahvaljujem cerkvenemu odboru, ker so še zbrali, da so pokojnika nosili k večnemu počitku. Ranjki je bil prvi blagajnik naše fare in potem še večkrat v odboru^ Zahvaljujemo se tudi društvu "Ilirija," ker je tudi poalalo svoje zastopnike. Dalje lepa hvala sestri in bratom, ki so se tudi
vdeležili pogreba in darovali vence. Potem izrekamo prav lepo zahvalo vsem tistim, ki so se vdeležili sprevoda na pokopališče v Zeleno dolino in vsem onim, ki so darovali za sv. maše in prinesli tako lepe vence. Svetla zarja onkraj groba Njemu naj zašije! Mirno v zemlji naj počiva, Duša v raju pa veselje Večno radost naj uživa! * Žalujoči ostali: Magdalena Kovačič, soproga. John Kovačič, sin, star 18 let. Mary Kovačič, hči, stara 16 let.
Joe Kovačič, sin, star 15 let. Josipina Kovačič, hčer, stara 10 Sheboygan, Wis., 30. jul., 1924.
Katol. shod in slavnost 30 letnice KSKJ. V Milwaukee-West Allis.
(Nadaljevanje govora predsednika K. S. K. Jednote.)
"Ti rdeči elementi, od katerih se toliko čita po njih časopisju, da bi človek mislil, da jih je kot listja in trave so ljudje, ki imajo korajžo zabavljati samo tedaj, kadar so sami; pred poštene ljudi pa ne pridejo na odgovor. , Ko smo imeli tak katoliški shod v Chicagu, odkjer prihaja toliko rdečega blufanja, smo mislili, da bomo dobili same rdečkarje. Toda, ko smo pa prišli tja, nismo videli niti enega. Zato tudi danes tukaj, v vaši naselbini, ki je razglašena po Ameriki kot najbolj rdeča naselbina, poživljam vse tiste rdeče komuniste, ki se iz nas norčujejo, ki nas pitajo z raznimi imeni kot "nazadnjaj ki," itd., ki tajijo bivanje Božje, ki zanikujejo vse to, kar je dal človeštvu Stvarnik, da vstanejo in pridejo naj pred tale oder, da bomo podebatirali in se pogovorili gledajoč se iz oči v oči, da bomo videli, kje je resnica. pridite torej semkaj! (Niti enega glasu ni bilo iz največjih, kar jih še pomni milwauška slovenska naselbina, kar je znamenje, da so se pomešali med množico in poskrili.)
"Torej ni nobenega! No, vidite. Tako je povsod s temi ljudmi. Velika usta nosijo okrog, pisarijo, kakor bi imeli ves svet v zakupu, kadar pa človek misli, da jih bo videl, jih pa ni.	N ■
"V vaši sredini izhaja list, ki vodi propagando za Rusijo. Najbolj značilno je pa to, da ti ljudje, ki toliko vpijejo o bolj-ševiški Rusiji, sami jedo kruh v tej deželi, drtagim pa priporočajo Rusijo, kjer je v resnici bolj tiranska vlada, katero tvorijo boljševiki, kakor pa je bila Še kdaj preje kaka carska vlada. Tam morajo delavci delati po 12 ur na dan in to v senci bajonetov. In vendar ti ljudje vpijejo, kolika' svoboda je tamkaj. Tako farbajo in hujskajo ljudi. Razdirati je lahko, toda pozidati kaj novega to je težko. Kaj so pa ruski komunisti dozidali novega? Pokažite nam! Podirali so vse, kar je že bilo narejeno, toda ^poziddti ne morejo. To je ravno najboljši dokaz, da so samo za podiranje vstvarjeni ti ljudje, za kaj pametnega narediti pa niso. Toliko o tem.
"Danes, ko stojim tukaj kot predsednik K. S. K. Jednote vas prosim, da imate to podporno mater vedno pred očmi. Delajte sa njen napredek. Pridobivajte ji novega članstva, vpišite v njo vso slovensko mladino, kajti mladina je naša pri-hodnjost. Mi smo od danes, mladina bo jutri. Zato naj bo mladinski oddelek najvažnejši naš del. Kdor bo imel našo mladino, tisti bo imel v bodoče naš narod. Kranjska Slovenska Katoliška Jednota je storila že nekatero dobrodelno delo. Ce si je katera podporna organizacija med Slovenci zaslužila ime matere v pravem pomenu besede, si je to zaslužila naša ugledna, dična K. S.
K. Jednota. Koliko vdovam in sirotam je že ona otria solze in jim pomagala v največjih nesrečah. Zato nikdar ne pozabimo tega.
"Slovencem ohranimo sv. vero, mili slovenski jezik in pa našo K. S. K. Jednoto, pa bomo izvršili v najvišji meri svojo narodno in versko dolžnost.
"Vsi Slovenci pa, ki ste danes tukaj zbrani, nesite ta duh naprej med vse vaše ostale brate, ki jih morda danes ni tukaj. Pojasnite jim resnico in pokažite jim laž kakršha je. Laž, katero prodajajo naši sovražniki za pristno, blago pa razkrinkajte, kadarkoli bo slučaj nanesel tako. Bodimo dobri Slovenci in dobri katoličani pa Ijomo imeli lepo bodočnost.
"Ob sklepu še enkrat iskfeno častitam naselbini, vsem, ki so dospeli iz drugih naselbin, predvsem pa naši požrtvovalni duhovščini, kot Rev. F. X. Ba-jec, Rev. Dr. Gruden in Rev. James Cernetu, ki so ta shod posetili in s svojim obiskom dali celi slavnosti veličasten utis. Bog vas živi!"
Govoru glavnega predsednika, Mr. Grdinata je sledilo dolgotrajno. pritrjevanje, kar je znak, kako vzljubljen je sedanji predsednik K. S. K. Jednote med Slovenci v Ameriki.
Nato je nastopil zopet mladinski pevski zbor, ki je zapel par jako lepih domačih pesmi. Sledile so tudi ganljive dekla-macije v počast K. S. K. Jednoti k njeni 30 letnicL
Predstavitelj je zahvalil brata glavnega predsednika za krasne besede, ter je apeliral na vse navzoče, naj skušajo njegove nasvete Izvajati v kolikor največ mogoče. Zatem je pa pozival na oder vrlega Jednotinega delavca, Mr. Josip Zalar j a, glavnega tajnika K. S. K. Jednote, ki je nastopil z velikim navdušenjem. Njegov govor je bil izvanredno dobre vsebine, in je nam žal, da ga nimamo v: celoti, da bi ga objavili. .Mr. Zalaja* krepko povdarjal o občudovanja vrednem podpornem delovanju naše K. S. K. Jednote. Navedel je v Številkah, koliko je naša Jednota 2e izplačala za bolezen in smrtnine. Povedal je, kako je naša organizacija tudi pomagala vedno katoliškim Slovencem, ki so ši gradili svoje cerkve in šole. Zatem je posegel tudi precej globoko v razno natolcevanje naših nasprotnikov proti veri, duhovnikom in K. S. K. Jednoti. Zlasti je obsojal grdo bogokletno pisanje, kakor prinaša neki . umazani slovenski list javna vprašanja na Jezusa Kristusa. Krepko in glasno je med svojim govorom zaklical: Ali more slovenska mati roditi takega človeka, ki bi šel zapisati kaj tako umazanega proti svojemu Bogu? Ali more slovenska roka kaj takega zapisati? (Iz množice so se čuli klici: Ne! Nikdar!)
Govoru Mr. Zalar ja je ljudstvo silno navdušeno ploskalo, kar je znak, da je njegova izvajanja odobravalo.
Za govorom Mr. Zalarja je sledilo zopet deklkmiranje. Za deklamiranjem pa je nastopilo pevsko društvo "Danica," ki je zapelo par lepih slovenskih pesmi tako lepo, da so pevci želi najsijajnejšo pohvalo, od strani občinstva. Društvo vodi in poučuje izboren pevovodja Mr. Kovačič, organist slovenske cerkve na West Allis. Takoj zatem je bil pozvan k besedi Rev. Dr. John Gruden, ki je prišel na oder ob navdušenem ploskanjem med občinstvom.
Govor Rev. Dr. Grudna je bil sicer kratek, a zelo pomemben. Bil je presenečen in ganjen, ko je videl toliko maso slovenskega ljudstva zbranega skupaj na katoliškem shodu. Vesel je bil, da je slišal zopet enkrat materinski jezik, lepo milo slovenščino, tako je sam izjavil. Nadalje je čestital krasnemu delu, ki ga vrši za slovenski narod v Ameriki K. S. K. Jednota. Svoj govor je končal z mogoč-
nim klicem: "Naj živi in raste K. S. K. Jednota in njeno pre-vzvišeno delovanje P' 1 Njegovim krasnim besedam je ljudstvo dolgotrajno pritrjevalo.
Nato se je prečitalo došle pozdravne brzojavke iz raznih naselbin, kakor sledi:
"Cleveland, O. — Uredništvo 'Glasila' iskreno pozdravlja vse zborovalce! Mnogo uspeha! — Ivan Zupan.
"Cleveland, O. — Cenjeni zborovalci katoliškega shoda! Društvo sv. Vida, št. 25, K. S. K. Jednote iskreno pozdravlja vse zbrane Slovence in Slovenke! Le krepko naprej!- Vse za vero, dom in narod in K. S. K. Jednoto! Anton Strniša, predsednik; A. J. Fortuna, tajnik."
"Cleveland, O. — Največje žensko društvo K. S. K. Jednote iskreno pozdravlja zbrane borilce naše sv. vere. —Društvo Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote."
, "Cleveland, O. — Iskreno pozdravljeni! Delujte" vse za vero, dom in narod! — Helena Mally, predsednica; Josephine Menart, tajnica, društva Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote."
"Chicago, 111. — Najlepši pozdrav in največji vspeh katoliškemu shodu in katoliškim Slovencem! — Društvo sv. Štefana, št. 1, Louis Železnikar, tajnik."
"Calumet, Mich. — Bog blagoslovi delo vas katoliških Slovencev. Želim veliko katoliškega napredka in vspeha! —John R. Sterbentz."
Nastopil je zopet mladinski zbor z lepimi deklamacijami in pesmimi. Nato je nastopil kot govornik Rev. James Cerrie, slovenski župnik iz Sheboygana, Wis. Father Cerne je že poznan med Slovenci kot izboren govornik. NjegQv govor se je glasil:
"Pozdravljeni bratje in sestre K. S. K. Jednote! Ljubitelji katoliškega prerojenja Slovencev v Ameriki!
"'Prirejanje katoliških shodov med nami Slovenci, je za preporod nas katoliških Slovencev velikega pomena. Naš slovenski narod v Ameriki je prišel do spoznanja. Danes dobro ve cela ameriška Slovenija, kaj je dobro in kaj je zlo. Danes vsi dobro vemo, kje je resnica in pravica.
"Naš narod danes obsoja takozvane 'voditelje,' kateri so pod krinko naprednosti —to je za svoj žep — slepili in terorizirali naš narod. Več takih verskih propalic imate tudi vi v vaši naselbini tukaj. Dokler jim je delo smrdelo, so vpili na vse grlo delavcu-trpinu. Ali nekaterim izmed njih se je posrečilo zadnja leta, na prohibi-cijski način priti do večjega premoženja. Ti, popreje delavski 'voditeljčki,' danes visoko nosijo svoje glave in naravnost prezirajo trpina delavca. Vprašam vas danes javno, zakaj se ne bratite z ubogimi delavci? Zakaj jih ne pozo vete na vašo talengo? Saj smo vsi enakopravni! — Zato ne, ker ste možje figovci!
"Mesto Milwaukee je po celi Ameriki razvpito, kot socialistično gnezdo. Tako sodijo tudi vas Slovence vsled vaše rdeče flike. Ali, kot vaš sosed, vas boljše poznam. V vaši naselbini v Milwaukee, v West Allis, Wis., je veliko število katoliških mož in fantov, žena in deklet, vnetih za vero naših pradedov, in za naš slovenski narod. Zato vam tezrt srčneje častitam v imenu svojih vrlih Sheboygančanov, da ste priredili ta shod tukaj. Da javno pokažete ameriški Sloveniji, da ni ves Mihvaukee v rdečem taboru. In, da ste pravi sinovi in hčere naših poštenih in vernih očetov in mater naše mile domovine
"Katoliški shodi se med nami Slovenci ne prirejajo zato, da bi sami sebe povzdigovali in prezirali svoje nasprotnike. Katoliški shodi se prirejajo rar
di tega, # da branimo svoje, in da ne pustimo našim verskim propalicam, da bi vodili naš narod v pogubo. Namen je, da se tem bolj medsebojno spoznamo, in da se združimo z vsemi slovenskimi naselbinami za skupen nastop, za našo vero in za našo Katoliško Jednoto.
"Slovenski duhovniki, ustanovitelji slovenskih župnij smo se trudili, da ohranimo svoj rod. Težka je bila naša naloga. Videli smo, kako je sovražnik sejal svoje seme. Skušali smo storit? svoje najbolje. Vsak izmed np3 je gledal nato, da je imel mir v svoji naselbini, da bi tem vspešneje vzdrževal naše cerkve in naše katoliške šole. Srce nas je bolelo, ko smo videli, kako naš neprija-telj slepi in zapeljuje naš dober slovenski narod. V slučajni, da je kdo izmed nas odločno nastopil proti tem, takozvanim narodnim voditeljem in opomnil svoje ljudstvo o pogubi, katera preti našemu narodu; ni dobil zadostne opore tudi pri svojih najboljših župljanih. Vsled tega je leglo mnogo naših slovenskih duhovnikov v prerani grob; ali pa so omagali v svojem boju za vero in narod.
"Veliko se je trudil vaš gospod župnik, ki je zgradil slovensko cerkev v Calumetu, ki je vstanovil slovensko župnijo v Collinwoodu, ki že nad 15 let deluje med vami v Milwaukee, West Allis. Marsikateri izmed vas pričakuje od vašega župnika, da bi se vaša naselbina tem bolj povzdignila in da bi pričeli s svojo slovensko katoliško šolo. Vzrok temu je to, ker ni bilo med vami v vaši naselbini dovolj odločnih mož, ki bi se zavzeli, in da bi bili desna roka vašemu župniku. Ali tudi cela slovenska Amerika je pogreša-Ip takih lajikev do zadnje konvencije naše slavne K. S. K. Jednote v Clevelandu, Ohio.
"S-tem, da je bil izvoljen na tej konvenciji Mr. Anton Grdina, neustrašen in za katoliško stvar vnet predsednik K- S. K. Jednote, se začenja nova doba naše slovenske zgodovine v Ameriki. In lahko trdim, da je odločevala ravno naša država VVisconsin, pri tem največ. Bili smo tam ne iz sebičnosti, temveč za dobrobit K. S. K. Jednote, za resnieo in pravico. Radi tega nas je slavna konvencija v Clevelandu, O. nagradila s tem, da je^ bila prva glavna u-radnica K. S. K. Jednote iz države Wisconsin. Po zgledu našega glavnega predsednika se mora danes katoliški lajik zavzeti za dobro ime našega naroda in za procvit katoliške ideje.
"Tu v vaši naselbini ste mnogo pretrpeli in molčali, samo da bi imeli mir med seboj. Sedaj ste spoznali, da vam ta potrpežljivost ni koristila, ampak škodovala. Od take naselbine kot je vaša, ameriška Slovenija pričakuje nekaj več. Treba je, da se pred vsem za vzamete za katoliško šolo. Koliko je med vami družin, ki pošilja svoje otroke v katoliško šolo? In, kjer ti otroci opravijo svoje prvo sv. Obhajilo, na to cerkev so tudi navezani pozneje. Vaša župnija v Milwaukee, West Allis, bi bila v vsakem oziru veliko močnejša'in vplivnejša, ako bi imeli svojo slovensko, katoliško šolo.
'Tudi pri nas v Sheboyganu se je zidala in odprla slovenska katoliška šola zoper voljo naroda. V preteku enega leta smo imeli izvanredne vspehe. Zato vsa čast našim sestram iz Maribora. V dokaz temu naj bo. V slučaju, da bi jaz danes zaprl to našo šolo, bi me brez-dvomno naši dobri župljani lin-čali. In to radi tega, ker vidijo in spoznavajo razliko javnih in katoliških šol. Jaz sam nisem pričakoval, niti polovico toliko uspeha, kakor smo ga imeli v enem letu. Da so katoliške šole res velikega pomena, naj vam služi tudi to v dokaz, da oni mladeniči in dekleta, ki pridejo iz Calumeta ali severne t
Minnesote, kjer nimajo katoliških šol, čeprav dobrih, katoliških starišev, v Sheboygan, Milvvaukee, Chicago ali kako i drugo naselbino, se ne oprimejo naših slovenskih župnij in se dostikrat poroče izven cerkve.
"Katoliške šole so podlaga, da ohranimo slovenske župnije in so podlaga naše katoliške Jednote. In v tem ima brez dvoma naša slavna K. S. K. Jednota najboljšo prihodnjost med vsemi slovenskimi Jedno-tami v Ameriki. Kajti naši na-prednjaki 'voditeljčki' ne zmorejo niti ene slovenske šole v Ameriki.
"Torej, 'iivUt' naše katoliške šole, naše upanje in bodočnost naše slavne K. S. K. Jednote!"
Govoru Rev. Fathra Cerneta je sledilo nadvse navdušeno ploskanje, ki nwhotelo jenjati, kar je znak, da je govornik zadel v srca poslušalcev.
Za Rev. Fathrom Cernetom je .predstav i tel j poklical k besedi Mr. J. Jericha, urednika 'Amerikanskega Slovenca in Edinosti." Govoril je:
"Trideset let je precej dolga doba. Je doba, v kateri se človeštvo obnavlja, doba, v kateri izginjajo rodovi s površja zemlje ter stopajo drugi na njihovo mesto. Rodovi gredo, rod pa ostaja, se razvija in raste.
"Tak je tudi pokret naše slavne K. S. K. Jednote, ki letos slavi svojo 30 letnico svojega resnega, človeški družbi koristnega humanitarnega dela. Tudi ona menjava v gotovem oziru svoje lice. Njene naloge so sicer vedno ene in iste, v kolikor se tiče podpornega dela do njenega članstva; toda njen boj za napredek pa čestokrat potrebuje novih metod, novih sredstev in novih načinov. V tem oziru mora torej spremeniti od dobe do dobe 3Voje lice. Njene najbližjie nh-!oge in cilji se torej od dobe do iobe spreminjajo, gibanje samo pa vstaja, se razvija in ra-3te. ' Njeno bistvo in končni cilj fe pa vedno eden in isti.
"To je zakon življenja, da iz malega raste veliko. Tudi gibanje naše mogočne K. S. K. Jednote je vzrastlo iz malenkostnih začetkov — višek njen pa je še daleč. ' Toda moč njenega gibanja je v tem da raste! Tako je dorasla, da med nami stoji mogočna, velika podporna mati, ki svoje rojake širom Amerike varje in krije v ^ne-?reči pa tudi dušno kot naša katoliška mati. Zato čast tej materi K. S. K. J. Na njo mora biti vsak slovenski in slovenska hčer ponosna in ji ob tej- njeni 30 letnici z veselim srcem čestitati in ji zaklicati z celim srcem: Bog te živi v Tvojem delu ti naša velika podporna mati K. S. K. Jednota!
"Dober in previden gospodar ne gleda samo, da je danes sit, za jutri se pa ne zmeni. Dober gospodar misli več na jutri kot danes. To mora, ako mu je kaj za svoj napredek.
"Dragi rojaki Slovenci, naša dolžnost je tudi, da tudi mi gledamo za našo mogočno K. S. K. Jednoto, da ne bo samo mogočna in napredna danes, pač pa tudi jutri, pojutrajšnj^i, prihodnji teden, prihodnjo leto in prihodnje stole t jed : * "Pred par meseci je neki slovenski filozof pisal v nekem glasilu ter nam napovedoval smrt. Ta mladi doktor filozofije je začel na napačnem koncu. Svoje modrovanje je črpal iz statistike, zadnjih lef? .Rad priznam, da statistika katoliških društev in jednot zadnjih deset let ne kaže velikanskega napredka. Vzrok v tem je ta, ker smo katoličani do zadnjih časov spali, kakor kralj Matjaž pod svojo goro. Njegova statistika ne bo držala, ker katoliški Slovenci se probujajo iz svojega spanja — odslej bomo delali tudi mi.
(Dalje prihodnjič)
tfe, ki
K.S.K. JEDNOTE
hhaja ruk«
Kranjako-Slorenska
KtMTižfc« Jednoto ameriških.
«117 St Clair Ara.
Uredaiitvo (■ apravaiitvo] TaUfoa: Kamfclph
CLEVELAND, OHO.
Naročaina:
OFFICIAL OBOA«
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNIOJJ al tka
UNITED STATES OF AMERICA. Maiataiaad by aad M> the fateraat af th* OH*.
OFFICE: <117 St Clair
Teleph*
ona: Famblph ItL
CLEVELAND, OHIO.
REPARACIJE.
V Londonu se Yrši te dni va^na konferenca zavezniških držav v zadevi separacije, ali vojne odškodnine, katero mora Nemčija plačati na podlagi verzaljske pogodbe. Od te pogodbe je poteklo že pet let, toda Nemci so vedno odlašali in odlašal;, ker so se jim dozdevale obveznosti prevelike. To pereče vprašanje so študirali najboljši strokovnjaki Evrope, a niso zamo-gii priti do pravega zaključka; šele nedavno se je ameriškemu generalu Dawes (pepublikanskemu podpredsedniškemu kadida-tu), posrečilo sestaviti praktičen načrt o izplačilu reparacije, koji načrt so sami Nemci odobrili in tudi zavezniki.
Razne poizvedovalne komisije so ugotovile sedanji ekonomski položaj Nemčije, ki je povsem povoljen; sestavilo se je načrt stabilizacije nemške valute, da se bo zampgla nemška trgovina zopet normalno razvijati, kar je za reparacijo glavni pogoj. Veščaki so izračunali, koliko dohodkov bo imela nemška država v prihodnjih letih in koliko stroškov in koliko odstotkov od čistega dobička se bo lahko vporabilo za vojno odškodnino. V glavnem ter v obče bodo zavezniki gledali na to, da se doseže vsestransko — povoljne zahteve in obveznosti.
Mnogi mislijo, da je svetovna vojna Nemčijo docela uničila v gospodarskem oziru, kar pa ni resnica. Nemčija je pred vojno vsled tega tako napredovala, ker je imela veliko trgovskih ladij in parnikov. Kdo bi si mislili, da bodo Nemci tekom 5 let po vojni s svojo trgovsko mornarico tako napredovali? V tem času so zgradili zopet toliko novih ladij za promet, da so dosegli že polovično število predvojne skupne tonaže, ali trgovskih ladij. Sleherno leto so zgradili za 500,000 tonaže, ali trikrat toliko kot zadnja tri leta pred vojno.
To ogromno trgovsko flotilo so Nemci zgradili v najbolj kritičnem času, ko so bile nemške papirnate marke na najnižjem kurzu ah skoro zastonj. Takoj zatem so jih poslali v službo in promet, da so donašale dolarje in šterlinge. Vse velike nemške parobrodne družbe so že izplačale svoje medvojne dolgove; važno je pri tem tudi dejstvo, da nemški mornar služi samo $15 na mesec, med tem, ko služijo angleški in ameriški mornarji po $50.
Ce je Nemčija v tako kratkem času industrijo te vrste izboljšala in spravila na tir, ji bo nedvomno tudi mogoče še panoge ostale industrije postaviti na normalno stališče. V nekaj letih bo Nemčija zopet na krmilu svetovne industrije. Na ta način bo premagani Nemčiji mogoče plačati vse vojne dolgove, toda šele po preteku več let. Namen sedanje zavezniške konference v Londonu je, spraviti državno ladjo Nemčije v pravi tir, ki naj državo pripelje do zopetne narodne prosperitete in pripomore zaveznikom do zahtevane vojne odškodnine, $600-000,000 vsako leto.
-o
tom potnikov, ki niso priseljenci, pi treba posebnega potnega lista, ako so omenjeni v passportu moža oziroma očeta in je njihova fotografija pri lepljena na tem dokumentu
Državljani Kanade in angleški, ki niso nastanjeni v nje, iq v drugih angleških posestvih severne in cetralne Amerike, francoski državljani, nastanjeni v St. Pierre in Miquelon, kakor tudi državljani republik Mežico, Cuba, Haiti in San pomingo, smejo od tam priti začasno v gdružene države, ne da bi se od njih zahteval kak dokument Mornarji, zaposleni na inozemskih ladijah, morajo biti navedeni v listi moštva, vizi-rani od ameriškega konzula. Ako bi mornar prišel v ameriško pristanišče, katerega ime ni vključeno v vizirano listo moštva, bi se mu ne dovolilo, da se začasno izkrca, razun vsled posebnega dovoljenja strani državnega tajnika.
Inozemci, nastanjeni v Združenih državah, ki bi se podali na izlet s parnikom, ki odpluje iz ameriškega pristanišča, se dotika inozemskih pristanišč in se zopet povrne v ameriško lu-ko, ne potrebujejo ob svojem povratku nikakih dokumentov.
Važna je tudi izjema, ki velja za one inozemce, ki sploh nimajo nikakega državljanstva, nadalje za one, ki za časa, ko prosi za vizo, se nahajajo izven mej svoje domovine in ki iz enega ali drugega razloga niso v stanu preskrbeti ši potni list s strani svoje vlade, kakor tudi za one, ki imajo potni list, izdan od vlade, katere Združene države ne pripoznavajo. Vsi ti potniki smejo priti v Združene države brez rednega potnega lista, ali s takim dokumentom, ki naj dokaže njihov izvir in identiteto; tak dokument mora biti viziran od ameriškega kon zula.
-fO-
Dokumenti za inozemce, prihajajoč« v Združene Države.
Ju*o*lar Burean Foreign Lansuage Information Service.
Od 1. januarja, 1918 naprej, se je zahtevalo od vsakega ino-zemca, prihajajočega v Združene države, da ima potni list (passport), izdanega od njegove vlade in viziranega od ameriškega konzula. Z ozirom na novi priseljeniški zakon je sedaj predsednik Združenih držav izdal naredbo (Executive Order), ki spremeni te prejšnje predpise gjede dokumentov, ki jih morajo imeti inozemci, ko pridejo v Združene države. Od priseljencev, ki pridejo prvič, ali naj se vračajo iz obiska v starem kraju, ameriška vlada ne zahteva več, da j morajo pokazati viziran potni Mst. Ako inozemska vlada zahteva tak potni list od svojega odhajajočega državljana, je tp pac njena stvar, ali ameriška vlada ga ne zahteva.
Predsednikova naredba hteva sledeče dokumente prihajajočih inozemcev: Priseljenci.
Toliko oni priseljenci, ki spadajo v kvoto, kolikor oni, ki so izvzeti iz kvote, morajo ob svojem prihodu pokazati priseljeniško vizo, kakršno predpisuje novi priseljeniški zakon.
Od teh splošnega pravila so izvzeti oni otroci priseljencev, ki, so se rodili potem, ko je bila priseljeniška viza izdana spremljajočemu roditelju. Za te otroke ni treba nikakih dokumentov.
Nadaljna — jako važna izje-
za-od
ma velja glede inozemcev, ki so bili poprej zakonito pripuščeni v Združene države, so kasneje odpotovali in se vračajo tekom šestih mesecev.
Ako ti tukaj nastanjeni inozemci niso odpotovali dalje, kot v Kanado, Newfoundland, St. Pierre in Miquelon, Bermudo, Mehiko in otoke centralne Amerike, vštevši otočje Bahama in Velike Antjle, ni treba da imajo ob svojem povratku nikakega dokumenta.
Ako pa so taki inozemci odpotovali v daljne dežele, morajo ob svojem povratku pokazati dokumente, zadostuje pa, da mesto priseljeniške vize pokažejo dovotjenjf za povratek (permit), kakršno priseljeniška oblast izdaje v smislu novega priseljeniškega zakupa.
Potniki, U niao priseljenci.
Vsi oni, ki prihajajo v Združene države kot ne-priseljenci (non-immigrants), mera je ob svojem prihodu pokazati potni list (passport) ali enakovreden ^dokument, izdan od vlade one dežele, h kateri spadajo; ta dokument mora biti pravilno viziran ' od ameriškega konzula. Kdor torej pride v Združene države začasno radi posla tU zabave, mor« imeti viziran potni list.
Izvzeti od te splošne zahteve so oni potniki, ki potujejo skazi Združene države v drugo >t>-zemlje, kakor tudi potniki n« ladji, namenjeni v inozemstvo in ki se na poti ustavi v ameriški luki. Ti se smejo pod gotovimi predpisi začasno izkrca-
^^h^HHH
ia otroke ped 16 le*
VARNOSTNE SVETILKE ZA RUDARJE.
Jugnala* B ur emu
Foreign Language Information Serviee.
1 f
Namesto plameneče varnostne svetilke sa razsvetljavo prostora, kjer rudar dela, se hitro razširja raba električnih svetilk. Kakor pravi poročilo federalnega urada, je sedaj Združenih državah v rabi že kakih dvesto tisoč električnih svetilk, kakršne rudarji nosijo na kapi. Leta 1911 se je v bituminoznih premogovnikih Pennsylvanije, ki so tedaj pridelovali 35 <odsto vsega premoga v Združenih državah, rabilo približno 45,000 plamenečih svetilk in nikakih električnih. Leta 1918 pa se je tam število plamenečih varnostnih svetilk znižalo na 17,000, dočim je število električnih svetilk znašalo skoraj 48,000.
Dasi je bil premog znan človeštvu že v davnih časih, naj deno prvo pomeno o njem v spisu starogrškega pisatelja Teofrata iz lota 371 pred Kristusom. Ali še le mnogo stoletij kasneje bo začeli izkopavati premog; najstarejši zapisniki v tem pogledu poroča o izkopavanju premoga na angleškem okoli leta 1180 po Kristusovem rojstvu. Toda od tedaj je minulo «00 let, predno so za rudarje uvedli varnostno svetilko. Najprej se je brezdvoma izkopaval le oni premog, ki je segel na površino zemlje, in se jc zato delalo ob dnevni svetlobi. Ko je premogar bil izkopal vrhnji del, se je počasi vkopaval moga, dokler ni jama postala ved«* Mi naprej v plast pre-precej obsežna in nekoliko slična današnjim majhnim premogovnikom.
Niti približno ae ne da dolo-titi doba, kdaj so prvič začeli rabiti svetilke ali lojeve sveče v rudnikih. Ali še predno so ljudje začeli izkopavati premog, so rabili v kovinskih rudnikih kake vrste umetne svetlobe. Neki Agricole je leta 1566 napisal- razpravo o kovinskem rudarstvu i« pri tem narisal sli-
predočujejo, kako se je rudarilo za njegovih časov. Ena izmed teh slik kaže rudarja, kakor nosi svetilko, očividno obstoječo iz stenja, namočenega v masti ali kakem olju. Isti način umetne razsvetljave se je bržkone prenesel tudi v premogovnike, ko feo jih začeli obdelovati. Čim bolj so premogarji prodirali v zemljo, tem več plina je bilo v jami in zato tem več nevarnosti radi odprte-
ga plamena njihove luči. god je bilo mnogo. -M
Predno so iznašli varnostno svetilko, je bilo izkopavanje premoga v plinovitih premogovnikih -strašno nevaren posel. Razmere v premogovnikih začetkom devetnajstega stoletja so bile sploh usmiljenja vredne, in zato ni čudno, da je tedaj mnogo ljudi istočasno delalo na tem, da se vpelje svetilka, ki naj obvaruje pred plinom.
Prvi model take varnostne svetilke je bil napravljen leta 1811. Sledili so drugi slični poskusi. Leta 1816 je bila na angleškem vpeljana prva varnostna svetlika, ki jo je izumil Sir IIumphry Davy. Od tedaj
—	torej za več ko sto let — se rabijo v rudnikih plameneče varnostne svetilke. ♦
Te svetilke se lahko rabijo v rudnikovi atmosferi, ki vsebuje razstreljivo zmes plina in zraka, in to brez velike nevarnosti eksplozije, dasi taka raba plameneče svetilke ne bi smela biti dovoljena. Nadalje te varnostne svetilke označujejo izurjenemu rudarju prisotnost plina že v količini, Ri ni že nevarna, in s tem svarijo pred nastopom nevarnosti. - Končno, plameneče svetilke ne gorijo v atmosferi, ki ima njalo kisika,* in zato, ako slabo brlijo ali se gasijo, je to znak za rudarja, da je Čas, da se umakne na varno.
Plameneče varnostne svetilke se še vedno rabijo v Združenih državah v precejšnjem obsogu za splošno razsvetljavo in še bolj za odkrivanje plina. Mnoge prefhogarske države predpisujejo^ da mora "fire boss'" rabitj te svetilke v plinovitih premogovnikih m zakoni mnogih držav predpisujejo, da določeno število teh svetilk mora biti na razpolago za slučaj nujnosti.
mm
SPOMENIK SV. FRANČIŠKU ASIŠKEMU.
V Milanu, tem centrumu ita lijanske industrije, se je osnoval odbor z namenom, da postavi na enem glavnih mestnih trgov — piazza Risorgimento
—	spomenik sv. Frančišku Asi-skemu. Misel, ki vodi odbor je, da ta svetnik, ki je bil "prijatelj narave in ženin uboštva, opominja prebivalstvo modernega velemesta, ki je je s svojimi mislimi zakopano samo v delu, zaslužku in uživanju, kako so mu potrebni mir, resno-ba in duševni oddih.
Papež Pij XI., ki pozna tako dobro Milan, je pisal odboru:
Mila podoba asiškega reveža v srcu lombardske prestolice, kjer se dela z mrzlično stra-ztvenostjo in kjer je potek materialnega življenja našega naroda najbolj intenziven, bo gotovo najjači afirmacija duha nad materijo, večnosti nad čas-noatjo; ona bo v vrtincu zem-»kega življenja mogočen opomin; klicala bo ljudstvo, da se zave onih najvišjih vrednot, brez katerih je vse prazna ne-stalnost in boj strasti, in v katerih vrednotah samo je ravnovesje, harmonija, mir."
Poziv odbora je našel odmeva v vseh slojih meščanstva. Ta originalna ideja je namah prešinila in prevzela vse prebivalstvo. Odtegniti se ji niso mogli niti oni. krogi, ki imajo najmanj smisla za transcenden-
jajo odboru ne le obilni denarni prispevki, ampak tudi izrazi so-glašanja z idejo. K milanskemu kardinalu Tosijii je prišel industrijalec, ki je hotel sam pokriti vse stroške spomenika, ki so preračunjeni na en milijon lir. Kardinal pa je ponudbo odbil, ker hoče nabrati potrebno svoto s piispevki najširših ljudskih krogov.
-o-
KATASTRIFALEN ORKAN V
Nez- i LOGAŠKI KOTLINI.
Iz Logatca poročajo bolj obširno o katastrofalnem divjanju silnega orkana, ki je divjal po logaški kotlini v pondeljek^ dne 7. julija okoli 8. zvečer. Nad logaško kotlino se je mahoma stemnilo. Nastala je prava tema. Črni oblaki so prepregli vso kotlino in bogate gozdove. Pridrvel je silen vihar, ki sta ga spremljala grom in blisk. Usul se je takoj naj-preje gost dež in nato ogromna toča, ki je povsod pobila vse poljske pridelke. Orkan je trajal samo deset do petnajst minut. Ta čas pa je povsod povzročil velikansko škodo na polju, na poslopjih in v gozdovih Orkan se je vil od Gornjoga Logatca proti Kalcem in Marti-njemu hribu. Povsod, kar je objel, je orkan, kij je bil sličen velikanskemu vodenemu stebru ali morskemu valu,, vse izruval in popolnoma uničil. Največjo škodo je napravil okoli Marti-njega hriba. Tu je vihar porušil sedem novih kozolcev, ki so imeli podstavke betonirane. Po gozdovih je sedaj opažati strašno sled tega viharja. Koder je valovil, povsod je napravljena široka pot, kjer vse drevje leži na tleh. Na polju je vihar na pravil neprecenljivo škodo ter je prebivalcem uničil skoraj vse poljske pridelke. Vse žito, fi žol, koruza in krompir so uničeni. Krompir je do 75 odstotkov pokončan, ravnotako tudi ostali pridelki. Prebivalstvo je vsled tega zelo obupano in pričakuje,/ da priskoči država lia pomoč. Najbolj strahovito pa je bilo divjanje orkana po gozdovih. Orkan je tu poruval nad 90 odstotkov smrek in drugega drevja. Uničenih je popolnoma do 80 oralov gozda. Po splošni cenitvi je orkan izruval in pokončal od 80 do 90 tisoč kubičnih čevljev dobrega lesa. Orkan je porušil ozironm poškodoval več kmetskih hiš. Županstvo je uvedlo pomožno akcijo in je pričakovati, da bo na intervencijo okrajnega glavarstva pprišla komisija, ki bo ocenila ogromno, več milijonov znašajočo škodo.
prihodnja na vrsto država South Dakota, kjer se bo poti ebovalo mnogo tisoč poljedelskih delavcev.
--o-
štiri leta ¥ ruskem Bjetništm
Pile Jošip Grdina, W«t Ohio.
na povratku v staro domovino,
• (Nadaljevanje)
Izvrstna ideja. Pred Sehnrarz-enbergovim in Radeckijevcm spomenikom. V ruskem lager-ju. Pri fotografu.
2etev in zaposlenost.
Poljedelski oddelek federalne posredovalnice za delo poroča, da je pšenična žetev v Oklahomi in Texasu v glavnem končala. Dobilo se je zadosti delavcev za uspešno spravlja nje žetve. Pšenična polja v Kansasu so letos rabila več'delavcev kot kdaj poprej.
Prevažanje ljudi k pšeničnim poljem je bilo znatno olajšano vsled znižanih voznin na železnicah. To dejstvo je precej pomagalo, da se je rešila letina pšenice v skrajni severo-zapad-nih okrajih Oklahome.
Iz šestnajstih okrajev centralnega Kansasa, ki predstavljajo tri milijone akrov, kjer plenica dozori istočasno, so prišli nujni klici za pomoč; potrebovali so mnogo tisoč žanj-cev in dobili so jih.
Da se izVrši žetev 14 milijonov akrov pšenice v Tezasu, Oklahomi in Kansasu, je bile treba najeti 60,000 delavcev izven teh držav.
Za temi državami prihaja na vrsto Nebraska, kjer se žetev sedaj vrši. Specijalni agentje poljedelskega oddelka federalne talne stvari, ker je vse njih-ftosredovalnice (U. S. Employ-
mišljenje ln delovanje usmerjeno samo na dobiček, špekulacijo, trgovanje — namreč banke, velika industrija in trgovina. In ravno dd teh krogov prifaa-
ment Service), so nastanjeni po raznih mestih te države. Glavni stan je v Omahi na Court House.
Po žetvi v Nebraski pride kot
Ko sva z onim Primorcem delala raznovrstne načrte, na kak način bi se dalo dospeti v domovino na najbolj varen način, mi je šinila v misel v glavo, da izdaja španski konzul na Dunaju potne liste Rusom, ki ne žele nazaj v Rusijo. Tako nama je včeraj povedala ona uradnica v ruskem lager ju. S tem potnim listom potem lahko svobodno ostanejo na ozemlju bivše Avstro-Ogrske, ter si lahko poiščejo primerno delo, kjer hočejo. Izvrstna ideja! Vzemiva tak potni list pri španskem konzulatu; rusko znava, le spričevala, oziroma rusko uradno listino bo težko dobiti. Ej, no, pa tudi to se bo dobilo za denar. Ako se nama posreči dobiti potni list od španskega konzula, da sc kjerkoli že izkaževa kot Rusa, potem bo vse dobro. Človek mora biti na takem potovanju ze-Ip prebrisan: danes sva Jugoslovana, jutri pa Rusa; to nič pe de, samo da dospeva neovirano domov.
Tako sva ukrepala, ko sva hodila po mestu ter dospela na prostran trg slovečega kneza Schwarzenberg, kjer se nahaja njegov velik bronast spomenik. Stopiva bliže, da si to znamenitost ogledava. Schwarzen-berg, opravljen kot avstrijski maršal sedi na dirjajočem konju; v rokah vihti sabljo; v resnici prav pestra slika. Knez 3chwarzenberg je znamenit izza krvave bitke pri Lipskem, kjer se je kot vrhovni poveljnik zavezniške armade Avstrijcev, Rusov in Prusov, zgrabil z mogočnim Napoleonom dne J 6 oktobra, 1813 v bitki, ki je odločila usodo Napoleona. _Dne 31. marca, 1814, ko je zavezniška armada korakala v premagani Pariz, jahali. so na čelu grmade: knez Schwarzenberg, ruski car Aleksander I. in pruski krelj Friderik Viljem. Od tod je Schwarzenbcrg tako znan v svetovni zgodovini.
Ko sva si ogledala ta spomenik, sva jo mahnila naprej, kjer sva si na nekem drugem kraju ogledala spomenik Ra-deckija. Kdo še ni čul o tem maršalu? Spominjam se še kako sem kot majhen fantič zanimanjem poslušal starega moža, Radcckijevega vetorana. prosečega miloščino, ki je vselej prenočeval pri nas, ko ga je pot nanesla v nako vas. Mož je imel leseno nogo, pa zlato kolajno, kojo je dobil za hrabrost v bitki pri Novari na Laškem. Pravil je o bitkah pri Novari, Taljamentu in Kustoci, ter je hvalil Radockija, kako je klestil polentarje. No, takega Radockija bt bilo danes treba novi Jugoslaviji, da bi pognal požrešne Italijane s Krasa in Primorskega; v to bojno vrsto bi tudi jaz precej stopil. Tako sem si mislil, ko sem o-gledoval bronast spomenik oče-ts Radeckija, sedečega na konju v maršalski opravi. Ta mož je bil v resnici eden izmed najboljših avstrijskih vojskovodij, rodom Čeh, ki je prizadejal Lahom veliko hudega, Avstriji pa dobrega; toda — vse mine! Danes je pa Avstrija razkosana; Italijan ji je odtrgal velik kps ozemlja. Slava avstrijskih poveljnikov je ote-mnela; vseeno pa čast, komur čast!
Pa naj neham o spomenikih na Dunaju; ako bi hotel človek vse opisati, bi vzelo preveč časa in prostora, kajti na Dunaju je dosti spomenikov iz prejšnje avstrijske slavne dobe.
Zamišljeno sva stopala s tovarišem po mestu ter ogledovala to in ono; pri tem sva pa delala načrte O domovini, kako bi bik) boljše stvar ukreniti in kako dobiti pri španskem konzulu potni list, da se ž njim vsepovsod lahko izkaževa kot Rusa. Ti ukrepi sicer niso tako hvale vredni, in morda nama bi kdo očital, da hočeva s tem goljufati javnost*, toda midva sva si hotela s tem le pomagati iz zagate, da ne prideva morda zopet v kake klešče. Saj sem moral že dosti hudega prestati, sem si mislili — toliko časa na Ruskem, potem pa tako naporno potovanje, in zdaj pa pridem v italijanske klešče, ali morda celo v vojno nad lastne brate? Ne, tega pa že ne! Za domovino da, vedno, toda, da bi me kdo drugi izko-riščeval, da bi zopet komu drugemu hlapce val — tega pa že ne! Dosti tlake sem že napravil! Svobodo, katero sem dosegel sam z odgovornostjo lastnega življenja, to svobodo i-mam pravico tudi braniti. Bog je dal človeku tudi pamet zato, da jo rabi. Menda ne bo to taka pregreha, če poskusiva dobiti dokumente kot Rusa? Stvar bova rabila samo v najbolj nujnem slučaju, ne pa za kake nepoštene namene.
Tako sem razmišljal, enako ludi moj tovariš Primorec. On je bil že itak obsojen pod~Ita-lijana, dočim sem bil jaz glede tega v dmovih; je li pri nas Italijan ali ni. Glavna stvar je sedaj, da ta načrt izpeljeva in dobiva potni list pri špunskem konzulatu.
Proti večeru sva šla zopet v ruski lager glede prenočevanja, zdelo se nama je ondi bolj prikladno kot pa v jugoslovanskem lagerju, posebno radi izpeljave najunega načrta. V baraki ruskega lagerja sva našla precej Rusov došlih iz raznih strani ki so Čakali na odpravo s transportom v Rusijo. Nekaj izmed teh se je izrazilo, da pri sedanjih razmerah v domovini ne gredo v Rusijo, am-oak se obrnejo na španskega konzula za potrebno listine potni list), s katerim lahko o-stanejo svobodno na ozemlju bivše Avstro-Ogrske.
Midva pojdeva tudi k španskemu konzulu — sva razložila nato Rusom, ter se jim pridružila. Dobro, pojdemo pa skupaj, — so nam veleli dotični. Nato smo se prav po domače razgovarjali med seboj, kdaj pojdemo na konzulat, itd. Končen sklep je bil, da pojdemo jutri, toda prej se moramo dati slikati za legitimacijo na potnem listu in vsakdo mora vzeti s 3eboj izkaziio ruskega državljanstva; brez teh dveh stvari ne »da španski konzul potnega Usta. Midva s Primorcem sicer tega nisva imela, toda sva si stvar kmalu oskrbela od Rusov; jaz senj dobil tak dokument od nekega Rusa za osem kron. S tem sva bila torej sigurna, da izvedeva načrt pri dobavi onega potnega lista.
Drugo jutro smo se šli sli-kot k fotografu Eisvogel na Ausstellung cesti, nedaleč od ruskega Jagerja. Fotograf nam predloži ceno: 6 slik 5 kron; v pol ure bodo slike gotove, naredil nam bo takozvane brzoslike, toda naročila za manj kot 6 jih ne sprejme. Dobro, vzamemo jah — saj c^sna ni tako visoka v tej draginji — smo si malo uredili lase, ter drug za drugim stopah pred slikarja; kmalu je bilo vse v redu, in po preteku pol ure smo imeli slike v rokah; seveda prvovrstne niso bile, toda dobre za silo. Zdaj pa pojdimo k španskemu konzulatu. Kjer je bilo do tja precej daleč, smo vzeli pocestno železnico.
(Konec prihodnjič)

: GLASILO 4LADlNS£EG A ODDELKA K. 8. K. JIDNOTE ; „ .	...	Uhaja vsako prvo sredo v mesecu.
Naslov uredništva "Angelčka": Rev. Luka Gladek, 395 So. 2nd 8L Steelton, Pa.
OmCIAL ORGAN at Uie JUVENILE DEPT. * K. S. K. J. (G. C. S. UJ Issoed every firet Wcdaesday in tile MontJi. Editor-s Address: Rev. Loru Gladek, 395 So. 2nd SL, Steelton, Pa.
IMENA ČLANOV IN ČLANIC PRIflTOPLJH V MLADINSKI ODDELEK K. S. K. JEDNOTE MESECA JUNIJA, 1934.
K društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 10669 Christ 2i-valjch, 10670 Elmer Potokar, 10671 Lillian Pavlin, 10672 Anna Kolar, 10673 Raymond Salmich, 10674 Dorothy Sal-mich, 10675 Lucy Majcen, 10676 Mary Majcen.
K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet. 111., 10555 Frances M. Govednik. ,
K društvu sv. Štefana, št. 1, La Salle, IU., 10556 Agnes Kožar.
K društvu sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., 10634 Frances Sumič, J 0635 Amalija Suraič, 10636 Johana Jakša, 10637 E-dith-Jakša, 10638 Wilma Jakša, 10639 Margaret Jakša, 10640 Dolores Jakša, 10611 Frank J. Curl, 10642 Johanna M. Curl, 10634 Agnes 10. Curl, 10644 Agnes A. Verbanec.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., 10677 Martin Pazdertz, 10678 Doro-thy M. Jakich, 10679 Joseph Laurich, 10680 Edward Lau-rich.
K društvu sv. Alojzija, št, 42, Stelton, Pa., 10550 Anna Zopurt, 10558 Mary Zopurt, 10559 Barbara Zopurt, 10560 Steve Zopurt, 10561 Joseph Vojda, 10562 Frank Vojda, 10563 Anton Vojda, 10564 Mi-ko Starašinič, 10565 Steve Vojda, 10591 Steve Kampljen, 10592 Ethel Varga, 10593 Lud-wick Grabar, 10594 Mary G raba r, 10595 Margaret Bukovec, 10596 Mary Bukovec, 10597 Ju-lia Kocarr 10598 Aranka Kočar, 10681 Anna Kičko, 10682 Anna Cernugelj, 10683 There-sa Gersich, 10684 Anthony E. Zlogar, 10685 Isabel Zlogar, 10686 Frank Šukle, 10687 Margaret Kuzma, 10691 William Kuzma, 10692 Alojzij Kostelec, 10693 Catherine Zlogar, 10694 Louis Varga, 10695 Anna Zlogar, 10696 Mary Zlogar, 10697 Wilhelmina Zlogar, 10698 Martin Zlogar, 10699 Helen Varga, 10700 Mary Varga, 10701 Anna Dominko, 10688 Louis Kuzma, 10689 Steve Kuzma, 10690 Charles Kuzma.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh. Pa., 10725 Anna Delale, 10726 Frances Ostronich.
K društvu sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., 10702 VVilliam Drassler.
K društvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., 10645 Rose Adamič, 10646 Mary Pezdirc, 10647 Rudolph Pezdirc, 10648 Agnes Pezdirc, 10649 Anna Pezdirc, ,10650 Louis Pezdirc, 10651 Frances Pezdirc, 1065? John Šuštersich, 10653 Mat-thew Šuštersich, 10654 ( Eva Clune, 10655 Joseph Clune, 10656 Frank Clune, 10657 Angela tflune, 10658 Josephine Clune.
K društvu sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., 10632 Josephine Grdenic, 10659 JosepH Grdenič, 10660 Joseph Sultan, 10661 Michael Mavračich.
K društvu sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 10553 Mary Meserko, 10554 August Meser-ko.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., 10599 Magdalena Urbas, 10600 Helen Urbas. *
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., 10601 Alexander Roic, 10602 Mary Bostjančil, 10603 France? .Bostjančič, 10604 Mary
Tekavec, 10605 Albert Težak, 10606 Anna Strus, 10607 Ethel Težak, 10608 John Težak, 10609 Elsie Težak, 10610 Mary Težak, 10611 John Roic, 10612 Rose Tekavoc, 10613 • Anna Bostjančič, 10614 Hilda Muhic.
K društvu sv. Genovefe, št.
108,	Joliet, IU., 10727 Victor Gašparac.
K društvu sv. Družine, št.
109,	Aliquippa, Pa., 10615 John Rupnik, 10616 Vinko Kamni-kar.
K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., 10662 Agnes Simončič, 10663 Mary Simon-čič.
tf
K društvu sv. Ane, št. 127, Waukegan, IH., 10703 John Končan, 10704 VVilliam Kbnčan, 10705 Sylvia Končan, 10706 Phyllis Končan.
K društvu sv. Družine, št. 1S6, Willard, Wis., 10728 Frank Jeras, 10729 Jožefa Perovšek, 10730 Frank Artach, 10731 Ludwick Artach, 10732 Frank Lunka, 10733 John . Dolenc, 10734 Frank Bajuk, 10735 Frances Dolenc, 10736 Rose Morgal, 10737 Anna Dolenc, 10738 Jennie Dolenc, 10739 Martin Merelak, 10740 Mary Dolenc, 10741. Angela Dolenc, 10742 Rudolph T. Volk, 10743 Joseph Volk, 10744 Joseph Morgal, 10745 Martin Petkov-šek, 10746 Frank Petkovšek.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis.,
10539	Rudolph Rosenstein,
10540	Anton Rosenstein, 10541 Veronica Rosenstein, 10542 Mary Rosenstein, 10543 Antonia Retelj, 10544 Josephine Margole, 10545 Joseph Margo-la, 10546 Angeline Margole, 10547 Louis Sircel, 10548 John Sircel, 10549 Carl Sircel, 10550 Angelica Sircel, 10551 Ciril Sircel, 10617 Henry Udovich, 10618 Herman Udovich, 10619 Anton Udovich, 10620 Mary U-dovich, 10621 Virginia M. Grandlič.
K društvu sv. Valentina; št. 145, Beaver Falls, Pa., 10622 Esther Kirklec, 10623 Beatrice Kirklec, 10624 Genevieve Kirklec, 10664 Dorothy Moravec, 10665 Vincent Moravec.
K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 10566 Edward Perko, 10567 Mary Perko, 10568 Josephine Lekan, 10569 Frank Urbančič, 10570 Joseph Urbančič, 10571 Dorothy Strc-kal, 10572 Michael Turk, 10573 Agnes Perko, 10574 Dorothy. Barle, 10575 Joseph Zajec, 10576 Jennie Zajec.
K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., 10625 Štefan Pučka.
K društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., 10577 Amalia Ce-sek, 10578 Frances Cesek, 10679 Mary Cesek, 10580 Anton Cesek, 10581 Julia Cesek, 10582 John Cesek, 10583 Rose Cesek, 10584 Anna Urbančič,
10585	Josephine Urbančič,
10586	Josephine Topišič, 10587 Jennie Šuštaršič,, 10588 Antonia Sraj, 10589 Anna Marinčič, 10590 Mary Magdaline Skrl.
K društvu sv. Jeronima^ št. 153, Canonsburg, Pa., 10626 John Gruden, 10627 Caroline Urbančič, 10628 WiUiam Kra-shna, J0629 Zora Bunčič, 10630 Peter Bunčič, 10631 Paul Bunčič, 10707 Frank Samsa.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., 10708 Mary Jonko, 10709 Angela Jerale, 10710 Anna Jerale, 10711 Edward Jerale/10712 Josephine Barbuch, 10713 Gabriela Bar-buch, 10714 Anna Falle, 10715
Antonia Hren, 10716 Elizabeth Kerzich, I07i7 Joseph Kerzich, 10718 Mary Kerzich, 10719 Elizabeth Juriček, 10747 Mary Markelc, 10748 Rafaela Mar-kelc, 10749 Albina Markelc^ 10750 Angela Markelc, 10751 Jožefa Markelc, 10752 John Markelc.
K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 10552 Sophie Pakiš.
K društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., 10720 Rose Svetič, 10721 John Svetič, 10722 Frank Svetič, 10723 John R|tkaj, 10724 Victor No-vosel.
K društvu Marije Pomočnice, Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., 10633 Mary Bashel.
K društvu sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn., 10753 Mary Erjavec, 10754 John Erjavec, 10755 Frank Erjavec.
K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, VVest Park, O., 10666 Anton Zarnik, 10667 Michael Zarnik, 10668 Angela Zarnik.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Joliet«. IU., 17. julija, 1921.
BOCUMIL GORENJKO:
MATERINA POVEST.
Stara je že povest, vendar vedno nova; pravili so mi jo mati v lepih mladih dneh:
V boj ie moral fantič mlad daleč v kraje tuje, da za vero, da za dom, da za carja se vojskuje.
Mamica jokala je: težko bilo je, hudtf je v boj poslati v tuji kraj drago dete svoje.
Pa obesila za vrat srebrno mu je svetinjo, da peljala Mati bi sveta ga v tujino:
"To edini moj spomin za te je, o dete'; to pozdrav je moj edin: Matere ne zabi svete 1"
In na vojsko šel je sin — toda glejte čudo: koliko jih je s krvjo napojilo tujo grudo I
Ali njega strel zadel v sveto je svetinjo, in vesel se vrnil je k maj ki v domovino. -o-
POLDRUGI MARTIN.
Na to roko, na ono plat leži vas, tam je živela žena, ki je imela edinega sina, Martina po imenu. Jn je bila slepa od same ljubezni in je mislila in govorila: "Moj sinek, ta ima glavo na pravem toporifcču, ta je pametčn skoraj za dva, za poldruga pa gotovo." Pa so mu ljudje obesili ime "Poldru-drugi Martin" in se ga je ime prijelo.
Poldrugi Martin je dorasel pod vrh pa je bilft nedelja in je šla mati v cerkev in predno je šla, je pristavila zelje in naročila sinu: "Sinek Martinek, jaz grem k sveti maši, ti pa lepo čuvaj hišo in ko bo čas, zabeli zelje, da ga bova jedla, ke pridem domov!"
Mati k maši, Poldrugi Martin pa pod streho,, tam je v dimu visela slanina. Ročno jo je snel in je hitel in rezal, da je vso slanino zrezal na drobne kosce. Zrezano je dal v pehar in jo nesel na zelnik in jo preudarno in pravično razdelil po zelnatih glavah, na vsako glavo en kos.
Mati pride domov in vpraša: '"Sinek Martinek, ali si zabelil zelje r
Poldrugi Martin: "Sem ga."
Mati vzame zelje iz peči ia ga strese v skledo, pa vidi, da ni zabljeno. Začudi se in vpraša: "Sinek Martinek, kje si zabelil in kako?"
Pa jr je tekel kazat na zel-nik, kje je zabela, pa je bilo že prepozno, ker je baš odletela zadnja kavka z zadnjim kosom v kljunu. Kaj sta hotela — južinala sta nezabeljeno selje.
Drugo nedeljo je mati pristavila juho in predno je šla v cerkev, je naročila sinu: "Sinek Martinek, jaz grem v cerkev, ti pa pazi, da juha ne ski-pi! Ce bi kipela, pridi kar meni pravit, da ti ne bo izpodlete-k) kakor zadnjič!"'
Mati v cerkev, Poldrugi Martin pa je doma stražil juho. Prične juha kipeti in Poldrugi Martin v dir in po mater. Pa je butnil v cerkvene duri z nor som in z roko hkrati in se s praga zadri proti oltarju: "Ma-
Mater je bilo sram, pa ko je domov prišla, ga je lepo podučila: "Sinek Martinek, ti bi moral nalahko priti k mene in mi tiho povedati na uho! Ni treba, da.koj vsa fara izve, kaj jc pri nas v loncu." P Tretjo nedeljo je pristavila krompir in je rekla: "Sinek Martinek, zdaj grem v cerkev; če bo kipelo, nič ne de, ni treba hoditi pome, le da mi paziš na ogenj."
Mati v cerkev, Poldrugi Martin pa je varoval dom. Sedel je v kuhinji in gledal v živi plamen pa je zmajal glavo in rekel: "Kako naj pazim na o* gen j, ko mi spak iviga v dimnik. s Najbolj bo varno, v posteljo ga dam in ga dobro ode-nem: tam mi ne bo Shajal."'
Storil je tako in lepo čedno znosU goreča polena v posteljo. Pa šc predno jih je odel, se je vnela slama in vsa hiša je bila v ognju.
"Na!" je rekel, "hiša gori, p* bodo še šlape zgorele materi, če jih ko j ne spravijo v kraj."
Hitro je stopil* vcerkev, tiho se je preril skoz ljudi in do matere in ji zašepetal na uho! "Mati, šlape vam bodo zgorele."
Mati ga ni razumela, pa so že drugi ljudje kričali: "Gori, gori!' in ko je prihitela domov, je našla le še pogorišče.
Zdaj sta bila brez strehe in mati je rekla: "Sinek Martinek, idi okoli dobrih ljudi, vse kar ti dado, nama pride pravi" Bpekla mu je pogačo in šel je prosit.
V prvi vasi se je zglasi 1 pri šiviljah in se je ženskam čuda srtfilil, kar razjokale so se o4 samega smehu in so mu podarile celo iglo.
"Dobra bo," je rekej Poldrugi Martin, *"knj jo nesem materi."
Pred njim je s parom konj sosed peljal 'slamo pa si je mislil Poldrugi Martin: "Kaj bi pešal pod iglo, konja ji fcofta lažje kos kakor jazi" P« jo je vteknil v slamo.
Pride do doma, rad bi vzel iglo iz slame, pa je ni več našel; privekal je k materi. Mati ga je potolažila in podučila: "Drugič če kaj takega dobiš, doni za klobuk."
Spet se je spravil na pot pa dobi pri kmetu plutno železo. Poldrugi Martin, bistra glava, ni pozabil materinih besedi, vtikal si je težki dar za klobuk, pa mu je plužno železo padlo iz rok in na nogo in mu skoraj odsekalo peto. S krvavimi Sto-
pinjami je švepal domov.
Mati mu je rekla: "Joj, moj sinek Martinek, moj ubožec, moj siromak, za sabo hi bil vlekel železo, za sabo!" \
Spet je šel prosit, priprosil je je kos mesa. Navezal ga je na trak in ga vlekel za sabo, kakor mu je velela mati, vlekel ga skoz pesek in prah.
Mati je rekla: "Bog te je dal! V žep bi ga bil spravil!"
Poldrugi Martin je odgovoril: "Bog vas! Poprej bi bili povedali!" In ko so mu drugo pot v krčmi porinili polič vina, si ga je vlil v žep.
Vesel je prišel domov. "Mati, polič vina sem prinesel!"
"Kje ga imaš?"
"V žepu!" — In je imel hlačnico mokro in v škornju lužo.
"O sinek Martinek," je rekla mati, "v steklenici bi ga bil prinesel!"
Spet je šel in je vbogajme dobil dva vatla domačega platna. Pa ga je razrezal na drobne kosce in jih zmašil v steklenico.
"Nak,"' je rekla mati, "zame si premoder, naj katera druga poizkusi s tabo: oženi se!"
Poldrugi Martin je zmeraj rad ubogal, tudi to pot se ni branil, le vprašal je, kako bi naredil, da se oženi.
"E," je rekla mati, "v cerkev pojdi, tam je dosti deklet, pa malo oči okrog sebe zaženi! Na kateri ti obvise, tisto vzemi!"'
Poldrugi Martin-je ročno stopil k mesarju in si kupil volov-skih oči; potem je šel v cerkev in jih vrgel okrog sebe. Pa je zadel svetnico v oltarju, zvrnila se je nanj in ga trdo pobožala po betici.
Privekal je k materi in ji pokazal buško: "Nikarte mati, ne bom se ženil, preveč boli!"
in je ^Poldrugi Martin do današnjega dne ostal kar ,tako in ga katera še lahko dobi. Ko-rajše, dekleta! '
LOVCA IN MEDVED.
Dva lovca sta šla na medvedji lov. Ker sta že več dni stanovala v bližnji gostilni, od koder sta hodila na lov v gozd, ju je gostilničar opomnil na plačilo. Obljubila sta mu, da mu bosta plačala s kožo prvega medveda, ki ga ubijeta. Nekega dne se res prikažeta dva medveda, ki sta se odlikovala posebno po svoji velikosti. Lovca se pripravita na strel; toda v tem trenotku sta medveda tako grozno zatulila, da se lovca prestrašita in ne, mislita več na strel, temveč kako bi se rešila. Prvi lovec vrže puško ed sebe in gpleza na bližnje drevja; tudi drugi bi bil isto storil, a ni imel več časa, ker sta bila medveda že preblizu. Vrgel se je tedaj hitro na tla in se delal mrtvega, kajti slišal je nekoč, da se medved mrtvecev ne dotakne. Ko sta se mu medveda približala, sta ga vohala po ustih, nosu in ušesih, ga eelo obrnila, sta godrnjala in potem zopet odšla. Ko sta bila medveda *e dovolj oddaljena, je na drevesu čepeč lovec splezal zopet na tla in oba se sašneta smejati. Prvi pravi: "Povej mi vendar, dragi prijatelj, kaj ti je medved pravjl tako skrivnostno na uho?" 1
Lovec mu odgovori: "Rekel mi je, da ne smeš medvedove kože prej prodati, dokler »veri ie nisi ubili"
Kateri človek naprej gleda, a nazaj vidi?
(•oprcoz a »pop i* 'usij)
MIHATOV:
IZGUBLJENA MLADOST — IZGUBLJENO ŽIVLJENJE.
(Odlomsk is "Mojih mladostnih spominov")
Kadar se spomnim na prelepe dneve meseca maja, 1912, ki sem jih preživel v Monako-vem, središču Bavarske, v družbi 20 visokošolskih tovarišev, mi vselej stopi pred oči mož, ki mu-velja zgornji naslov.
Ko opazujem v vestibulu kraljeve knjižnice veličastne freske, me kakor iz sanj vzdra-mi na pol glasan, skoraj boječ nagovor:
"Unde venis? Quid admi-raris, reverende?" (Odkod prihajaš? Kaj občuduješ, častiti?)
Začuden gledam pred sabo neznanca. Bil je to mož srednje rasti. Usodepolno zgodovino razoranih lic je nekoliko zakrivala mršava brada, ki si jo je zdaj pa zdaj pogladil in se vsakokrat z globokim vzdihom boječe nasmehnil, kakor da bi se sramoval svoje preproste obleke .
Njegove skrivne želje je bilo lahko uganiti. Ko sem odštel /'nedolgovani milodar, mi je začel razgrinjati svojo preteklost. Revež je poizkušal svojo srečo kot bogoslovec, me-dicinec in jurist ter postal po dovršenih pravnjh naukih — cestni pometač, znan po celem Monakovem. Dan na dan zahaja vhod dvorne knjižnice, pripoveduje tujcem pogreške svoje mladosti in jjjh razvedru-je s citiranjem grških in latinskih pesnikov.
Komu bi se ne zasmililo to zakopano življenje. Spomnil sem se tedaj podobnega slučaja, ki sem ga bil doživel pred tremi leti v Kotoru. šel sem dalje proti mestnemu parku. Starec mi je nekaj časa sledil. Morda se je čudil, da sem se tako na kratko poslovil od njega, akademično izobraženega moža, ali pa mi je hotel zopet in zopet zatrditi, da je vse gola resnica, kar mi je pripovedoval; v enomer je ponavljal odstavke iz Odiseje, Virgila in Ovida, Aurea prima . . . Bila je zlata doba nekoč . .. Ali je njemu sploh kdaj svetila? Izgubljena mladost — izgubljeno življenje!
-o-
UVESTI PES.
Danes pšenični klas po svoji dolžini ne presega jezika, ki v vročini visi letečemu psu iz gobca. Nekdaj v starih, $tarih Časih je bilo to seveda čisto drugače. Tedaj je bilo pač še lepo na svetu. Človek ni poznal truda, ne dela in ne trpljenja. Ni se mu bile treba v potu svojega obraza truditi za vsakdanji kruh, kajti zemlja je bila silne rodovitna in je sam* nudifa človeku vse, česar si je le mogel želeti. Posebne obilo je redilo žito in zlasti pšenica, ki je imela take dolgo klasje, da se je sačelo precej pri korenini nad semljo in zavzemalo vse steblo.
V tem izobilju se ljudje postali prevzetni ter so v svoji objestnosti pozabili na Boga. Zašli so na kriva pota in se niso več menili sa Stvarnika. Tedaj Se je Bog rasjesil in sklenil kaznovati človeka. Ovsel je zemlji rodoyitnost in člevek je zašel trpeti. Neprestano ' je moral obdelovati semljo, pa niti njegov trud mu ni prinesel pomoči. Žito ni imelo nič več klasja in sadeži so se posušili, predno so bili godni za vživa-
nje. Tedaj je ^nastala strašna stiska in lakota po vsem svetu.
V	tem hudem pomanjanju je človek znal svojo zmoto in je hotel prositi Boga odpuščanja, toda Bog ga ni pustil k sebi in ga ni hotel poslušati. Človek je premišljeval na vse strani, kako bi si pomagal. Pošiljal je pred božji prestol žival za živali, toda nobena ni opravila ničesar. Nazadnje se je domislil človek še psa, svojega zvestega spremljevalca, in je poslal njega na to težko pot.
Pes je hodil in dirjal noč in dan, sedem dni in sedem noči, dokler ni nazadnje ves utrujen in obnemogel priletel naravnost pred božji prestol. Neznansko mu je bilo vroče, ko je stopil pred Stvarnika in ga prosil, naj se vendar usmili človeka.
Ko je Bog videl, kako je pes upehan in zmučen in kako mu visi jezik iz gobca, ga je ganila zvestoba te živali, ki niti v taki grozni stiski ni zapustila človeka. Zato je uslišal prošnjo in vrnil zemlji njeno rodovitnost, vendar ne več v prejšnji razkošni meri.
V	spomin na ta dogodek žitni klas še dandanašnji ne presega dolžine jezika, ki visi iz gobca upehanemu psu.
BOCUMIL GORENJ KO:
MOLITEV.
Da vedno bi bilo srce moje Tvoja kapelica, da vedno bi bilo nebeških misli mi celica!
Da vedno bi lučka gorela rdeča, ljubeča, / ki Ti bi v kapelici tej jo prižgala Devica dcvic!
--0-
BOCUMIL GORKNJKO:
SRED POLJA . . .
Sred polja
dvigne se škrjanček, solnca gost; tako dvigne se radost sred srca. Proč ve, temne misli proč, kroč iz srca črna noč! Samo solnce in pomlad, samo razcvetelo polje, polno zlate, dobre volje, polno upov, polno nad, mlado bodi nam srce!
-o-
OTROKOVA VECEBN^ MOLITEV.
Ves trudni svet zdaj k počitku gre,
in tudi jaz bodem legel k po-koji,
a prej enkrat še sklenem roke, o nagni, Gospod, molitvi se moji:
Za dan današnji hvala ti bodi. ves <Jan si me čuval in vqdil
povsodi,	j;
na duši, telesu si me varoval in jed si potrebno, obleko mi dal —
zahvala za vse tisočera ti bodi! A tudi ponoči še me varuj. Nad hišo našo ti zvesto čuj. Varuj mi očeta, varuj mi mamo ki trudila danes spet sta se z mano,
in vse, ki so danes mi dobro storili,
ki so me v ljubezni in s trudom učili.
Naj v tebi, Oče, vsi srečno zaspijo,
ob' posteljah angelci naj jim stojijo.
Naj jutri zdravi vsi se zbudimo, na delo spet veseli hitimo in tebe, Oče, iznova Častimo.
Invw Mailt«.
-iO-
UGANKE.
Kaj je bilo že pred Kristusom in je sdaj, -pa je vendar samo štiri tedne staro?
G<Jr-i in gori, a nikdar ne zgori. Kaj je to?
(eaaios)
The Immaculated Heart of Mary.
Mother of God t w- hailAhr Heart.
Throned irt the aaure ikies.
WbiU far and vid« vfthin iu charm
The whole ereation lica.
Fr. Faber.
The Month of August ia de-voted to the Sacred Heart of Mary. The prophecy of holy Simeon "A sword shall pierce thy soul," was fulfiiled wlven Mary stood at the foot of the Cross, the "SdVrovvful Mother." As she gazed at her beloved Son, His sacred Hands and Feet pierced with the eruel nails, and fastened to the Croes pangs of sorrow passed through maternal heart.
Mary knew the mission of her Divine Son. Yes, she knew it at the Annunciation. Simeoni. prophecv impressed this mission stili more. During the thirty-three years Calvary and the Crucifixion were constant-ly before her. We can behold her vvith a mother^ care fond-ly kissing and caressing the Hands and Feet of her Son. Throughout her life Mary's heart vvas pierced, but she suf-fered vvith Jesus and for us. She well merits our love and gratitude.
The heart of a mother is al-ways filled with love. A mother will joyfully give ali, even life, for her child. The love of Mary was mingled and united with the love of the Sacred Heart of Jesus. Today the Heart of Mary in Heaven is filled vvith the same maternal love.
On August 15th we comme-morate the Assumption of the Blessed Virgin Mary into heaven. This is the greatest of ali the fgstivals which the Church celebrates in her honor. On this day we honor her happpy death which after that of her Divine Son vvas, above ali, the most holy and the most preci-ous in the sight of the Lord.
In heaven she is elevated above angels and archangels vvith a special claim to our homages and ardently desires to promote our real interests. Let us therefore rejoice in the Lord, celebrating a feast in honor of the blessed Virgin Mary, for whose assumption the angels rejoice and join in praising the Son of God./
-o-
A LITTLE PASTIME.
To go through a certain or-chard it is necessary *to pass through three gates. Go in and pick up a certain number of apples and put them into your sack. When going out leave at the first gate one-half of the apples you have picked and one half of an apple more. At the second gate leave one-half of your remaining apples and one-half of an apple more. At the third gate leave one-half of your remaining apples and one-half of an apple more, and keep the one that is left. How is this done? How many apples did you pick up before going out? Note: No apple is to be cut in half.
Ansvver to the above problem is 15.
IMPORTANT ADDRESS.
WORDS OF WISE MEN.
Cheerfulness has been called the bright weather of the heart.
We can do more good by being good than in any other way.
The vvisest man is generally he who thinks himself the least so.
A good name keeps its lustre in the dark.
^ Willie vvas ilear the end of his reading lesson vvhen be came upon a word he could not pronounce. The teacher said ras barque (bark). Willie >ked at the class and pmiled. "Barque," said the teacher har8hly.
Willie replied: "Bow, Wow!"
At the 30. anniversary cele-bration of our Fraternal Union, given by the societies at Cleveland, O., on June 16, 1924 our Supreme Medical Examiner, Dr. Jos. V. Grahek of Pittsburgh, Pa., delivered to the Juvenile members, present at Grdina's Hali the follovving address:
Mr. Chairman, Brother members of the Supreme Board, and Members of the K. S. K. J., Juvenile Order of the K. S. K. Jednote.
Ladies and Gentlemen:
I made a special effort to be vvith you today. I am not sor-ry that I djd. In the <opening exe»cises you brought to me the emblem of one of the most nec-essary things for our future existence as an order, and that is the flag of liberty, our own red, vvhite and blue. It stood and vvaved higher than the tri-color of the land of our fa-thers, because it had in the past acted as our proteetor and savior vvhen vre most needed such proteetion and as-sistance. While we remain loyal to our flag, love it, respect it, and that, vvhich it represents, vve need not fear that our liberties shall be curtailed.
About thirty years ago, the parents of some of us met, and planted a tree, the K. S. K. J. that has borne good fruit ever since. The fruit of that tree has been very sweet, because it came vvhen most needed, either to help bury our dead, or to re-lieve the sick, vvhen in need. At first, this tree gave fruit in the form of a death benefit only. The^ members who or-?anized the order, received no benefits themselves, but had provided for you and me. Later on, benefits in the shape of op-sration fees were added and stili later, sick and disability benefits, also as fruit of that tree. Primarily, therefore, this tree vvas planted for the ones, whom the charter-members loved best. The fruit has been partaken by many, in money, amounting to millions of dol-lars in benefits.
Like every other tree, this one, the K. S. K. J. must have nevv soil, so that it may thrive and contlnue to bear fruit. This nevv soil must come from the young blood of the Sio-venes. In them lies the future of this, and every other Slo-venian order. The greater the amount of new soil and the more nevv blood, the more pro-iific shall the tree become. Therefore, it behooves us to work vvith that end in view. Every Slovenian young child should be a member of this order. Do not wait until tomor-row to join, because tomorrOvv may never come. 'Join the ranks now. Not only will the young man or vvoman be pro-teeting him or herself, by being a member, but they will be helping their fathers and moth-ers to a more positive assur-ance that this order will remain on a solvent basis. If you are the beneficiary of your parents, you will be helping your-self. Therefore, attend the next meeting of the lodge, and file your application for'mem-bership. If you can afford to carry more than one poliey, do so. While saving your money is a good plan, bear in mind that it is just as safe in a good fraternal order. The returns frem the society may even be greater than those you would collect from the banks in the same period paying a like amonut of assessment. If you pay ten assessments at the rate of $2 per month, you would have paid into the society $20. Id case of death, your benefi-ciaries vvould receive a $1000. On the other hand, if you had that money in the bank, jrour beneficiaries vvould receive the $20 plus the interest, whieh vvould not amount to over $2, or, ali told, they vvould receive
$30, a return of $22 as com-pared vvith a $1000.
The K. S. K. J. offers you severAl policies. You may take out a straight life poliev, or you may take a twenty-year payment policy. You have your choice. In addition, the K. S. K. J. allows operation fees to as high as $100. There is also another feature, in that you m^y insure yourself against sickness and accidents. In fact every phase of insuraiice is covered by this order. The fact, that it is your organiza-tion, is also one of importance. You are part-ovvner of its re-sources, you are represented in the making of its .by-laws. You have a vote in deciding who shall guide your order. What more can you expect?
Since you have everything that any insurance company can offer, is there any logical reason why you should not be a member of the K. S. K. J.? Join today. Fali into the ranks. Follotf in your father's foot-steps. If he vvas good enough to provide for you, you should do the same, and provide for him, if anything should hap-pen to you. The rates are low, the returns large. While you may never demand a cent from the sick benefit fund, vvhile you may never have to submit to an operation, nevertheless, you will be proteeted. But die vve must. This is positive. And then the death benefit must be paid. Death may come to-morrovv, or it may come 25 years from now. We do not know when. We have no mortgage on life. So let us lighten the burden of those, vvhom vve must leave behind.
Provide for respeetable bur-ial and a check from the K. S. K. Jednota for your loved ones who will mourn your loss.
Since the Juvenile order of the K. S. K. J. is your order, work for your own interest by submitting at least one nevv application for merobership at your next meeting. Let us hope that your shall be the Iargest Juvenile order in the K. S. K. Jednota. I thank you! ^
Dr. J. V. Grahek.
The Vatican Choir under the direetorship of Msgr. Antonio Rella vvhich made a coast to coast to Ur last Fali vvas com-posed of fifty-four singers, and their ages ranged from ten to seventjr years. The two young-est members of the Choir were Ugo Bartoletti, twelve year old soprano, and Felix Alina-sio, ten year old contralto.
When there is a quake in any part of the vvorld—and there is a quake of some sort every two hours and twenty-seven minutes—Father Francis A. Tondorf, direetor of the Seismological Observatory of Georgetown University, is us-ually first with the informa-tion. He told the Associated Press of the Tokio disaster long before the news arrived from any other source.
-Lo-
A teacher in a school in the suburbs had been training her pupils in anticipation of a visit from the school direetor. At last he cfme, and the classes were called out to show their attainments.
The arithmetic class was the first called, and in order to make a good impression the teacher put the first question to Johnny Smith, the star pu-Pil.
"Johnny, if coal is selling at $11 a ton, and you pay the coal dealer $44, how many tons of coal vvill he bring you?"
"Three," vvas the prompt reply from Johnny.
The teacher, much embar-rassed, said: "Why, Johnny, that isn't right."
"Oh, I know it isn% but they do it, Miss."
PRESlDENT COOLIDGE COUNSELS BOYS TQ REVERENCE
Declares respect for nature, law and God ia basis of our institntions.
Washington, July 26.—Pres-ident Coolidge, speaking by telephone last night from the White House to a dinner given on board the Leviathan for the fifty-three Boy Scouts who will sail on the liner today for Co-penhagen to represent this country in the international scout field meets, dedared that the fundamentals of American institutions vvere reverence for nature, reverence for law and reverence for God.
These three things, the Pres-ident said, also are the funda-mental teachings of the Boy Scouts, and he himself had learned them in his boyhood on the farm.
Text of the Presidenfs speech.
The Presidenfs address was as follows:
"Delegates of the Boy Scouts of America: You are sailing tomorrow to represent your or-ganization at an international gathering of the Boy Scouts to be held at Copenhagen. As Honorary President of your body, I desire to give you a vvord of farevvell and to express my hope that you may have a pleasant and successful jour-ney which will be produetive of much good to yourselves and your associates.
"There vvas no Boy Scout or-ganization in my boyhood; but every boy who has the privilege of growing up on a farm learns instinctively the three fundamentals of scouthood.
The first is a reverence for nature. Boys should never lose their love of the fields and the streams, the mountains and the plains, the open places and the forests. That love will be a priceless possession as your years lenghten out.
There to an instructlve myth about the giant Antaeus. Whenever, in a contest, he vvas thrown down, he drew fresh strength from his mother, the earth, and so was thought in-vmcible. But Hercules lifted him away from the earth and so destroyed	There is
new life in the soil for every man. There is healing in the trees for tired minds, and for our overburdened spirits there is strength in the hills, if only we will lift up our eyes. Re-member that nature is your great restorer.
The second is a reverence for lavv. I remember the tovvn meetings of my boyhood, vvhen the citizens of our little tovvn met to levy taxes on themselves and to choose from their own number those who should be their officers. There is some-thing in every such meeting, in eleetion, .that approaches very near to 4he sublime.
I am thrilled at the thought of my audience tonight, for I never address bbys vvithout thinking that among them may be a. boy who vvill sit sin this VVhite House. Somevvhere there are boys who will b« President« of our railroads, prejidents of colleges, of banks, owners of splendid farms and useful Industries, members of congress, representatives of our people in foreign lands.
The Heritage of the American boy.
That is tfce heritage of the American boy. It vvas an act of magnificent courage when our ancestors set up a nation vvherein any bpy may aspire to anything. That great achieve-ment was not vvrought vvithout blood and sacrifice. Make firm your resolution to carry on nob-ly hat has been so nobly begun.
Let this nation, under your guidance, be a finer nation. Reaolve that the sacrifices by which your great oportunities have been purchased vvill be
matehed by a sacrifice, on your part, that vvill give your chil-dren a better chance.
The third is a reverence for God. It is hard to seehovv a great man can be an atkeist. VVithout the susteining influ-ence of faith in a divine povver we could have little faith in ourselves. We need to feel that behind us is not achieve; skep-tics do not contribute; cynics do not create.
Faith is the . great motive povver, and no man realizes his full possibilities unless he has the deep conviction that (ife is eternally important, and that his work, well done, is a part of an unending plan.
These are not only some of the fundamentals of the teachings of the Boy Scouts, they are the fpundamentals of our American institutions.
If you vvill take them vvith you, if you vvill be living exam-ples of them abroad, you vvill make a great contribution to-ward a better understanding of our own country, and receive in return a better understanding of other countries, for you vvill find in foreign lands to a very large extent exactly what you carry there yourselves.
I trust that you can show to your foreign associates in the great Scout movement that you have a deep reverence for the truth, and are determined to live by it; that you wish to protect and cherish your own country and contribute to the vvell-being right-thinking and true-llving of the whole vvorld."
As clear as if he vvas present.
The presidenfs remarks oc-cupied about fifteen minutes and were received in amplifiers in the great dining hali of the steamship. The voice of the president sounded af clear as if he had been on board the vessel, and it created a pro-found impression among the Boy Scouts and the guests, numbering about 250.
Immediately foltowing his speech the boys gave three cheers for the president, led by Scout McRay of Fort Wayne. Ind., their cheer leader. They also dispatehed a telegram for the president at the VVhite House, expressing deep ap-preciation of his message, and pledging that they vvould keep in mind and practice the princi-ples he so ably set before them.
The Danish Minister, Con-stantin Brum, sent a message to the farewell dinner from Bar Harbor, Me., saying that a warm welcome vvas assured the United States scouts in Copenhagen.
Mortimer L. Schiff, international commissioner, presided, and among the other speakers vvere Captain Herbert Hartley of the Leviathan, Dr. John H. Finley and Will Rogers, whor kept the scouts and guests in a roar of laughter with his des-eriptipn of the recent Demo-cratic convention.
Urged to be "fine fellovre."
Colin H. Livingston of Wash-ington, D. C., president of the Boy Scouts, told the scouts in his address to leave the impression in Europe that Americans are fine fellows, "and never if vvo can help it, vvill vve have any quarrel vvith them."
James E. West. chief scout executive, spoke of the interest vvhich the jamboree, vvhich is to begin on Aug. 16, had awak-ehed, and hoped that the people of this country vvould be stimu-later to greater effort for the boyhood of the nation, whi<;h, he stated, was allovved to stum-ble into citizenship, handi-capped and unprepared for the tremendous responsibilities of later life.
Attention vvas drawn during the dinner to Eagle Scout Thomas Frazier of Honelulu, Havvaii, vvho missed his boat, and vvho vvas brought to Van-couver in a British battleship in time to sail today.
Ralph Hubbard has trained part of the delegation to do In-dian dances, vvhich vvill be included in the exhibition abroad. -o-
VVORDS OF WISE MEN.
The only way to have a friend is to be one.
He vvho has begun has hair done.
A little too late is much too late.
Do not expect friends to do for you what you can do your-self.
WIT AND HUMOR.
"Gotta be careful about politeness at the movies."
"What now?"
"I stood to let a vvoman pass me, and she slipped into my *eat."
Jimmy: "Granny, do your spectacles mangnify?'"
Granny: "Oh, yes, they magnify a little."
Jimmy: "Oh, well, vvould you mind taking them off when you cut my next piece of cake ?"
-o-
Timmy: "What's your dog's name?" Jimmy: "Youlie." Timmy: "You lie! Why, vvhat an odd name."
Jimmy: "Wel, I can teli a feller he lies and pretend to call"my dog, see?"
-o
If a task is once begun Never leave it till it's done, Be the labor great or small, Do it well or not at ali.
-o——
When you've.work to do,
Do it vvith a vvill; They vvho reach the top, ifirst must climb the hill.
The stars are tiny daisies high, Opening and shutting in the
sky;	x \
VVhile daisies are the stars below
Tvvinkling and sparkling as they grovv.
-o-
Time is the sand of life; And vvhen vve vvaste a grain And vvish to get it back — We can but vvish in vain.
-o--
"Speli 'Ferment' and give its definition,'" requested the teacher.
A man's worth is estimated in this vvorld according to his conduct.
He hath riches sufficient who hath enough to be charit-able.
o-
The present hour is always the solemn hour — the past has ceased to exist, the future is out of reach.
Johnny: "Grandpa, can you help me vvith this problem?"
Grandpa: "I could, dear, but I don't think it would be right."
Jbhnny: "I don't suppose it vvould, but take a shot at it anyway."
-o
And old negro vvas charged vvith stealing a chickens, but the evidence against him vvas not very clear.
"You are acqiptted,M said the judge.
The old darkey looked be-wildered.
"You are acquitted," the judge repeated in kindly toneš. "Acquitted," repeated the/negro. "Does that mean I hab to give de chicken back?" -o
"Johnny! What do you mean by coming to school with your hair in that disgraceful condition?"
"No comb, mum!"
"Can't you use your father's comb?"
"No hair, mum!" o
The Pacific Ocean has an area of appoximately 55,000,-000 square miles.
WHAT THE ALTAR BOY
SHOULD REMEMBER.
Nothing can be small or un-important vvhich is connected vvith a dignity the angels cpvet. The first requisite iš punctual-ity. Who vvould keep royalty vvaiting his owii convenience.
When one is invited to a dinner party, he dresses, not to gratify his ovvn vanity, but to honor his host.
You recall the fate of one vvho neglected to clothe himself in, the vvedding garment There should be no carelessness or untideness in the person of the King's page.
Every article worn by the priest vvhen saying mass has a deep religious significance; so, too, have the garments of the server a special meaning, and are to be treated vvith the rev-erent care due to sacred things. Punctually and proper attire are only the preparation for public vvorship — which con-sists outwardly of adorning and supplicating vvords placed upon the lips by Holy ChUrch herself.
Ali this, the altar boy, in his conspicious plače in the sanetu-ary, should consider, and remember especially vvhen making the response in the mass.
So great is the care of Holy Church to treat the Word, vvhen He becomes flesh and dvvells among us, vvith proper deference that she has set apart a language for this pur-pose. In the house of God our mother tongue is forgotten, and the noble Latin language is used.
Respect for a superior can be shown in no way so manifest^ as in the tone and man-ner of our address. VVe strive to speak deliberately, gram-matically, distinctly. With an equal one may use cbntractions and colloquialisms; but vvhen God is publicly addressed in the language, He Himself has chosen, each vvord should be perfectjy enunciated, dropping from the lips like beads of gold.
Surely this vvas one of the ways In which St. John Berch-manns performed his duties perfectly. No unbecoming vvord vve know, vvas ever spoken by him. VVords have wings, and once they are free, like wild birds, can never be re-called. "Set a' vvateh, O Lord, before my mouth, and a door round about my lips," vvas the praver of quick-tempered King David, and might vvell be the prayer for each of us, but most especially of him vvho serves the priest at the altar and vvhose lips utter sacred vvords.
—The Catholic Observer. -o-
Grant us strength to breathe that prayer —
Hail Mary, full of grace.
—The Mis8ionary.
The fox, the Goose and the Coni. (V-
A man having a fox, a goose and a basket of corn, came to a river and found that the boat vvould only carry him and one of his charges aeross. He is, of course, in a quandary, for if he should leave the fox and goose together, the fox vvould eat the goose, and if he left the goose and the corn together, the goose vvould eat the corn. How did he get them aeross the river?
A Financial Problem.
If Thomas had seven cents more than he has and Henry six cents less, they together would have ten cents. How much has each?
Height^of Men.
If a man six feet tali weighs 216 pounds, how much should a man of simijar proportions five feet tali weigh?
Mail your answer and ur Mw ^teMer- « yt«ir mind te the Kditor of
^Lttl^Angel," 3»5 Se. 2-d St, St«£
J. M. TRUNK:
MORJE.

Lepo na ravnem se sni, doline ljubim in pogorje; o sklenil rad bi svoje dni v bližini tvoji, sveto morje.
Grški pisatelj Herodot pripoveduje, da je stopilo kakih deset tisoč Grkov v službo perzijskega kralja Cira. Leta in leta so se potikali po Mezopotamiji na raznih bojiščih. Končno so bili vojskovanja siti. Sklenejo, da se vrnejo domu. A kako? Odločijo se za pot skozi Armenijo. Po strahovitih mukah in dolgem potovanju jim zablišči nekega dne pred očmi. Bila je ravan Črnega morja. "Talassa, talassa — morje, morje!" vzkliknejo vsi obenem. Dospeli so do morja, rešeni so. Grku je bilo morje dom.
Lah potiska južne Slovane od nekdaj že od morja. Narodno smrt nam hoče, to dobro ve. Ali se mu -posreči? Kdo ve'i A, če se mu to posreči, so balkanski Slovani mrtvi.
Bivši nemški cesar Viljem II. jo je zavozil. Pripoznati s< mu pa mora, da je mnogo stori za pmspch nemškega naroda Ko bi se mu bilo posrečilo, i> bili Nemci prvi narod na zem lji. A kako je skušal Neme« privesti do take višine? Pfr kazal jim je pot na — morje! Razumeli so ga, a pot se jirr je prekrižala.
Morje! Ko sem prvikrat za zrl iz višine pri Nabrežini mor je, sem vstrepetal. Ne "vem kako mi je bik). Ali sem se ga zbal? Tcško se izrazim. Ne kako premagal me je prvi po gled na morje.
Morje! Kaj je morje? Gro* je. Vse vode se stakajo vanj vse se dviga k novemu življe nju,. oživi znova in deli nove življenje vsi zemlji. Morje jc grob, pa ne pozna smrti. Čudo vito je morje. Ako bi hote zemljo primerjati človeku, bi moral poudariti, da je Inorjt podoba tvarjajoče duše člove ške. Res se večkrat- govori da jo morje duša naši zemlji Duša prekaša telo neizmerno Tudi morje je nad zemljo. Lepa je zemlja, a morje je veli častno lepo. Zemlja hran , skrivnosti, morje več. Kakoi noben modrijan ne bo premeri nikoli globočin in skrivnosti človeške duše, tako bo ostale neizčrpno tudi morje. Čudo zz čudom odkrivajo, a šc je celo "morje" neodkritega, nepozna nega, človeškemu duhu nepri stopnega.
A Ali se moremo čuditi, ak< nas vleče k morju? Vsakdt želi videti kras "duše naše zemlje," in ne samo lastno, temvee željo vseh Zemljanov je izrazil pesnik, rekpč:
. . sklenil rad bi svoje dn
v bližini tvoji, sveto morje.' Morje in suha zemlja.
Znano jc, da pokriva morje dve tretjini zemeljskega površ "ja, le ena tretjina je suha zemlja. Ali bi ne bik) bolje za nas ko bi bilo nasprotno? Lahke trdim, da je zemlja le velikan sko morje, v katerem tvori su ha zemlja večje ali manjše otoke. In kako, da. zemlja ni nepretrgan celoten kos nasproti morskemu velikanu? Ali bi m bil medsebojni promet lažji, ir pogoji raznovrstnega življenj« na zemlji pri nasprotni, razdelitvi ugodnejši ? Na prvi hip se nam zdi sedanja razvrstitev nedostatna, napačna. Pa je le na videz tako. V sedanj err razmerju morja do suhe zemlje ni samo prav nič pomanjkljivega in napačnega, temveč ravno to razmerje je nekaj neobhodno potrebnega. Le pri ti razdelitvi se more ugodno razvijati tako mnogovrstno življe nje na zemlji. Kako bi bilo pri nasprotni razdelitvi, ko bi bik morja ena tretjina in suhega dve trotjini?
Raznovrstni organizmi na zemlji neobhodno potrebujejo gotove množine vode, vlage. Brez vlage bi se vsa posujttlo.
Vse padavine, vsa vlaga pa prihaja zemlji iz morja. Morje izpuhteva dannadan velikanske množine vode, ki poživljajo v podobi dežja, rose, snega zemljo. Ako bi bilo več suhe zemlje, ko morja, bi nedostaja-lo potrebne vlage; pa8avine bi izostale; vsi vrelci, vse reke bi se posušile; končno bi vse or-ganično življenje izginilo; nastala bi smrt vseh organizmov. Dalje. Ako bi bila sedanja su-1a zemlja ena sama nepretrgana celota, bi bil ta kos vsaj v totranjih delih brez vlage, gola >uščava, prava orjaška mrtva Sahara. Prav je, kakor je :daj; nasprotno bi bilo v škodo, ako nas pouči razum.
Pa premotrimo še korak daje. Voda odločilno upliva na »odnebje. Pokrajine ob morju majo milejše podnebje, kakor eraji, ki so daleč od morja, da norje ne more več manj upli-ati. Ako bi se >6rej skrčilo norje in bi prevladala trdina, u se v isti meri postrilo pod-tebje. Ponajveč bi neznosni ročini sledil .mraz, kakršen lada zdaj le v Sibiriji. Jasno :o beli dan je, da bi taka iz-»rememba pretvorila marsikaj udi pri organizmih. Dežele, :i se zdaj šibijo pod masami »ujnih organizmov, bi se doce-a izsušile.
Še druga okolnost je veli-:ega polena. Morje zamore igodno vplivati na zemljo pred sem tam, kjer seže globoko v rdo zemljo, razseka in razkopava obrežje prav mnogovrstne n tvori globoke zalive. Deže-am ob globokih morskih zali-'ih se nudijo vse ugodnosti nor j a v obilni meri. Prebi alcem je olajšan medsebojni >romet; razmahne se živahne nornarstvo; duševni in gmotni tapredek raste; širi se omika, 'ibelka svetovni omiki je tekla n teče v Evropi. Kako to? Vzija je imela omiko prej, irehitela jo je Evropa. Evropa mj^namrej- za to najbolj ugod-la tla. Tu sega morje v manj-ih in večjih zasekah globoko v lotranje osrčje. Človek je za-nogel tu bolj izkoriščati razno-Tstne ugodnosti in se je pospel ired Azijcem na prvo mesto. . Prav nasprotno je pri Afriki Vfrika je celoten kos brez ka-:ih znamenitejših zalivov. Oblaja jo sicer morje, a to ne sera v deželo samo; zato manjka iajugodnejša pot za prospeh, tapredek in omiko.
Povsem napačno je mnenje, la morje ovira svetovni pro-net. Nasprotno je res. Na-'idezno je pač morje nekako iviralo človeka. A Človek si je nal to oviro premagati ter je ; mornarstvom podjarmil nje-nu . drugače sovražni element fo ga je stalo veliko borb in laporov. Pa mu nikdar ni ■kodovak), temveč ta borba mu e ravno koristila, ker se je pri em izuril, bistril si um in u itrajno krepčal značaj. Tako :e napredoval. Vse to bi bilo zostalo, ako bi ne bilo treba >remagati morja. Pravijo, da ie omika širi le v meri borbe z laravo. Zgodovina to mnenje utrjuje. Najbolj pride pri tem lapredku v poštev, če se mora ilovek, boriti z morjem, ker mu norje stavlja večje zapreke.
Morje torej ne loči, temveč /eže. Svetovna zgodovina se je urila prav v isti meri, v kateri o mornarji odkrivali velika nor/k. Narodi ob obrežju sve-ovnih morij, igrajo vlogo tudi / svetovni zgodovini. Pisatelj Satzel pravi: "Lepa Grška, ciasična učiteljica človeštva, se :e duševno tako razvila, ker je mela tako ugodno lego ob morju. Zibelko1 omike je obdajalo cronginkrog šumenje morja. Mali človek je postal velikan )o delu. Delal pa je, ker je zrl ired seboj neumorno delujoče norje."
Značilno je pri razdelitvi norja in suhe zemlje tudi to, la odgovarja suhi zemlji nji lasprotni strani zemeljske kro-?le skoraj povsod le morje.. 0 )rotinožcih (antipodih) prav-japrmv niti aa normo govoriti.
Težišče zemlje je skoroda v zemeljskem središču. Ako bi na
južni polobli, kjer je morje go-rostasno globoko, izginik) veliko morja, dočim bi na severni polobli ostale ogromne zemeljske mase, bi se težišče precej pomaknilo na sever; zemelska os bi se še bolj nagnila. V tem slučaju bi se dogodile velikanske astronomične in meterolo-gične izpremembe. Posledica za nas na severni polobli bi bila ta, da bi se nasprotje med raznimi letnimi časi poostrilo. To bi bilo nam in vsemu organič-nemu življenju v veliko kvar. Plima in oseka. - Morski toki.
Morje ne miruje. Neprestano se giblje. Čudovita prikazen morja sta plima in oseka. Redno se dogaja, »da se morje nekako razjari, razburka. Z velikansko silo začne treskati ob obrežje. Skoraj postane človeka groza, ko zre to treska-nje. Ko bi se razlilo čez bregove! Ni se treba bati. Postavljene so mu meje. Zbesni, a se zopet 4kroti.
Kakor krotko jagnje se poda ob gotovem času zopet nazaj v določene mu meje. Tako so dviga in pada že tisočletja v ta-N ko natančno določenem času, da ^e more to gibanje določiti za stoletja naprej. Ta prikazen, da se menjaje dviga in pada morska površij, se javlja redno dvakrat v teku 24 ur, 50 minut in 28 sekund. Odkrili so, la prihaja to redno gibanje od privlačne sile solnca in meseca ia našo zemljo. Na daljavo milijonov .milj izkazuje goro-stasna množina morskega vo-Jovja, ki nosi v svojem naročju vse brodovje sveta, pokorščino nebnim telesom, se pokor-k> dviga ter se enako pokorno /rača zopet v svoje meje.
Kar pomenijo vetrovi in vi-larji za ozračje, to značijo za norje takoimenovani morski »ki. Ti toki preskrbijo morje i čistim zrakom, ker tudi v voli je zrak. Obenem pa zabra-lijo, da morsko vodovje ne zač? ie gnfii. Morski toki preskr* )ijo posebno globokejše plasti norja s svežim zrakom.' Zgor-ije plasti se namreč pogrezava-k» v globočino in dovažajo tja kisik, katerega so se napile na n raznovrstne živali, ki rastejo x>vršju. Tako pridejo Rastline 'n živijo na dnu morja, do ne-»bhodno potrebnega zraka. Ker *> ti toki zelo močni, potegnejo ilabe in škodljive tvarine, ki se kopičijo ha raznih mestih,
*eboj ter jih razpršijo na vse kraje. Tam jih požro razne živali, tako da služi to, kar je iivljenju v kvar, Jcončno vendarle življenju v prid. Kako močni so ti toki, se ne more lognati. Učenjaki trdijo, da je ijih sila gorostasna.
Bolj ko dandanes šo se posluževali v prejšnjih dobah teh mogočnih morskih cest mornarji. V tekoči vodi ladje hi tre je plujejo. Različne stvari, kakor n. pr. semena, dovažajo lo najbolj oddaljenih obrežij. CJloboko na morskem dnu iz kopljejo nove struge in napol-mjejo stare z raznimi sedimčn-ti. Morje se tako vedno meša; Ddtod prihaja, da je morska vola enakomerno nasičena s soljo. Predvsem pa vplivajo zelo ugodno na podnebje, ker dovažajo toplo vodovje od ravnika proti tečajem in nasprotno mrzlo vodo od tečajev proti ravniku.
Za Evropo je silno pomem-be tok, ki izvira v Meksikan-skem zalivu v Srednji Ameriki. Ta zaliv je podoben kotlu; vrnile solnce segreje vodo neverjetno močno. Izračunali so, da bi ta toplota, če bi bila združena na enem prostoru, lahko raztopila cele gore železa. Tako razbeljeno železo bi lahko tvorilo reko, kfbi bila mogočnejša od znane reke Misaissippi. Tako razbeljeno železo bi podnebje na Francoskem in Angleškem lahko izpremenilo v enakomerno milo letno podnebje.
Iz vročega kotla ob Meksi-kanskem zalivu se pomika mor-
vloleni pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naSi banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam ca pojasnila ia dobili boste odgovor z obratno polt« v svojem fclku. Mi plačujemo po 3 odato obresti na prihraake, in Jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede aa to ali vi predložite svojo viožno knjigo ali ne. Nai kapital ia reaervai sklad V vsoti vel kot $740,00« je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, ia od katerega prejema najizrazitejšo Naklonjenost.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CUNTON STS. it JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, preds.	Chas. G. Pearc«, kasir.
Joseph Dunda, pomož. kasir.
ski tok čez Atlantiško morje dnevno 38 kilometrov ali nad 20 milj hitro. Dasi se razprostira čez velikanske širjave, je njegov upliv na podnebje severnih* krajev v Evropi odločilen. Irska je po tem toku po-#tala "zeleni otok." Anglijo zavijajo v soparno kopelj tople megle. V širinah, kjer se v Evropi obrežje odeva v prijetno zeleno odejo, so kraji na amerikanski strani pokriti z ledom in snegom.
Ta tok prav znatno pospešuje tudi promet med Evropo in Ameriko. Nekako sredi se-veroatlantiškega morja se sni-de meksikanpki tok s tokom, ki prihaja od ravnika. Pot tega toka je poraJbil slavni Krištof Kolumb, ko je jadral iz Španije proti neznanemu zapadu in končno odkril Antile in Ameriko.-! Približno tam, kjer tok ponehava, jesna j krajša pot med Ameriko^ in Evropo. Voda te-' ga toka donaša leto na leto Veliko lesovja {Z Amerike na irsko obrežje,; tako da postanejo revni prebivalci deležni goro-stasnega lesnega bogastva ob reki Mississippi.
V isti meri, v kateri teče morski tok,, vlečejo večinoma tudi glavni viharji; morski in zračni tok imata v resnici le sno in isto strugo. Za Ameri-kance in Evropejce je ta tok iz mehikanakega zaliva največjega poraena. Imamo še mnogo drugih vpč ali maiij krepkih morskih tokov, ki pa nas zanimajo lc kot čudovite prikazni na morju.
(Dalje prihodnjič)
IMATE U TRAKULJO?
Njena znamenja so:
Ako imate vi trakuljo, ako ste en Umeri stoterih. ki imajo v neki t ne* parasita. upamo, da bodete imeli tudi dovolj razuma, da se (ra reiite. predno vui uniči vaie sdravje, predno «c urinejo druge nerodnosti v vas, ki Jc navadna posledica vsi^d pomanjkanja dovolj redilnih »novi. Ko sc vam t* eakrat pojavi, kar mor« priti prej ati alej j*>tem se Jc selo težko ozdraviti. Zdravniki xa-trjujeju, da J« selo tetko s >otov«atJ» do-■■lojlti. <0 imate trakuljo ali ne. Vam pa lak ko kar povedo te imate Je-terne, okihtne, srtne ali druge napake. Ko ie govorimo o trakulji, je to samopomorate samo videti obras otroka v katerega" iivotu sebi smeino sa mnoge, vi Je tivela trakulja aa nekaj mesecev. Imeti trakuljo pomen ja toliko, kot prenehati Jesti. Trakulja potre vae re-dilne snovi is vate brane, ki U Imata biti sa val tivot in vaM dali dobro sveto kri. Prava inamenja so drobci trakuije ▼ odpadkih. Podoba* tnamenja so: omotica, slab tek. sffuba tete, smrdljiv dih, rumena koia, bolečine v delih teleaa. hrbtu in no-cah. plasenja v trebuhu in telodeu, ki se včasih vtdiguje v »rib. Bolaik nima volje do dela in ae ia iivljenje. nobepe ambicije in Je meiankoIMen. tetodec postane veikrat kisel in hrana noSe doli po grl«. Omedlevi-fni napad se t» in tam pojavi vsled traku-Ue. Pripetilo se Je, eel*. da Je trakulja sleiia v sapnik In sadavila bolnika. Reiite se tega parazita predno vas omari. Rešite se tem par«7.i<» predno vas umori. Samo |m-sebi Je rasumljivo rediti trakuljo vede« ali ne vedoč, je metanj« stran hrane. Vi ne morete nikoli preveč plačati, za se reiiti U(a parasita. Ko se tega reiite, bodete kot novo rojeno dete. Bolje Je plačati ia dobra sdravila, kot da morajo vali sorodniki plačevati ZA vsi pogreb. Kupit* najboljta sdravila. ki se dobe la denar. Naročite si dovolj Laxtan te dane« sa ttO.t« in ne na Jutri, ker srt« Wti te prepozno, storite n« kupujte cemh ponaredb,	_
sdravila pa stanejo denar, cena samo tkodu-JeJo. Laztan al prodaja edtaa> I« pri: Lani Med. Co., 145 Lvcal Bidg.. Box »6», PKts-burgh, Pa. Ni škodUtv« tudi de nimate tra-kulje. Za savarovanje zavoja prikrita centov ved.	/ (Advertiaaaunt 1.J
JOS KLEPEC
215 N. Chicago 8t Joliet, IIL
Tel. 5768
Javni notar za Ameriko ia stari kraj. Zavaruje hiše, pohištva in «v tomobile. Posojaj« ia pošilja ' Prodaj« hiiš i lote.
POZOR IGRALCI ' HARMONIK!
Naznanjam vsem rojakom Slovencem in Hrvatom, da i-mamo tukaj edino slovensko delavnico za izdelovanje klavirjev, piano harmonik in kon-certin; izdelujemo tudi fine kovčeke za taiste instrumente. Kupujemo stare in rabljene harmonike in koncertine in jih zamenjavamo. Velika zaloga harmonik in koncertin iz starega kraja. Tudi prodajamo razne note za koncertino, slovenske in hrvatske. Tudi veli- j ka zaloga plošč (Records). Sploh imamo v zalogi vse dru- j go, kar spada k muzikaličnim inštrumentom. Pišite al* pridite osebno do mene; zagotavljam vas, da boste dobro in po najnižji ceni postreženi pri vašem rojaku,
FRANK DRAZUMERICH,
Življensko zelišče.
ZNANO ZDRAVILO ZA JETRA, OBISTI, ŽELODEC
Vspcsno zdravilo za vse spremembe in Položaje vase krz'i.
Ncnadkriljivo zdravilo, pripravljeno iz zelišč, korenin, listja, cvetlic, b&lzatnnov in jagod, ki deluje direktno na obisti in jetra, žclodec in kri. Primerno tudi za škro-feljne, stare rane, revniati-zetn, neprebavnost in zaprtjr. Pozitivno olajša srbe/, krvav-ljenje in zlato žilo. in dobro zdravilo aoper katar. Odpravi tudi izpalike na obrazu ter odstrani črve iz želodca.
Vsak paket je garantiran in denar se vam vrne, ako niste zado-* voljni. «,
NAVODILO: Strcsitc vsebino v cn kvort vode. Zdravilo je s?dai priiyemo. da tra
vžijete. j
DOZA: Odrastli, maihen vinski kozarec, -predno greste k počitku." Otroci od 2 do 6 let, eno čajno žlico, otroci od 6 do 14 let. eno veliko žlico. Pijača, oziroma zdravilo naj stoji eno uro, predno ie vžij-ete.
OPOMBA: Pošljite monev order za $i.2t; ter dobite tri zavoje tcera zdravila, Herbs of Life. CENA ZAVOJU $1.25
Naprodaj pri vseh lekarnarjih
NASLOVITE VSA NAROČILA
Herbs of Life Medicine Go. «
SPRINGFIELD, ILL.
Incorporated under the Lenvs of the State of Illinois.
I zdelo va no in garantirano od The Herbs of Ufe Medicine Co., da vsebuje samo čista zdravila
Lahko se dobi tudi na 6296 SCHADE AVE.
CLEVELAND, OHIO
DOMAČA ZDRAVILA.
V talo«i Imam Jedila« dišave, Knajpovo jefcmenovo kavo ia itn po rti rana domača sdravila, katera priporoča Mgr. Kaajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplaCnl cerfik. v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj M rabi.
IMPORTIRANE KOSE
nt DRUGO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE.
Kose 1« garanUrancga ttajer« skega Jekla ■ rinčkom na vijak. 24. IC. 28. ia •• palcev
dolge...............HM
« kos s riački po - 1.7S
Srp za k lepa t i--.»•
K lepil no orodje------ lJi
Krušni kamen "Bergamo" - .1»
Motika________________ ■»•
Kibeten sa repo, a B noteaaa _ 1.1«
Pišite po brezplačni cenik. Blago, pošiljam poštnine prost«.
MATH. PEZDIR
Box 772. :t City Hali Sta. Nevr York, N. T. • -
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo 5122 Butler St., Pittsburgh, Pa. trgovino z obleko za moike in
otroke; v zalogi imam tudi ve-
ZASTAVE, BANDERA, REGA	Hko izbero čevljev za ženske,
LIJE in zlate znake za društva	H>rejmem tudi naročil« za
ter člane K. S. K. J.	nove »noske obleke po meri.
izde!ui®	JOHN GERMt
EMIL BACHMAN	Slovenski trgovec. 2107 S. Hamlin Ave.
Chicago. 111.	817 Last C. St. Ptaehlo, Colo.
ry
HARMONIKE
Predito se odločite kupiti harmoniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini In izdeloval-niči harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor »e biti že vsi drogi, kateri so ie naročili.
LUBASOVE
harmonike imam tudi vedno v zalogi p« najnižjih cenah.
Importirane harmonik« na eno, dve ali tri vrtte, nriprav-ne sa mlade fant«, od M.OO do $45.00.
PIANE GRAMOFONE
kakor tudi popoiga caloga ral
in^plošč.
rt
meni bost« dobili vsak
tnuzikalični iofttrument, mali ali veliki, za 'nizko ceno.
Blaso razpošiljam po ctli Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERVAR
Music House, «•21 ST. CLAIB ATB. CLEVMUSSTomtk
Jeli vaša navada hraniti?
Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline so za dosego napredka in zboljšanje življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odla£ajtc dalje temve«* pričnite ne danes in ulo-žite Vaš denar pri solidni domači banki na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
kjer Vam prinaša 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denaraa nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo cen« ia točno.
Zastopstvo vseh prekatorskih parobrodaik prog. • v
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.

Ali že veste ?
da je slovenska katoliška tiskovna družba EDINOST kupila NAJ-STAREJŠI SLOVENSKI KATOLIŠKI LIST V AMERIKI
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
t	ia Istega adrniiia a listom
"EDINOST"
Mori Ust M sedaj Imenuje "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST* ia Uhaja po itirikrat na vedet.
Ce hočete biU dobro poučeni o delavskem rihinju in rasraerah. tedaj čitaj-te -AMERIKANSKECA SLOVENCA IN EDINOST." ki Uhaja dnevno iu> rikrat na teden io prinaia racnovrstne delavske, gospodarske in poUtična tUnka. Prteaia najaovejie vesti in Je pravi boriteU aaUranlh deUvaav. Stane letno saaso »4.0«.
POŠLJITE NA "AMERIKANSKECA SLOVENCA IN EDINOST" SIjSO IN DOBIVALI BOSTE UST TRI MESECE NA POSKUSNJOI
"AVE MARIA"
Je edini slovenski naboini list v Ameriki. Izhaja dvakrat na mesea. IM-naia najlepie ssboin« članke ia rasnnte^e sani m i ve lep« rasprave. kjer ni alovenskrca duhovnika Je ta list pridigar rojakom v naselbiai. Leta« sUne samo 12.iO.
POŠLJITE NA "AVB MARIA" S t .23 IN PREJEMALI BOSTE UST POL LETA ZA POSKUSNJOt
KNJIGARNA "EDINOST** JE NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI. PIŠITE PO CENIKI
Tiskarn. "EDINOST" fa daaea edina slovenska katotiika tiakarn« v Arno-rikL lsdafaije vsa tiskarska d«U la »e priperaia katsbdkms drsrftvasa V Bakloajsaoat.
E« pojasnila ptMU aa:
"Amerikaoski Slovenec in Edinost"
1849 WEST 22ad STRUET.
CHICAGO. ILL.


Lično in pocenil
Cenjen« druitva, trgovci la pooamaznikl, kadar potrak«-: kakortr.ekoli vrat« tiskovin«, cbrait« i •lovenak« aaijtko tisktrr* f AmorfkJ
"AMERIŠKA DOMOVINA"
«1T «L Clair Ave. OovOIbbA 9.
Pri aas ste sigurni, da dobit« Jako IMbb Jtb cenah kot	ter iočao p^lraiba. T bmU

Za srečo!
POVEST.
nt MALOGRAJ8KL
m
N Komar si je izbral sedež pri veliki mizi v kotu, tako* da je sedel med radovedneži, kakor kak starejšina med svati. Vedel je dobro, da so se ljudje le radi njega zbrali v gostilni, in čutil se je radi tega tudi. Vendar pa ni bil tako "trdosr-čen, da bi bil pustil dolgo čakati na svoje novosti, temveč začel je, ne da bi bili silili vanj, govoriti kar sa mod sebe.
"Ho-ho, kaj? To smo ptiči mi Brazilijanci," je rekel.
"Saj si menda res ptič, da si prifrčal tako hitro nazaj," pripomni njegov sosed.
"Pa ne prazen, ho-ho. Denarja ko čiiepin, vam rečem, ho-ho, ko črepin."
In izvlekel je svojo veliko liatnico ter začel tolči ob njo, a odprl je ni.
"Sami bankovci, vam rečem, sami bankovci, ho-ho-ho!"
"Kakšni, ali naši ali ameri-kanski?" vpraša nekdo.
"Ho-ho,. naši. Zmenjal sem vse na naš denar, samo en ameriški dolar sem prihranil, da si ga ogledate. H,o-ho, tu je."
Izrekši, poseže v žep ter vrže na mizo zlat denar za dva in pol dolarja. Vse skoči na noge ter se skloni naprej, kjer je ležal večini nepoznat ameri-kanski denar. Razne opazke so se Čule. Vsi pa so bili te misli, da bi bilo dobro, če bi bilo kaj dosti takih.
"Pa ima li veliko" vrednosti to?" je hotel zvedeti nekdo.
"Zame jako veliko," odvrne Komar. "To bom obdržal za spomin, ves, na Ameriko, ho-ho."
"Ali dijamantov je tudi bilo kaj?" vpraša zopet drugi.
"Ho-ho-ho, pa še koliko. Saj pri tem sem obogatel, če ne, bi me ne bilo tako hitro nazaj. Ho-ho, dijamantov je pa bilo, dijamantov."
"Kje pa jih imaš kaj? Pokaži,
tjomu?"
"Ho-ho, to je pa žalostna reč, žalostna, ho-ho. Nobenega ne boste več videli, kar jih
je šlo od tod, ho-ho, nobene-_„ »»
ga.
"Pa se saj ni ladija potopila?" vzklikne neka ženska, ki jo je bila radovednost prignala, da se je zmuznila skoz vrata ter se pridružila moškim.
"Kajpak da se je, ho-ho. Vsi so utonili, samo jaz sem ostal živ, ho-ho."
"No, če je pa taka, potem se pa res lahko krohotaš," pripomni mož visoke, krepke postave, ki je Komarja ves čas nekako temno gledal in mu ni bil posebno naklonjen, kakor jelo videti.
Drugi pa so umolknili ob tej novici. Ljudje kaj nenavadnega zmeraj radi verjamejo, in tudi v naši družbi nikogar ni bilo ,ki bi bil vprašal, je li to mogoče ali ne, in ki bi se mu bilo zdelo čudno, da'o tem ni bil prodrl še noben glas do semkaj. Ne da bi bili Komarja natančneje popraševali, kako, kje in kdaj se je to zgodilo, 30 začeli drug za drugim vstajati in odhajati. Namen vsakega pa je bil, širiti novice, katere je bil zvedel.
Izmed onih redkih, ki so bili obtičali še pri Komarju, je bil ■tudi Gril. Ostrezal in. čakal je še vedno na priliko, da bi se mogel pridružiti komu ter piti z njim. Ko se je bil naredil okoli Komarja prostor, zapusti hitro svoj sedež ter se mu približa. Komar pa ga je sprejel z veseljem, kakor bi bila najboljša prijatelja. - "Ho-ho, le sem k meni, Gril, e sem," ga pozdravi. "Kako to, da vas nisem videl prej? Se en kozarec brž sem in pa vina tudi še, ho-ho. Zakaj bi ga ne pili, kaj ne, Gril, če ga imamo za kaj?"
"I res je taka," odvrne Gril, priliznjeno smehljaje se. Komar pa mu natoči in reče:
"No, kaj pa Lojzika, ali'še živi, ho-ho-ho."
"Se," odvrne Gril na kratko. Da bi bil govoril kaj več, za to ni imel časa, kajti hlastno je posegel po kozarcu ter ga z veliko slastjo izpraznil do dna.'
" Akaj poreče, ko zve, da Franceta ne bo več, ho-ho?"
"Tisto ne vprašam dosti, kaj poreče ona, toda meni hodi to | precej navzkriž."
"Ho-ho, že vem zakaj. Ho-
zahteva eden navzočih.
"He-he, tistih pa ne morem pokazati. Prodal sem vse, čisto vse. Veste, to je sitna stvar, nositi dijamante s seboj, človek je zmeraj v nevarnosti, da ga kao ne ubije, ho-ho, prav zares."
"Aha, zato kaj ne, ker se preveč svetijo in jih vsakdo lahko izvoha," pripomni eden, ki je bil nekdaj čyl, da dija-manti razširjajo luč, in ni bil malo ponosen na to svoje znanje.
"Ho-ho, kaj pa," potrdi Komar. "2e vidim, da nekaj ra-Jho." zumeš."	| "Odkod veš to?"
T ebesede so bile govorjene "Govoril sem, ho-ho — go-zaničljivo, toda oni v svoji pre- voril s starim Pustom, ho-ho-prostosti tega ni čutil.	ho."
"To smo mi revčki proti ta- j "A zatorej, bhe. Salamen-kim bogatinom, kakoršen je sko smolo imam jaz, ali mar Komar," se oglasi zdaj oštir j ni res?"
Majhen, ki je doslej samo mol- "Nič smole, Gril, nič. Jaz Čal in poslušal.	vam povem eno, ki vas bo vese-
lo, tebi se pa,res ni treba lila, ho-ho, prav gotovo veselila. Toda zdaj pijte, pijte, račun je moj."
In Gril je pil, kar se je dalo. Ko pa je že v temi kolovratil proti domu, spremljal ga je Komar ter mu pravil, da hoče pri Lojziki odslej on zavzeti Francetovo mesto, in da jo on vzame za ženo.
"Samo vi mi ne 'smete odreči svoje pomoči? Gril, samo vi ne, ho-ho, ali slišite?"
Gril pa je blebetaje ponavljal:
"Le — name se — zanesi, le — name se — zanesi. Moja hči mora storiti to, kar hočem jaz, ali. . ."
Vzkipelo je bilo hipoma v njem. Divje je zaškrtal z zobmi ter dvignil pest kvišku, kakor bi hotel udariti koga.
pritoževati," ga zavrne posta-ren mož.
"Kdo pravi, da ne?" ugovarja nekdo drug. "Majhen je tak siromak, da mu ga ni para."
"Kako to?" vpraša prejšnji, čudeč se. "Morda se ti meša."
"Meni — meša? Kaj še. To je gola resnica,, kar govorim. Le poslušajte me. Mi vsi smo bili majhni, pa smo postali veliki, samo Majhen je in o-stane vedno majhen. Kaj se meniš, to ni kar si bodi, biti pritikavec svoj živi dan."
Vrta družba se glasno zasme-besedam in celo oštir čigar račun je šel ta potrdil, da je nekaj besedah. Ko pa »legel, vpraša ne-
ia:
z vsemi drugimi? 1 že *aj kmalu
Tudi Lojzika je bila zvedela še tisti dan, ko se je vrnil Ko-
m-r. *
^' mar, strašno novico o nesreči ' izseljencev.
V prvem trenutku jo je groz no pretresla žalostna vest.
Solze so se ji udrle iz oči, in v nepopisni bolečini se ji je krčilo srce. Dolgo časa niti premišljati ni mogla natančneje o tem, kar je bil povedal Komar, tako jo je bila zmedla njegova novica, če le, ko si je bila z jokom olajšala srce, ji je šinilo v glavo, da vendar ne more biti ves tako, kakor je pravil Komar, ker je to nasprotovalo o-nemu, kar ji je bila pisala Tončika. Sicer ji ni bilo znano, kdaj bi se naj bila po Komarje-vem pripovedovnju prigodila nesreča, toda iz Tončikinega pismo je vedela toliko, da tja grede se to ni moglo zgoditi. Nazaj gredo pa se vsi vkup tudi niso mogli ponesrečiti, ker ni bilo misliti, da bi se bili sešli tako naglo ter se vrnili skupaj proti domu.
Ko je bila vse to tako pre-udarila, potolažila se je nekoliko, a pomirila se popolnoma vendarle ni, ker je bilo še zmeraj mogoče«; da bi se bila baš Francetu prigodila kaka nesreča,. Kakor ji je bil Komar ne-proljubljen, si je zdaj vendar želela, da bi mogla govoriti z njim.
Ta prilika pa se ji je ponudila prej, nego je pričakovala, kajti že drugi dan je prišel sam do nje.	• .
"Ho-ho, Lojzika, srečne oči," tako jo je pozdravil, stoplvši v sobo. "Ali me še kaj poznaš?"
"Izpremenili se niste kdo ve kaj," odvrne Lojzika. "Malo bolj suhi ste, drugega nič." ).
"Izpremenili, ho-ho, izpremenili. Koliko Časa pa me misliš vikati še.. Bodiva prijatelja in pustiva tisto."
"Saj sva tudi lahko prijatelja, če vas vičem."
"Ho-ho, to je že res, ampak —\odiva si malo bolj domača, malo bplj domača .. . ho-ho —-razumeš?"
"Jaz sem že zadosti domača in ne vem, kako bi mogla biti šc bolj."
"Tako — ne veš? Ho-ho. Ali bi rada vedela, kako?"'
Lojziki se stemni lice, in kri ji šine v obraz od nevolje. Komar je to opazil, zato je zasukal govor takoj na drugo reč.
"No, pa saj se že še dogovoriva, ho-ho-ho, kaj ne, Lojzika? ftzdaj vem, da bi najraje o Ameriki slišala kaj."
"Ti*|to pa že," potrdi Lojzika. "Kje so drugi. Kje je Pustov France?"
"Ho-ho, žalostno, žalostno, moja ljuba Lojzika. ho-ho, jako žalostno."
"Kaj pa je tako žalostnega ?£ vpraša Lojzika, premagujoč se, samo da bi zvedela kaj natančnejšega.
"No, ali ni to žalostno, da sem ostal od vseh, kar nas je šlo na pot, le jaz živ, to se pravi, ho-ho — zame to ni žalostno, ampak za druge, ho-ho." "Vsi? — Kako to, vsi?" "No, kako. Pač vsi. Saj vendar, kdo je bil vse z menoj, ho-ho-ho. Vsi, ti rečem, vsi." "Tja ali nazaj grede?" Komar pomolči nekoliko, potem pa reče: "2e tja grede." "Tako? Kako..pa je potem mogoče, da mi je Tončika pisala pismo?"
Komar zardi in reče pokaš-Ijujoč:
"Kaj? Tončika, praviš, da ti je pisala? He-he, že mogoče, že mogoče — za Tončiko pares ne vem. Za njo ne vem — ali vsi drugi."
"Tudi to ne pjore biti res, ker mi je Tončika pisala tudi o svoji svakinji in njenem bratu
sti, o katerih ti Tončika ni pi sala. Franeeta ne bo več, to je gotovo."
Lojzika bi bila rada^ prišla
resnici do dna, toda Komar je bil ^postal previden in odgovoril ni na nobeno, vprašanje več naravnost. Tisto pismo Tonči-kino, o katerem nič slutil ni, mu je hodilo navzkriž. Lpjzi-ka je opazila njegdvo zadrego, a ni se je smilil. Da, celo ugajalo ji je, ko je postal ta širo-koustnež hkratu tako malodu-šen. Da bi ga še bolj ponižala ter se ga odkrižala enkrat za vselej, pripomni precej rezko:
"Mogoče pa jo, da je France ravno tako še pri življenju kakor so vsi drugi, o katerih ste mislili, da so mrtvi. Zdi se mi, kakor da bi bila to le vaša želja, da bi onih ,ne bilo več med živimi."
"Ho-ho-ho, kaj pa še: Za-stran mene naj žive do sodnje-ga dnel Dekle, kaj ti ne pride na misel. Saj pravim, no. Kake misli, he-he-he, kake msili/ Nisem mar li človek? Kako bi moge! želeti kaj takega?"
"Ljubo bi vam pa morda le. ne bilo, če bi se vrnil kateri onih domu."
"Kaj? Ho-ho, zakaj pa, da bi mi ne bilo ljubo?' *
"Tončika mi je pisala tudi nekaj o denarju, ki so vam ga bili dali shraniti."
Komar prebledi. Trudil se je, da bi se smejal, a njegov, ho-ho-ho je imel zdaj povsem irug glas, nego navadno, tako ia ni bilo težko uganiti, v kako veliko zadrego so ga spravile Lojzikine prostodušne besede. Še le po daljšem pokašljevanju si opomore toliko, da izpregovori:
"He-he, na tistem je že nekaj resnice," reče, s silo pota-jujoč se. "Nesreča, draga Lojzika, nesreča. Okraden sem bil kaj morem za to? Dobro sem hotel ljudem, pa je bilo njim iu meni na škoilo. Sicer pa, če kdo ne bo hotel wrjeti, da sem bil okradon, ' jaz mu povrnem vse, vse .
Vtem hipu stopi Lojzikin oče v sobo. Spal je doslej na hlevu, in po vsem životu se ga je držala še klajp. Bilje videti čemeren, toda zagledavši Komarja, zategne se mu takoj obraz v prijazen nasmeh.
Dalje »ledi.
sebno za mal eotroke. Vsepovsod ga priporočajo zdravniki radi njegove kakovosti in enakomernosti. e več generacij je na aisoče ameriških mater vzgojilo svoje otroke z Bordenovim Eagle Mlekom. To so storile, ker so jim Bordenevo Eagle Mleko priporočili prflatelli in ker so našli, da je skrajno zadovoljivo.
Dejstvo je, da postanejo otroci lahko slabo prehranjeni tekom dobre, hitre rasti. Navidez se zdi človeku, da dosti jedolaa v resnici jim ne dobavlja njih hrana nrimernih živil. Poskusi, ki so se vr&ili med šolskimi otroci, so pokazali, da je Eagle Mleko zelo uspešno pri zdravljenju slabo prehranjenih otrek. .Vsak otrok mora imeti eneržijo, katero dobavlja Er.gle Mleko. Mati otrok naj dobiva po dve veliki žlici Eagle Mleka na dan, razredčeni v treh četrtinah čaše mrzle vode. Dajte mi ga predooldne ali pa popoldne ooleg drugih jedi. Starejši otroci g* pogosto ljubijo mešanega z ginger-alcom. sadnimi soki, stepenim jajcem hi začimbami.
Prečitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih p^hranite za bodo3o uporabo.
CUNARD
v
ugoalovani, U gredo *■ »Url kraj na oblak za manj kot leto, ar lahko vrnejo v Ameriko brec ozira na kvoto
V JUGOSLAVIJO
v osem in pol dneva, vaako sredo.
tU je ekaprca ni parnik I
BERENGARIA. AQUITANIA MAURETANIA
(preko Cherbou r r a.)
KO m i« lite dovesti vato drutino • ia JUGOSLAVIJE, pobrigajte ae potovanje takoj. Nai urad. v Ju-ilavlji vam pomafa. Vel potniki
n (mnuk I
tretjega raireda imajo privatne' kabi ne. Najfinejia anu*a in hrana.
podrobnoati »j.raiaj*« agente ali
CUNARD LINE
1022 Cheater Av., Cbvelan*. O.
Severoma zdr^vjfa. vxdV{uic|o idrav|£ v^druzlnatic f
r
ZA SLABO PREBAVO
pomanjkanje teka ter sploino oslabelost, . vzemite
SEVERA'S BALZOL
Splošna tonika za moške i ženske.
Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna.
Cona BO ln 88 centov. Vprašajte svojega lekarnarja.
W. r. SEVERA CO CEDAK RAPIDS, IOWA
članek 78.
Pokličite zdravrifka zgodaj.
Zdravnika je treba jtakoj obvestiti o bolagni otroka, in mrfti bi morala voditi rekord o temperaturi, naglici utripanja žile in dihanja,;kašijanja, kričanju, znakih bolečin in splošne zunaj-nostl otroka. Zaznamovati bi si morala množino in vrsto hrane zavžite od otroka, množino vode, značaja odpadkov in vode. kašljanja in drugih neobičajnih znamenj. Prav posebno vodo je treba prihraniti, da si jo ogleda zdravnik.
Kadar da zdravnik povelja, jih je treba izvesti skrbno ln natančno. Mati si bi morala na koau papirja zaznamovati sleherni dan uro, ko je izvršila to ali ono podrobn&st ter tudi zapisati, če je opazila kak neobičajen pojav.
Če ni takoj mogoče dobiti zdravnika. se mati lahko posluži naslednjih splošnih navodil. Otroka naj se obdrži v postelji, doklor znaša njegova toplota več kot 98 in pol stopinje Fahrenheita. Učinke številnih bolezni je
Tilrnhn nAtam « n««imo8°$* preprečiti na ta način, da se Jakobu, potem o Dragarjevem neprestano skrbi za otroka tekom okrc-
Janezu in o Goričevskem Tončku."
Komar zardi še bolj.
"Ni mogoče," vzklikne ter iz-kuša prikriti svojo zadrego. "Ho-ho, ni mogoče! Torej o vseh teh ti je pisala? No, po-
tem pa so se ponesrečili vsi ti- fer
vanja.
Svojega otroka marate ohraniti zdravega in močnega. Zdravje in razvoj otroka pa sta v veliki meri odvisna od skrbi in hrane, ki jo dobiva. Svojega otroka morate kopati vsak dan ter ga redno hraniti. Ce ga ne morete dojiti, poskusite Bordenavo Eale Mleko. Toj ena glavnih otroških Jj«^
IMAM T ZALOGI ti NAD 12 LET
PRAVE LUBASOVE
HARMONIKE
tri in itiri-vrafne, dva, tri in štirikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatično in pa kovček«. Harmonika ao najboljšega dela in opremljena a zaporo za zapreti.
imam v zalogi tod! ie rabljene harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah.
Imam v zalogi tudi STARO-KRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj ali več naročenih po $1.25 s poštnino vrad. Imam na zalogi tudi klepalno orodje dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamna - itd. po nizkih cenah.
ALOJ3 SKULJ, 123 Spali«« PL BrooUja. K. T.
(jj-ii! ■,."vi ; .t' *." ' ::	i I" ■'■ =
NOV NASELNI3KI ZAKON.
Prva slovensko-hratska MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
1818 W. 22nd St, Chleag«, IIL
Pozor gospodinje I Ako rabita pri gospodinjstvu aveic mleko, dobre sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, Butter, oglasite ae v moji mlekarni.
Jaz prodajam mlako, ki ja pasteriii-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je prej* natančno pre* skušeno in pregledano od Mestne ti zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrst« je posebno priporočati otrekom rejeacem.
Mleko razvažam po hišah teta« veak dan o pravem času.
Za obilna naročila ae tople priporočam
RANE GRILL,
aJov.niko-hrv.takl alekar
1818 W. Z2nd SC. Chleage. DL
10 LETNICA PANAMSKEGA PREKOPA.
/I
Panamski prekop je bil odprt za plovbo 15. avgusta, 1914. Njegova dolžina je 44 morskih milj in gradnja je štela približno 375 milijonov dolarjev. Cisti dobiček, dohodki od parni-kov, odbivši operacijske stroške, v fiskalnem letu, 1923 je
znašal $13,299,292 in tovor, ki so ga vozili parniki po tem prekopu, je zntšal 18,605,786 ton. Zveza obeh oceanov, Atlantika iu Pacifika, je bila proslavljena leta 1915 si Panama-Pacific mednarodno razstavo, kjer je dobilo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najvišje mogoče odlikovanje, zlato medaljo. To uradno priznanje velikih dobrot tega zdravila je venčalo tudi splošno zadovoljstvo odjemalcev Trinerjevega zdravilno grenkega vina. V slučaju želodčnih neprilik, kot slabega teka, slabe prebave, plinov, glavobolov, nervoznosti, ne morete dobiti nič boijšega. Vsa Trinerjeva z (Pravila vživa-jo isto popularnost. — Gospa Elizabeta Switz, blažene dobe 81 let in 5 mesecev, nam je pisala 6. julija iz Jefferson, Tex.: "'Sporočam vam, da sem še živa, kar se imam zahvaliti vašemu zdravilu, po katerem se dobro počutim." Ce vam vaš lekarnar ali trgovec ne more postreči, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
(Advertis.)	'
Po novem naselniškem zakonu ao gotove osebe izvzete iz kvote, a nekatere pa imajo prednost v kvoti. Postopanje za dobavo potrebnega dovoljenja je povsem drugafino od prejšnjega. Kdor želi koga dobiti iz starega kraja, ali želi sam potovati tja in se zopet vrniti, naj se obrne na mene za pojasnila in potrebne spise. Rojaki v Zapadni Pennsyl-vaniji najboljše storijo, če pridejo osebno k meni. Uradne ure v pisarni od 9. do 5. Zvečer in ob -nedeljah pa na domu, 208 — 57th St
ANTON ZBASNIK,
Javni
298 BAKEWELL BLDG. . (Nasproti aodnije)
PITTSBURGH, PA.
Važno, pametno in pravilno
ravna oni, kp svojega denarja ne drži doma brez obra-
sfti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro Tae bonde, katere lastuje K. S. K. J. amo jih MI prodali v popolno zadovoljnoat. Pišite nam za
pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. » *
A. C. ALLYN & CO.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
laraoasses^sB&fflszs!
Est&blished 1857 VARNO PRED TATOVI.
Ako ste na potovanju, morate biti zelo previdni pred žepnimi tatovi. Ne nosite gotovega denarja s seboj, ampak si nabavite potniške čeke (Travelers' Checks). Te čeke zamenjate lahko za gotovi denar in polno svoto po celem svetu. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kakor SAMO VI. Ako boste šli letošnje poletje kam na počitnice, pridite v našo banko in zamenjajte svoj denar za potovanje v takozvane potniške čeke. Ako storite tako, se ne boste kesali.
Premoženje te banke znaša $12.000.000.00
A. GRDINA in SINOVI
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O.
1053 E. 62nd ST.
________ in noč	i
Telefona Randolph 1881