Inserati so sprejemajo in velja triltopna vrsta:
8 kr., čo so tiska lkrat,
u }i n »• 4 ..
15
8
Pri večkratnem tiskanji se •ena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na velikem trgu k. štev !), II. nadstropji.
Političen list za sloieislu uril
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polletft . . 6 „ — ,, Za četrt lota . 2 „ 50 ,,
V administraciji velja:
Za celo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. voe na loto.
VredolStvo na velikem trgu li št i), 11. nadstropji.
Izhaja po trikrat na todon sicer v torek, čotrtok in sobo
Zemljišče in kapital.
v.
Zgodovinsko premišljevanje — pravi dr. Ratzinger v svojem izvrstnem delu „Volkswirth-schaft in ihren sittlichen Grundlagen" — sili VBacega mislitelja k priznavanju, da je vsa kultura v nevarnosti, ako se zemljišče izroči v izsesavanje privatnemu kapitalu. Cato je hvalil postave starih Rimljanov, ki bo tatu dvojno, onega pa, ki je od zemljišča obresti jemal, četveruo kaznovale. Kolikor časa je ta misel prešinjevaia nravstveno iu pravno življenje, so Rimljanje korak za korakom napredovali v omiki in mogočnosti. Ko se je pa zemljišče izročilo kapitalu (kakor bi mi dan danes rekli), so Be pa tudi korak za korakom bližali ne-izogibljivemu propadu. Bil je trenutek, ko se je zdelo, da oderuške obresti, ki so bo vlekle iz zemljišča, pomenijo novo dobo gospodar-stvene povzdige. Bogastvo be jo navidezno množilo, premakljive vrednosti bo se poviševale, blišč iu lišp Bta bila večja, iz opek sezidani Rim Be je za Avgusta iu njegovih nasleduikov spremenil v marmorni, b kratka, mislili so, da so v začetku razvijanja, kakoršnega svet še niti videl ni. In bil je to le začetek končanja. Izsesavanje zemljišča se je začelo in končalo se je b popolnim socijalnim razpadom in propadom rimske države.
Dokler je bilo v srednjem veku zemljišče ločeno od kapitalovega vpliva, množila in poviševala se je kultura. Tako vešči zgodovinar m tako natančni motritelj kulturnega razvijanja Arnold pravi v „Cultur in Rechtsleben", da je le rastoča zemljiščna kultura bila iu da
je bila jedino le ta, ki je omogočila naše razvitje iu je (razvitje.) povzdignila nad ono starega veka. Ko se je pa koncem srednjega veka zemljišča zopet oklenil kapital in bo iz njega vlekle obresti ali (kakor so tačas običajno govorili) kupovale rente, omagalo je zemljišče in nastala je ona nesrečna sprememba v go-spodarstvenih razmerah, ki bo je tako žalostno končala s kmetiskimi vojskami in z razpadom kulture v 16. veku.
Pozneje se jo obrnilo zopet na bolje, ali zdaj? Kapital slavi alavje. Moderno postavo-dajalstvo skrbi večjidel le za kapital; vse družinsko, socijalno in politično pravo ima svoj proBtor le v kotu. Na Francoskem je velika revolucija mob lizirala zemljišče v prid mestnim kapitalistom in zategadelj ni čudno, da pada od tačas dežela iz jedne revolucije v drugo.
Angleška je tako dolgo slovela za najboljšo poljedelsko deželo, ker je bilo hipote-karično zadolževanje Bkoro nemogoče. Ravno tako tudi Avstrija. Kmet jo v varnosti obdeloval svojo zemljo in po krščanski in kmetHki je odgojeval svoje otroke. Ni se bilo treba bati revščine iu proletarijata ni njemu, ni njegovim otrokom. Popotnik je občudoval tačas v naših deželah blagostanje, zBdovoljnost in kulturelno razcvitanje, med tem ko je bilo v drugih evropejskih državah, ki so bb postavljale na svoj napredek, kmetsko ljudstvo zdivjano, sprideno in ubožno. Baš trdni kmetBki stan jo pripomogel Avstriji, da jo vse vojskine nezgode premagala ; kedar se jo vihar polegel, bila je Avstr.ja zopet čila, kot prej. Ali to, kar še celo zmagovitim četam Napoleonovim
ni bilo mogoče, — pravi C<quille v pariške „Monde" — posrečilo se je malemu krdelu Judov, oboroženemu b postavami in naredbami, ki bo bb zvito zvabile iz nerazsodnosti (ce-vednosti) javnih oblasti.
Moderno narodno gospodarstvo je Btopilo v službo k oderuhom in pridigovalo je in priporočalo nazore, ki človeštvo globoko ponižujejo in merijo na razpad socijalnega reda. Tako imenovano inteligentno občinstvo je ploskalo in živahno odobravalo).
Učilo je, da je tudi človek »kapital", reč, blago in ga tako ponižalo še pod stališča starega suženjstva. Vsaka Btalnost v razmerah se je proglasila za nazadnjaštvo, zategadelj je dobil kapital oblast mobilizirati stalno zemljišče. Zemljišče je bilo v najožji zvezi z družino, bilo je družinsko imetje in ravno v tem je imela družina svojo naravno in nravstveno stalnost. Zategadelj se je zemljišče izročilo samovoljnosti posameznega, ki je bil prej le uživavec družinskega imetja in družina je raz-pala ali pa razpada. Vse staro se je vrglo v koš; za jedino versko resnico je veljalo : sveta reč je jemati obresti in po tej resnici se je uravnala morala: jemlji jih, kjer koli jih moraš dobiti, zategadelj zemljišče ni več nedotakljivo in jemlji jih pod katerimi koli pogoji jih moreš, zategadelj je nedotakljiva VBaka še tako oderuška posojilna pogodba.
Liberalizem in centralizem sta v Avstriji ua podiagi teh naukov sestavila državni katekizem, po katerem se je pridigovalo v državnem zboru in učilo na vseučilišči. Pravniki bo bili kar vsi vneti za novo vero. Ni čuda, razpadanje starega kmetskega blagostanja daje
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spisujo M. Mihaoljov.)
(Da(jo.)
Med temi je bilo mnogo oblečenih v svojo zalo narodno obleko, celo v uniformah avstrijskih vradnikov iu častnikov, zlasti poljskih častnikov ulnnov jih je bilo mnogo viditi med to vobcIo trumo. Zastopani so bili razni družbeni stanovi: škofje, slavnega imena, v šji cer kveni dostojanstveniki, odlični duhovni redovni in svetni, slavni učenjaki, plemenitaži in meščani, kakor tudi iz nižjih Btauov delavcev in kmetov.
Poljaki iz Avstrije in PruBije, celo 5 beguncev iz Sibirije, 3 Bvetni in 2 duhovna sta bila pričujoča, kakor mi je pravil neki pruski Poljak iz Gdanskega (Danzig.); Rusini iz Galicije, Bošnjaki, Hercegovino, čelu, Moravč, med kterimi mnogo llanakov v narodni nošnji, Slovani iz Dalmacije, Trojedine Kraljevine, Slovenci iz Koroške, Kranjsko, Goriške, Šta-jarske in Trsta, Bolgari iz Mmcedouije latinskega in slovanskega obreda, iz Rumelije (nove pokrajino od 1878) itd. Vsi ti smo imeli pri
tej slovesni audijenci vkljub razliki v slovun-sk h jezikovnih narečjih eno samo misel, en sam pojem, namreč, da bo globoko poklonimo namestniku Jezusa Kristusa, da Jim Bkažemo bvoio polno udanost in pokorščino, ter Jim izrečemo Bladko upnnje, da bi vidili zedinjene v eno samo čedo pod enim samim paBtirjem svoje brate, kteri no Bpadajo še k veliki katoliški, apostoljski in rimski družini. Ker pa ni tako lehko našteti vsega duhovskega in svetnega OBibja, kteri bo bili načelniki raznih poslanstev, se mi vendar zdi Bpomina vredno imenovati nektere slavno cerkvone in svetne dostojanstvenike, kteri bo bo vdeležili tegu oč tnega katoliškega spoznanja. Med višjim duhovniki: MonB^gnor Seinbratovič, grško-ru ainskega obreda, nadškof v Lvvovu in njegov stričnik Silvester Sembratovlč, njegov pomnčni škof; Mousignor Josip Juri Strossmajer škof v Djukovem, Sremu in Bosni; Monsignor N lo lovorov Bpreobruenec, škof oskrbnik zed njen h Bolgarov v Macedoniji; Monsignor Monini, administrator Bulgurov latinskega obreda v Piov-divu (Adrianopeljnu); Mousignor Dunajevski, škof v Krakovi, brat Bedanjega denarnega ministru uu Dunuju; Mousiguer Bukoujič škof
iz Mostura, reda frančiškanskega, in še en drugi škof iz Bosne, menda Paškal Vuič (i; Monsignor Franjo Rački, kanonik m predsednik akademije umetnosti iri slavni zgodovinar iz Zagreba; Monsiguor Vuclav Štulc, prošt kapiteljna na Višehrahu na Češkem, Blavni mož za verBke zasluge in literarne, ki je bil 3. julija imenovan za hišnega prelata Njih svetosti sv. Očeta ; Monsignor JanisevBki, ge-nerul-vikar kardinala Ledohovskog, ki je bil tudi navzoč; Monsignor Frančišk Schiinborn, ravnatelj nadškofijskega semenišča v Pragi; Mousignor grof IIa\vach, kapiteljski kanonik v Pragi; opat Janez Dunilo iz Dalmacije; opat Franjo Babič, odlični starinoBlovec iz Dulmacije; Slovencev svetnih iu duhovnih je bilo nud 100; med tirni so imenituiši: eden župnik iz sorn-boteljske škofijo v Prekmurju, Marko Žižek iz Belotincev, vrli narodni duhoven, kteri mi je pravil, kako Madžari prekmurske Slovence neusmiljeno zatirajo; potem znani jezikoslovec in župnik Matija Mujar 72letni starček iz Koroške, ki že Blubo vidi in trdo sliši; ta mi jo pravil v žagradu cerkvo sv. Ilicrouima, kako lepo jo bilo 18G7 pri narodni ruski razstavi v MoBkvi, pri kteri jo tudi ou nazoč bil; (bil je
dober zaslužek neštevilnim advokatom in notarjem iu ono je neusahljiv vir sodnijBkemu poslu.
Zgodovina pač jasno kaže vsacemu, kdor ima oči zato da gleda, pot k pravi svobodi. St. Smonisti imajo gotovo prav, uuzivljajoč Jude kralje naše dobe. Moderna ljudstva, od-bacivajoč od sebe krščanstvo kot neznosno breme, padajo pod jarem stare zaveze.
Politični pregled.
V LJubljani 23. oktobra.
Avstrijske dežele.
\ Soliioj^ratlu ste Be pri dolski debati sposprejeli stranki. Konservativni poslanec Wm kler je poročal o šolskem troškovniku. Tukaj je spregovoril poslanec dr. Fuchs o poglavji: šolske bukvarnice na ljudskih in meščanskih šolah, je pohvalil sicer branje, ker duha izobražuj«, a grajal je nepoštene knjige, ker bo tudi zoper § 1. šolskih postav, ki poudarja nravno-versko odgojo, kakoršnih jih je on naj-del po šolskih bukvarnah. Navajal je več takih rekov iz takih knjig in obžaloval, da c. k. okrajni šolski sveti kaj tacega trpe, da učitelji tacih bukev ne izbacivajo iz bukvamic, pred vsem pa deželo, ki mora za take bukve denar dajati, on nasvetuje: »Deželnemu odboru naj se naroči, naj v porazumljeuji z deželno šolsko oblastnijo pregleda šolsko bu-kvarne po ljudskih in meščanskih šolah". Pri teh besedah je bil ogenj v strehi. Liberalni poslauec dr. Sj iiugler obdolži govornike neresnice, naj on imenuje kraj in bukve, kjer je najdel kaj tacega. Ako tega ne stori mora on tako pritožbo zoper šolske oblaBtnije zavra-čevati, kar se namreč najde po pomoti pri kakšni šoli, ne more He predbacivati občestvu.
Zastran nasveta pa pravi, da to, kur se zahteva, bo uže itak storili okrajni šolski h veti, on mora tedaj glasovati zoper predlog. — Poslanec dr. Fuchs je odgovoril poslaucu dr. Spiioglerju, da mu ni dolžan povedati kraja in mesta, kjer je to najdel. Dr. Spiiugler, ki je ud deželnemu šolskemu Hvetu naj ho le po* trudi, kolikor ko je ou potrudil, in o letu in dnevu naj zboru poroča, je li to res, kar je on (govornik) tukaj sporočal. Očitanje nuj se
obrne nazaj na tega, ki je to izrekel. Poročevalec Viukler je govoril o tem kako bo ae rodile šolske postave. Država si je prisvojila fiolo, a ž njo tekmujeta družina in cerkev Družina ne more kaj zoper nauke, ki se vce-pujejo mladini noter do višj h Sol. Cerkev je tadi nasproti takim naukom 111 vzgledom brez moči in vpliva. Država, ki ima moč v rokah, je zopet tam, kjer je bil poganski Rim, pa Danton ki sta reklu: Otrok hI Si najprej družini, in poBlednjič kakemu verstvu. A država ne ume, niti ne mere poučevati. To kaže za pleteu šolski atroj v novi šoli, ki ue more ubraniti takemu, kakor se je Hedaj čulo. Udri hajo po Htun šoli, a ue povedo, da je stala samo 8000 gld. sedaj pa Btaue prištevši pokojnino 174 000. Ali Be je pa šolu tudi toliko zboljšala, to jo teže povedati; draže je, draže, ali jo pa toliko boljša? Poročevalec priporoča odsekov nuBvet. Poslanec Biebl na-svetuju, uaj se predlog dr. Fuchsa izroča šolskemu odseku, kar se tudi zgodi. — Ta debata je zopet marsikaj odkrila, in pokazala nasprotje; liberalua stranka hoče brezverska, a konservativna vrsko šolo. In iz tega stališča se labko daje razlagati, zakaj da ostanejo „po pomoti" po šolskih bukvarnah bukve, kakoršne je grajal dr. Fuchs, kdor je namreč na brez-verskem stališču, ta ne bode zbirčen v stvareh, ki se tičejo vere iu nravnosti, da tudi ue bode iz šolBkih bukvuruic jemal bukev, uad katerimi Be verBko katoliško ljudstvo spodtika.
Vi, Solnograrta. V deželnem zboru so prišli nu vrsto uasveti za preuaredbo volit-venega reda po poslancu L enbacherju in Keiiu. — Razgovor je bil živahen, nekaj tudi oster, vdeleževali bo he ga Fuchs, Neuinayr, Lienbaclu-r, Ctli in Keil. Nasvet je padel pri glasovanji po imenih, ni dobil potrebuo večine dveh tretjin.
Solnogradski deželni zbor je bil Hklenjen 20. r. m. potem ko je izvršil svoje poslovanje. Vsi drugi deželni zbori delajo z dvojno močjo, t. j. po noči in po dnevi, da izdelajo svojo nalogo do določeuega časa. — Cesar bodo sprejeli delegacije v gradu v Budi 20 t. m. tedaj dau po otvorjeuji. Kakor običajno bodo sprejeli najprej ob 12 delegacijo te Htrani in | potem ogruke.
Državno sodišče je prisodilo vo-litveno pravico duhovnim pomočnikom. V Klobuk na Marskem bo vzeli pri srenjski volitvi dva kaplana v zapisnik, ko se je pa nekdo
pritožil, bo ju izbrisali. To je potrdilo c. k. okr. gluvursto v Ilradišči in se je sklicevalo na dvorni dekret dne 27. novembra 1807 rekoč, da kaplana nista stalno nameščena duhovnika, jima ne pristoji volitvena pravica pri soseski. Kaplana Hta He pritožila na državno nodiSče, in to je izreklo, da izločitev kaplanov je zoper §. 4. drž. osnovnih postav, ker dekret ka-p anov nikjer ne govori, da sta le začaHno umeščena, marveč stalno pripadata občini v Klobuk. Pritožba je bila teda) opravičena.
Državno sodišČeje razsodilo o tožbi „Mat ce Opavske" zoper rainiBterstvo nauka, kar se t če naprave češke g innazije v Opavi (Troppau). Stvar je pa ta-le: „Matica Ojiavska" je proBiia pri ministrstvu, naj se ji dovoli, da napravi na svoje Btroške češko gimnazijo v Opavi. MiniHterntvo je prošnjo odreklo, trd<5, da mesto Opava za tako gimnazijo ni sposobno, pa tudi da društvo nima dovolj denarja za vzdrževanje take šole. Društvo se je pritožilo pri državnem sodišči in zastopnik miuisterstva vitez dr. Spaun je uajprej povdarjal: državno ] sodišče v tem Hlučaji ni kompetentno, ker po ukazu 27. junija 1850 ima miniHterstvo pravico, da privoli v ustanovljenje privatnih učilnic, tedaj se je ta stvar ne tiče člena 17. drž. osuov. poHtav. Tudi se nu more govoriti, da bi bil prelomljen član 19. drž. o. p. ker ta govori le o ustanovi ljudskih šol, kar se tiče varstva narodnosti in jezika. Povdarja tudi, da ni dovolj denarja in b številkumi dokazuje, da ni potrebe za tako gimnazijo. Državno sodišče pa je razsodilo: Kerj Be je društvu kratilo privoljenju za vstanovo take šole, je prelomljen § 17. dr. o. p. Razlogi ho bistveni ti-le: Državno sodišče je najdlo, da ho apol-ujeni tisti pogoji, katero tirja ukaz 27. junija 1850, ki je še zmirom pravnoveljaven za osnovo in začetek takih šol, ako ho apolnjenji ti pogoji, se pa privoljenju za ustanovo takih učilnic O smislu čl 17. ne more odrekati. Uzrok za od-nikauje, da mesto Opavo ni apoBobno na češko gimnazijo ne velja tukaj, ker ustanova takih šol pogojno ui vezuua na kraj, iu preskušajo
menda zarad tega tudi vradno pokaran l II) ali nad vsem, je djal, ga veseli to romauje, ker je ob enem naroduo iu versko iu ima žiahen smoter. Iz Kranjske pa dekan Matej Kožuh iz Stare Loke; iz Goriškega dekan Peter Kobal iz St-Petra pri Gorici; iz tržaške škofiie kanonik Paumaun iz Kopra (751etuik) iz Štajar-ske kanonik Ilerg in Lovro Potočnik dekan v Gornjemgradu idr. Zmed svutnu plemenite gospode: Trije knezi Czartoryski, 2 iz Poznan-ekega, eden iz Galicije, knez Lubomirski iz Galicije, knez Jablanovski, knez Adam Sapieha z Binom; grofje Myvielski Plater Zoltovvski, Potočki iz Poznanskega, grofje Tarnorovski, Baworowaki Szezeptyvaki, Borkovsky iz Galicije, baron Chlapovvski iz Poznanskega in drugi poljski plemenitaži; grof Belcrediiz Moravske, slavni federalist iu poslanec v državnem zboru, z mladim unukom, sinom bivšega ministra za znotrajne zadeve Egberta Belcreda; grof Konstantin Vojnovič, poslanec deželnega zbora v Zagrebu in jugoslovanskega vseučilišča in mnogo drugih oBeb in žlahuih gospodični in gosptj, zlasti Poljakinj in Čehinj. — Na koncu te eilno prostorne dvorane, iz ktere balkona so delili papeži ob raznih cerkveuih slovesnostih ginljiv blagoslov „urbi et orbi", t. j. meatu in
Hv»<tu, bu je vzdigoval papežev prestolj, kteregal so obdajali vsi teduj v Runu bivujoči kardinali,* (35) med kterimi je bil tudi slavni apo«novalec Ledohovski iu znaui llohenlohe, kteri so bili vsi povabljeni k tej veliki audjjenci. Za vzdr-žavanje reda in nu čast romarjem, ju stul po celi dvorani špalir krasno oblečenih švicarskih straž*), zalih mladeučev juuakov. — Načelniki raznih poslanstev, oblečeni večidel v njih krasnih narodnih uošnjah, med kterimi bo se odlikovali poHebno poljski plemenitaži, ho bili povabljeni pred papežev prestolj. — Pol ure čez poldne (ta dan nismo še mislili na glad, žejol) stopijo Njih SvetoBt, bv. Oču iz Hvojega stanovanju v obleki za slovesno audijenco, namreč v Hvitlobelem talarju z bulo kapico „mozzutto" na glavi in ter pndši v vojvodako dvorano, hu vsedejo ua krasno nosilnico, ki je bila ranjcumu Piju IX. podarjena, ter tako Jih nesejo Htoluiki, pred njimi dva atreiaja z velikauBkima 2 belima veternika (Fiicher) po
*) Švicarska telesna straža ima nemški ,,komando", kakor smo slišali stotnika , komandirutl". So pa inludonči odličnih katoliških Švicarskih dru žin. Vsili skupaj jili jo 300, potom 100 plomo-n i te stražo in 3 bataljone palučno stražo, odličnih Rimljanov prostovoljcov.	l'is.
orientalski šegi, spred križonosec in potem plemenito dvorno spremstvo papeževo, vea avuti zbor kardinalov v aijajni obleki in potem razni preluti in predatojuiki viših šol, obdani okoli in okoli od plemenite stražo z golimi meči v rokah, (same krasne in junaške postave so bili,) in švicarske atraže, ae bližajo proti dvorani, v kteri amo čakali tft avuto neatrpljivo-htjo audijeocu. Brž ko ao jih prinesli čez prag velikanskih vrat v dvorano Bloveanega zaali-šanja, naa vsih prešinja aplošen občutek vere, Bpoštovauja in občudovanja, ter prejmemo pobožno klečeči blagOBlov Njih Svetoati, v čegar smehljajočem obličju ae je žaril rajaki mir iu veaeljel
Ko Be vaedejo Njih Svetost na prestolj, obdani od plemenite atraže*) in na deani prev-zvifieni kardinal Ledohovski, v kterega žlahnega apoznovalca nemškega „Kulturkampfa" so bile tudi naše, zlaati pa Poljakov, oči vprte, ki je bil čaatni predaednik komisije za to slovansko
*) „Nobelgardo" so kliče r.uto, kor obstoji iz zgolj rimskih iu drugih zvostih plcmunitažov v posebno krasno uniformo. Pot lili straži vodno prod jiapožovo spalnico z golimi moči. So sami prostovoljci in služijo skoraj vsi kot bogutaši brezplačno lo ssu čast,	l'is.
denarno stanje, je najdlo državno Bodišče, da je dovolj denarja, da ho zavod vzdržuje najmanj fiiri leta, b t,em hh je postavnim zahtevam zadostilo. Čiau 19. drž. o. p. sicer ni prelomljen.
I 'm Ijlnea. Deželni zbor se je posvetoval v seji 17. t. m. o domovinski postavi {poročal grof Kuenburp). Sprejeti so bili vbi trije odborovi nasveti, v katerih se vlada po-zivije, naj predloži postavo, po kateri He raz širi pravica do oproščeuja zemljišča pri prodaji in da se „fuodus iustructus" ne bi imel po Bili prodajati; naj pozveduje, koliko je posestvo v Goreuji Avstriji zadolženo in v prihodnjem zasedanji poroča. Pri spiošui debati je priporočal dekan Fischer složno ]>ostopau)e in je izrekel u|>ati)e, da bo bode kmetijstvu pomagalo jOtem postavodajave. Kueuburgu je poglavituo sredstvo za pomoč kmetu , da se vzobrazujejo duševne zmnožuosti. (Levica mu živo ploska). Talia fraza je silno po cenil Sicer ljudje pravijo, da je kmetu bolj potrebna previdnost in varčnost od učeuosti.
tx l*rase. V deželnem zboru so bili na dnevnem redu nasveti večine iu manjš ue šolske komisije v vladnem predlogu, kar se tiče postave zarad pobiranja šolskega denarja io poročilo komisije, da se združi glavno mesto, Višehrad in občina Velike-Holešovice v ledno srenjo- Komisija nasvetuje , deželni odbor ima o tem posvedovati in v prihodnji sesiji staviti naBvete. C. k. namestuik izreče, da je interpelaciji, kateri sta mu predložila Rieger in tovariši, Facek iu tovariši zarad odgovora na potil ministrstvu. — Schlezinger je poročal o ljudskem šolstvu 1. 1882. Posl. Duchek (češko) poudarja pomanjkljivost v nravno-verski izreji, pravi da nravnost propada in vzrok tega uči teljem pripisuje. — Eduard Gregr (češko) brani učiteljstvo takih najiadov. Nravuo iu versko se ne sme Bknpaj jemati (?) Ako se poučevanje v veronauku zanemarja, so temu krivi duhovniki. Zoper reakcijo pri šolstvu se morimo bojevati z dušo in telesom.
Potem ko sta govorila še Duchek in Volket ud deželnemu odboru, sklene debato poročevalec Schlesinger, ki pravi, da ni ga tukai vzroka, razpravljati taka vpmšanja, in potem se poročilo komisije jemlje na znanje.
Mm Ka^rcba 22. okt. Klub narodne stranke se je posvetoval o razčlenovanji (iu-artikulaciji), ter odbacoil nasvet Bartoloviča in sprejel jednoglasno predlogo, ko je ob jednem razglasil to za klubovo vprašanje. Bartolovič je izstopil iz kluba, odsihmal ne bode pri kaki stranki.
Vuanje države.
Liberalni nemški olikane! so
povsod enaki, pri nas, kakor drugod. V Poznanji sošli so se 8. septembra učitelji in tu je vodja ondotne gimnazije med družim to-le spregovoril : Podvrženi narod , ki ne more ustanoviti samostalne države, ne sme zahtevati, da bi se njegov jezik učil po šolah. Nasproti je naš nemški jezik olikan, poljski je pa dosedaj le malo razširjen in poljsko slovstvo je še na nizki stopinji. — Tako mislijo liberalni Nemci od Hamburga do Trsta o narodni ravnoprav-uosti.
Italijanski senator Z ni v Nea
polji je naznanil novo politično vero , katera se glasi: 1 Prvi člen socijalne reforme je: postavi se moramo podvreči; 2. pripoznajmo vrhovno oblast — kterega kralja in kterega naroda ne pove—; 3. moramo odpraviti božje češčenje, tudi če je treba z vragovo pomočjo. Tedaj vse na krščanski podlagi stoječe postave naj se naenkrat zavržejo, da bo more tako zvanim upornim postavam ali upornikom samim skazovati božja čast.
Ix l*ariv.a. 21. t. m. so zaprli anarhiste v Montceau-les Mineš, v Parizu, Lionu, St. Ecienne in Narbonne, kar je v zvezi z ne mirom v Montceau. Vlada je sklenila strogo postopati.
Izvirni dopisi.
I k €»orenjskeffa 20. okt. (Za če tek Ceciljenega društva kranjske de k a nij e.) Marsikateremu morda ne bo všeč, da se tudi take stvari obravnavajo v politič nem časopisu, vendar mislim, da reč, za katero se jih toliko zanima, ktera veliko vpliva za razvitek tudi slovenskega glasbenega slovstva je že toliko vredna, da se tudi v političnem Časopisu nekoliko omeni. Natančneji popiB bo
romauje, ko se vsedejo kurdinuli ua za to pripravljene sedeže, iu ostali cerkveni dostojanstveniki, kakor tudi mnogoteri udje rimskih patricijev, (mestnih ž ahnikov) se vstopi naprej k vzvišeuemu prestolu monsignor Stross-mnyer*), dika katoličanstva in Jugoslovanstvu, ter govori prekrasen temu dnevu primeren govor v klasični latinščini. Govor je trajal blizo ure. Ko je pa prevzvišeni biskup omenivši slavna djanja sv. Cirila in Metoda in skrb papežev vsih časov zlasti pa blago voljnoBt Njih Svetosti do vsih Slovanov izraženo v okrožnici „Grande munus" ter zatrjeval v svojem in vsih nas imenu zvestobo in vedno privrženost z besedami sv. Ambroža: ,,Ubi Petrus, ibi Ecclesia" zadoni trikratni burni „Živiol" po obširni dvorani, tako, da je bilo slišati tje vun na trg sv. Petra. — (Morda se še ni nikdar tam po slovensko „živio" klicalo?) — „Tako je", končuje slavni biBkup Bvoj prekrasni govor zgodovinskega pomena, mi Be bomo stola Petrovega vedno okleneni držali, ker le po njem se godi, da cerkev, akoravno je ona razširjena po vsem svetu, jo vondar-le ena sama
•) To daj urno sliSuli o Himu, du postimo v kratkem gotovo kardinal, pa žalihog ni So o toni imonovanju nič utišati. Morda ju zadržuje zopet Utagjarska coklja ?	1'is.
glava, eden sam studenec, ena sama mati z obilnimi vspehi rodovitna, iz ktere sadil se rodimo, s ktere mlekom se redimo, v ktere duhom Be navdušujemo. Tako je 1 Mi se bomo Vašo Svetosti vedno držali, ker vemo, ker le po naBleduiku sv. Petra se godi, da se ne more oskruniti Kristusova Cerkev, ker je zares Kristusova nevesta, neomadeževana in čista, ki pozmi le en dom, ki varuje s čisto sramož Ijivostjo svetOBt enega hrama. (S. Cypr. de un. Eccl. c. 20.) Kjer je Peter, tam je Cerkev! To je naša vera! to verujemo vsi t to trdoo vsi držimo, to bomo do Binrti javno Bpozuovali To ponavljamo z našima apostoloma (sv. Ciril in Met.) združeni v pričo Boga, in to bomo večno ponavljali iu prisrčno prosili kakor v zadnji namen Zveličarja in za vesoljni svet ter za vbo naše brate.
Naj blagovoli Vaša SvetOBt te našo slo vesne obljube potrditi ter podeliti nBm in vBim našim očetovski blagoslov božjih darov I — Ta govor so jo tiskal v vsih rimskih katoliških listih v Intinščini in v laški prestavi s podpisom : V Himu 5. julija ua praznik sv. apo-steljnov Cyrilla iu Metodu 1881.
Josip Jurij b. r.
Skof bosonski in urenskl.
(Dalje prih.)
gotovo prinesel ,.Cerkveni Glasbenik", zato naj bo tukaj le ob kratkem.
V četrtek 19. okt. zbralo Be je veliko gospodov pevcev in prijateljev cerkvene glasbe v starem Kranju. Največ jih je bilo se ve iz Gorenjskega, precej jih je prišlo iz Ljubljane, tudi iz Notranjskega, še celo iz Goriškega sta bila dva gospoda. Ob 9. uri bila je slovesna sv. maša. Služil jo je mestni kaplan g. Gerčar. Na koru hoteli so nam pokazati, kaka mora biti prava cerkvena glasba. Pele so gdčne. pevke iz Kranja in iz Šenčurja , veliko gg. pevcev iz okolice. Res smo pričakovali ta dan kaj posebnega, ali moram reči, da smo bili vsi iznenadeni. Vse točke izpeljale so bo prav izvrstno, edini „Bonedictus" morda ne tako, se je glas „tenor" premalo slišal in akordi sem in tje niso bili tako polni. Posebno smo občudovali lepe, prijetne in gibčne ženske glasove. Koliko truda, skušenj in vaj je bilo potreba za tako čisto iu natanjčno izpeljavo! Zato vsa čast gg. pevovodjem in pevcem. Le ena opomba naj bo dovoljena. Ko je mašnik odpel že pri altarju in bi se na koru precej moralo oglasiti bodisi orgije ali pa petje, so bile včasi le predolge puvze. Zdi se poslušalcu, kakor da bi organist iskal še ie pripravne medigre, ali da takrat še le razdeljuje svojem pevcem ; in to je nekako zoperno skoraj mučilno. Človek pričakuje in le še ni.
S cer pa vsa čast g. organistul Prebodi iz korala v vokaluo giasbo in nasproti so bili tako mojBtersko izpeljan', da se je vidilo, gospod svojo stvar razume in se popoluoma vtopi v duh dot'čne skladbe.
Po sv. maši je bilo zborovanjo v mestni hiši, ktero jo župan g. Šavmk radovoljno prepustil v porabo. Prebrale so se najprvo od škofijBtva dovoljene in od si. deželne vlade potrjene pravila. G. Lavtižar nam potem v daljšem govoru pokaže namen in potrebo novega društva in ta je: gojenje in pospeševanje dostojne cerkvene glasbe popravilih bv. cerkve. Društvo bo imelo vsako leto svoj občui zbor, nakupovalo potrebne skladbe, pospeševalo petje iu bo v vedni dotiki z Ljubljanskim Ceciljemm društvom, kakor imajo Nemci veliko takih po-družuic, celo na Štajarskem znanih mi je devet — pa jih je gotovo več — tako se jo tudi v Kranju prvi korak k temu Btoril. Da pa zamere društvo vspešuo delovati, potrebuje zato tudi denarne podpore. Zato plača vsaki ud na leto en goldinar. Vpisalo bo je pa že pri zboru 60 udov. Tudi vis. častiti gosp. kuezoškof dr. Vidmar so pristopili, ter podarili mlademu društvu veliko svoto 50 gl.
V odbor so bili voljeni t gg kaplana Lavtižar, predsednik iu Aljančič, in gg. učitelji Pezdič, Vavken in Krek, domači dekau preč. g. Mežnarec pa za častnega uda.
Opoldne zbrali smo se k skupnemu obedu v gOBtilui „pri Žumru." Bilo nas je čez 30. L,e prehitro nam je čas minul; daljni gospodje odpeljali so se z vlakom že ob 2 popoldne.
G. Gnjozda napil jo novemu predsedniku g. Lautižarju, mestni župnik g. Rozman izvrstnemu organistu g. Peždiču. Verstile so Be razne domače narodne pesmi morda malokje tako dobro, ker zbrani so bili izvrstni pevci duhovniki in učitelji. S postrežbo smo bili prav zadovoljni.
Novemu društvu želimo naj boljši vspeh, saj kolikor be s tem pomore k omiki iu napredku liudstva, ko Bliši in poje pravilen in od škofijstva potrjen tekst, koliko pa tudi spodbuja domačo skladatelje, ker se njih pesmi bolj hitro razprodajajo iu'širijo med narodom.
Domače novice.
V Ljubljani, 24. oktobra.
(Matica Slovenska) je 21. t. m. imela LV1I. odborovo skupščino, v kteri je zapitmik 56. seje po poverjevalcili bil popravljen in potrjen, s pristavkom, da se posnetki iz razprav onih sej, ktero še niso bile po časnikih vradno priobčeue, dogotovijo. Pričujočih je bilo 17 odbornikov. Predsednik g.Orasselli naznani, da je o priliki veliko svečanosti v Djakovu čestital brzojavno b skupu J. Stross-majorju tudi v imenu Hi. Matice, kar je odbor s pohvalo sprejel na znanje; ravno tako tudi naznanilo, du je društvo „Narodni dom" spremenilo svo|e pravila po Matičimh željah, da ste Geometrija iu Somatologija od minister-etva potrjeni. Nato poroča tajnik o raznih prošnjah za društvene knjige, o novih u lih, kterih je od zadnje Heje pristopilo 27, o poverjenikih, o razpravi s Kbckejem zarad tiskovnih kamnov, o nasvetih v občnem zburu izbranih preglednikov društvenih računov itd. Posleduje tri reči su izročijo gospodarskemu odseku, da jih po moči vravmi in poroča o njih v kteri prihodnji seji, o poverjenikih vzlasti pred tiskom Matičinega Imenika. — V imenu književnega odseka poroča potem prof. J. Marn, da so v posvetovanji 8. jul. za leto 1882 odločile se knjige: a) Letopis, b) .Spomenik, c) Književna zgodovina štajar-Hkih Slovencev, in d) Lovčevi zapiski. Le-ti so v I. delu vže v tiskarni. Za vredovanje Letopisa in Spomenika su je izvolil bil odsek treh odbornikov, ki so gg. prof. Ple-teršuik, Leveč iu Senekovič. „Knjižovua Zgodovina Štaj. Slovencev" se s „Fotcolovo pesnijo (Grobovi) vred vrne pisatelju, ker je vsled zahtev njegovih no more sprejeti Matica. Tako se vrnejo rokopisi „Kat,oliška Cerkev in Sloveni", prevodil II. Majar, in Zgodovina Slovenskega Štajerja", spisal J. Lapajne, in „Zvokoslo vjo", spisal Križan, vsled razsodbe došlo Matici po dotičnih presojevalcih. Obdržita so rokopisa , Logika", spisal dr. Križan, popravljena po danih navodili, in „S I o v. ta 1 i ja n ska Slo v niča", spisal J. Križnimi, po odboru vže sprejeta za izdavo s podporo, iu odmciii se piHutulju nekaj nagrade na račuu. Na vprašanje, kaj je s , Cehi", ktere pripravlja po „Nauč.Slovniku" prof. J. Majciger, in s „Floro sloveuskih dežel", spisuje pref. Glovacki, sklene se stvar pismeno pospešiti tem bolj, ker je Matici za „SlovenHko Floro" od znanega strokovnjaka druga ponudba. — V imenu odseka za „Letoj)is in Spomenik'* poroča pref. Fr. Lovec, daje došlo mu priličuo dokuj iu čvrstih spisov žo iu da so nekteri še obetajo. Nasvetujo ho, naj se primerno določijo, iu ker glctič ua to, du se omenjeno tri knjige za to loto potrdijo in se pred majem ali junijem bodočega leta dotiskuti nu morejo, odbor ukrene, nuj su ukupaj izdajo o povedani svečanosti in potem razpošiljajo. Itazun tega se nasvetuje, naj odsek h prof. šuklje jem napravi osnovo za „8 p o m e n i k o zvezi Kranjske z vladarsko rodbino Habsburško" tur s predsednikom po čusmkih priobči v ta namen vabilo do pisateljev. V „Letopis" so sprejame životopis i lavnega dr. Fr. M i k 1 oši ča a sliko, in za njegovo 70letnico napravijo posebni od-tiski, kar se odloči. — Poročilo gospodarskega odseka zadeva nektere poprave in odločbo v Matičinih hišah, ktere so odobrijo, in opreja-mejo nasveti zarad prodaje društvenih knjig po storjeni pogodbe z gotovim knjigotržcem. — Naposled so gledč deži lne svečanosti v prihodnjem letu naprosi predsednik, naj v do-
tičnih posvetovanjih zastopa tudi Matico. Seja je trajala od 5 do '/u8 zvečer.
(Beseda v Čitalnici) 22. t. m. je bila jako sijajna in jo bila privabila mnogo prav odličnega občinstva. Vojaška godba Khunovega peš-polka jo prav izvrstno igrala, zlasti so je odlikoval g. kapelnik s trobeujem na rog. Čitalnični pevski zbor pokazal je tudi pri tej pri iiki, da mu ga ni kmalo para iu da se čedalje bolj pomnožujp. Govor g. Trstenjaka bil je zanimiv, samo uekoliko več ognjevitosti bi bili želeli g. govorniku.
(Tombola) v nedeljo 23. t. m. v katoliški družbi je bila zelo obiskovana. Dohodkov je bilo nad 60 gl., kar pride na dobro revežem, katere podpira Vincencija družba pri sv. Ja kobu.
(Koncert,) ki ga jo napravilo filharmonlčno društvo v ponedeljek 16. t. m. jo dal dohodkov 233 gld. 20 kr. za nesrečne poplavljeuce na Tirolskem iu Koroškem. Deželni odbor je v ta namen brezplačno prepustil dvorano, ravnateljstva plinove svečavo jo zastonj dala svečavo, in tiskar g. Otomar Hamburg ju vse tiskovine brezplačno oskrbel, in tako jo bilo mogoče, da jo prišla taka lepa svota skupaj.
(Ljubljanski „buteljček - Wochenblatt) je prineBol nedavno med drugim notico, da je g. Povšo kupil grajščino Dolsko in da so uže dogovori ž njim, da ce ondi vstanovi dež. kmet. šola. Kolikor znamo iz zanesljivega vira, goap. Povšo v času, odkar je grajšiuo kupil, narodnih poslaucev š« videl ni, šo manjo pa se ž njimi dogovarjal ali jim dopisoval. Njegov namen pri nakupu ju bil, da Bi v Dolu, ki jo blizo njegovega rojBtnega kraja, vstanovi svoj lastni dom zu svojo rodbino, žalostno pač za ta liBtič, da so mora z lažmi in izmišljijami po magati, le da predalo svoje napolni.
njenja. Ako ima Strolbitsky prav, tako 80 Skandl navijo (za 15 000 Q kilometrov), Fran-cozko in Ogersko prenizko cenili, a previsoko Laško (za 8000 [] kilometrov) Veliko Britanijo, Sjiansko in Portugalsko. Sploh se Evropa poviša za 133.000 [ | kilometrov, to je nekako, toliko, kolikor obsega nadvojvodatvo Moklen-burg Soverin. NemČiju j« velika 540.744 Q kilom. metrov, statistični letnik za 1882 ima 540.521 f"| kilometrov, ali če so šh prišteje del Bodenakega jezera 540.704 [" | kilometrov. Po 8trelbitskymu imajo najmanjšo državo v Evropi velikost: Andora (v Pirenejih med Šjinn-Hko in Francosko) 452, L chtenstein 159, San Marino 85 in Monako 21 [ I kilometrov.
Razne reči.
—	Spremembo v lavant. školiji: č. g. Matevž Slekovec, dozdaj kaplan pri sv. Marku, jo stopil zavoljo bolehnosti v začasni pokoj. V nedeljo, 22. oktobra, so vmešč li velečast. g. Anton Zuža, nadžupuik v Laškem trgu, pri sv. Jakobu v Dolu tamošnjega novega Čast. g. župniku Jaueza Uiiheim.
—	Sv. Očo bo poBlali za nesrrčno v Tirolih 4000 fraukov nadškofu della Bona v Tridentu, ter obžalujejo, du jim okoliščino ne-pripuščajo, kaj več Htoriti za ubožčcke, dasiravno tega Brčno žele. Lep zgled tem , ki lahko dajo I
—	|- F. M. general Mar o i čl č je bil 19. t. m. z vso slovesnostjo pokopan na osrednjem pokopališču (Centrulfriedhof) na Dunaji.
—	V I) o r t m u n d u se je 7. okt. zagovarjal ureduik listu ,.Fremonie" g. Lensing, kteri jo starokatoliškemu župniku Ilochsteinu očital, no Burno, da je bil svojemu škifu nezvest, nego tudi da škofu dano prisego prelomil. Zatoženec je bil obsojen. Državni pravnik mu je določil 500 murk globe iu 10 dni zapora. Znamenje časa I
—	Evropa a o j e p o v i š a 1 a z a 133 000 | kilometrov I — J. Strelbitsky, general v
ruskem goueralstabu jo v svojem delu „La superlicie do 1' Europe" na podlagi najnovejših tabel, enkrat po deželah, drugikrat po [»asovih h pomočjo pasovih tabel in Amslerjevega pla-nimetra, preračunil površje Evrope na 10 010.486 | | kilometrov, od tegu pride na suho zemljo 9,846,028 in ua otoke 664. 4(i.'l [ ] kil. metrov. Suhozemake jezera imajo skuimj 219.700 | | kilometrov ali dva odstotka vho površniue. To so bistveno razloči od sedanjega preraču-
•luvnr družil«?.
25. oktobra. 1. oko. drž. pos. Jan. Promrov. Struno, SonoŽočo. 2. oks. drž. pos. Jožo Kavcij. Famljo f>80 gl. SonoŽoČo. 8. oks. drž. Matija Siftl-čič iz Malega Ubeljskoga 5890 gl. Senožeč«. 2. oks. drž. po«. Jožefa lvavačič i/. Famolj 588 gld. Senožeče. 1. oks. drž. pos. Marijo Japol i/. To-misija 2287 gld. Ljubljana.
20. okt. 1. oks. drž. pos. Franco ZnidarSlč ir. Clrknico -1211 gl. Logatec. 2. in 3. ckn. drž. pos. Matija Skof, Dolenja vas , Logatec, 8. eks. drž. po«. Franco hvigolj, Martinji Potok. 1. u\sb. drž. |)oscst. Aleksander Strupi, Dvorjo 2352 gld. Kranj.
27. oktobra. .'). oks. držb. pos. Franco Ko-vačlž Smerjo 20. Bistrica. 1. oks. držb. pos. Jožo (!nčuk iz (Irahovogn 1600 gld. Bistrica. 1. eks. držb. pos. Miha (Icmas in Slllo Nr. 1(4 119 gld, 25 kr, (lurnomolj. 1. ekH, držb. pos. Štefan Staudobor iz Sp. Sultora 297 gld. Cornoinolj. 1. eks. držb. pos. Annn Prijanovifi iz Trlbufio 115 gld. 1, eks. držb. pos. Miha Novak iz Ooronca .'177 gld, Cernomlj, 8. eks. držb. pos. Lorono /.ormnn, Klcnik 1,')58 gld. Postojna. 1. eks. držb. pos. l''ranco /alokar i/. Metliko 3080 gld. Metlika. 1. eks, držb. pos. Janez ltus iz (lor. Lokovlo 149'.) gld. Metlika. 1. oks. držb. pos. Milni lložio iz Dolgih Poljan prodaja na drobno. H. eks. držb. pos. Jožo lldovič iz Ba8 II- Bistrica. 1). eks. držb. poH.Andrej Nadn. Knržiik. I. oks. držb, pos. Jožo in Neže lluft '.!<i'.l gld. (Joi-nemlj. 8. okn, držb. pou. Loronc /orinan iz Klonka. Postojna,
I 9I1I'|I HO I
21.	oktobra. Jožefa Schroltor, (!8 let,, mertud v možganih,
22.	oktobra. Terezija Kodri?., ,*)(> let, bolezen v glavi.
l'o K 1 o I isk i liuk v urni so dobiva
""•"il ali vitam serapliam
pro uoviliis. rleriris et jiiniorilnis pntribus oril i n i s iriilriim Miiioruin s. Fraiioisci,
auetoro /'. A V. (Jaudontio ordiuis Minorinn h. Kriuicisei dofluitore Generali.
('mu (ipprobatio Hovcrendiissimi I', ftli-nistri Gmiorali.s Litina ordinis.
(Jena :t gld.
Das alte Rom.
Aclitzelui TuIVI n in Kitrboiidriick uud 5 llol/NchuiUe.
M i t o r I it u t o m d c m Tox I, o
von
C h r i s t <>f '/• i e i) l e r. (Vini gl. 2-7(1
j Hiša se proda,
pol uro od Ljubljano na dolenjski cesti v prav dobrem sinili , Ima 5 kleti, vodnjak na pumpo, vert, sonožot, njivo, hlov, in nov skedenj, vbo doma okoli liiSo. Prostorim liiSa jo za v h a k o obrtn i jo in kupčijo. Na potoku so da napraviti kovaČnica ali strojbo-nieft. Proda ho pod ugodnimi pogoji in nn tretjino plačila so dljo čaka.	(2)
Več povo opravnlSlvo toga lista.
i i