FR. PALNAK
Slike iz živalstva.   ,^^§^
©tos lnoioeinio naidaibevaiti s sliikamii iz aivalstva, ki so oipraviičeinio ztadiiilie itoliiikio poizianmasti irmod »ZvanSkiaviiim« imiladiiini sviatotrn! Ouitmia toraj!
KRAL.IESTVO PO DŽUNGLAH.
Sviode ikiraljestvio iirnajio živalii >po džungiliah, a liz iteh vuin še uhailaiio ma čilioiveška selišča. Jidle-ind1 in •miriiaisci imiu Tliijeiio !po mjiiviaih iteir imu piopasajo seitvie, opiice /priihajajo iknasit sadlfe, lim vsi džjun-gdstai ikrvoloki si hodido lislkait doaniaiSh živiali. Zaitio ie Tiapavedail človek baj vseim džimg-elsikiim prebivailoem, a izvabiiil si ge eno žival iter jo mkpoitiil: stona! Ta inaii iiniu doima deila ite.r imu mosii tovione! Jelleinie1 An mir-jasce 'Ziailezuiie, kjar iih dobi; opic se atepa, ikiaikor in kioliiikoir se iiiih 'mioire, vse džuinsjelske zvciri pa -presanda, a od v&eh maiiboilii mtjihioviega ,krail;ia — tisra saimegia!
Daniaatnii Inidliijci se tigra boiie, oaste p.a sa ¦tudi j>o bažjie. A varadar so se tudli oaii že (odmekda.i Sipusčali z mjiini v bo(i. Rostaivtilii so se pnoiti n(iam.u « saimlo suliioo in z imočninT raoženn, ailii pa sio mu masitaviliiallii pasti. Posebno UiSpešein itak boj n:i Wl, itežaik pa dasltii. Zato so veliiko itrpelii p,red z-venioi, ki se alov^ka ne ogiibHe, in še dianes i>e vsaikio leto viisoiko šteivito žrtev, kiJ jih zahiteva /tiiKer. Ob beikitn 'dmevu se -priikliati iiz isjošaavie, pioisieibinio oe je 1'atčen, strga jeizdeca s toanla .aili cello z visoikeiRia isJionia, iin Tedek, reidak je čkvveik, ki bi se rešiil, oe ga. i}e eitrkmat ludaniil iti^er s svojo šapo. Zaito fflniajo' v melka-terih ikraliih daniaaimii1 pred itidiroim talk istrah, da se ne uipadio fegioivairaati nati niiegioveig-a limieroa, <da bi (»a ine pniikliioalii. Zh've v veirii, da .dioitičndBca, toi je ubiil itrgira, gjotcvio še ¦tigpar irazitrga.
No, pa -ta viena je urazina! Saj je zman .atiKiIeSki »einietrail Genard, tki je pabil sam 216 toigrnov, a mieRa 'saiimeigia še miobediein.
Ta hrabrt eeodnal ;je odšel kar sairn sarmoat liin kar s srvioijo dv-aoeivfko ter z zanesljivo rotoo v džimgfl-e, ikijer ;nru a'e ibil lov <na tiigire največja zaba-va. če je zvedel za kak !kra.i, da imadilegiuie v njelin tiiseir Iiiudii, je ikar šel ltja, da iQhnaču,ni z irazbioliini/koim. Navaldnio Je poiislkal ittaia ma iTnieisfOvieim iežišču in dosMknait se je iplaziil do njega ipo vseh §ti)rih skozi girmotvlie. Če se je tiffer izjjrbi iter se pnipraviiil na sikioik, je ipoineiri1! ffenreira!] z inajvealo raviro-diušn^oistlo rra tigmovio sirce .ter ni miikidar fegirešlil svafega ismatra. Talko piniipoved.uieio o getieraJii Oeiaiidu; a tudi samio © mtieni, ker ni diosti ljudi po svetu, ikii bii sii 'isikaili 'tisrrov s itoilikio hladnioikrvmostiio.
¦Prieoej poKuuna zahteva .tudi v inasledin.feini1 opiisami miačiin Iiava, ikiteir se vfrže lovec na zviijaoo. Iz imiočnegfa bamibusa si naredi tavec Ikildtlkio ter jo pcistavi na itferovo ipot. Vanio se zapre ilorvec sam, da ije saim vada za tigira. Z niočifo pmide zver iter zapazii čtovelka, kii gia še vabi s klioaniiem in stokainjeim. Tiger se približa, da stvar pireiiišče iteir vidii, da itiči iniieKoiva na-'Jiilišljena žinfcev za 'haiinbusovikni paiUoanni. Žilval se srme >na zadnji noififi, dia
67
Zilami s -sprednjifina noiRamia paJice, itaikio pa obrne proit.i alioveikiu prosto svaje ipnsli. Lovec iparaibi1 to ipritožrooisit iter ¦picltisinie zvieri z vsio imiočjo suiliico v 'srioe. Keir ije ta suflioa se iniaivaidmo dtrovamia, zaidostmie ein saim suinetk, da ti&etr koaiča. —
Od živiliieiniia v džunglii čtoveik imalto »viidii, a viendar >bi -naid raapiaseil tudi na injam svioj pagiled. Zaito 'ujaimeiiio v nieikiaterih 'kiraijiih dlamiaOiinii dižumigiel-steg;a drvijegfa biviollia iin itiigira itar tiu aapfo sikuipaii v veliiflco ikiletko, da bii se ¦tamlkaij irvaila. pred lačmi ffledaloev. Oasih se žiiivali niačeta s]>oipiri[ieiti, in ¦tedag ju dražijo ffleidaloi totliikio časa, ida ©na začne. Navaldinio je tiffeir iprtva, ki 'skači <na bividla. A >ta se »a dtrese lin .pnitiane na itila, «:a nasaidi raa roiffe «ter gia virže tkvišku. Tiigiar >$& imiu zaffriize zopdt v uho'. Nialziadmije' pa se naij-večkrat oaveličata iboila aba ter iod;n«h.a!ta, kakor da »siba (se amieniilla, dia se ne pustita več hujskati od siinovih Ljudii«.
Tudii s sliomi se innciria baniti tiigor pred ljuidiniii; a tuidi ituikaj ;se irrou ne ffodi bolje. Trger bi rad zCTabM slonia za riilec, a ta ve dobro', kakšno ctrožje (iima v sviaieim itroibou. Z niiilm .tigira itepe, a po vsakeim, uidarou inMec hiiitro idvifene iiti 'p.ris.l'Oinii 'Svioiieimu oaisprioitniiiku za namiečelk še >ano s svioiiiimii 'doilgimii', .strahiavdtilmi dkiM.
Da bli aliovieik džuinjjeilskeiga ikiraJua ukiiatil, se itiiu še ni ,'piasraaillo, če-tadi .gia limia ituipatam ujeitieiga iter ga kiaže svetu.                                                  \