ste«. 116. v Uubllani, v Žetrfek 15 mala 1919. fzhafa rasen neceli In prsiKibav vsak dan cTcpofeSan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enostolpnr, petit-vrstica 6b vin., pogojen prostor 1 K ; • razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Glasilo Jugoslov. socialno * demokratične stranke, Leto III. Poaanteina Itev. stan# — 40 vianrjav. . Naročnina: Po pošti alf z dostavljanjem na dom z* celo leto 72 K, za pol leta 86 K, za četrt let# 18 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Amerik« 84 K. — Reklamacije zi list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6L, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Odpustite jim, ker ne vedo kaj delajo ... V Celju se je zgodil pripetljaj, ki bi zaslužil drugačen napis. Ker pa nočemo razburjati javnosti Ra bomo zabeležili le kot kdonistl. O pripetljaju samem bomo govorili na drugem mestu. Tu hočemo le prav resno opozoriti, da se po tej poti ne bo strnilo vseh sil v svrho pomirjenja duhov in obrambe domovine . . . Kakor znano je prišlo med rudarji v Velenju o priliki nemškega vpada, do rabuk. Ali smo stvar temeljito preiskali in našli, da je zakrivila te rabuke sicer v prvi vrsti uprav klasična nerodnost nekaterih rudniških uradnikov. V sredo Je bil v .Velenlu sodrug Cobal. Jasno je, da ni šel v Velenje zato, da bi hujskal, ampak Jz povsem nasprotnih razlogov. Kdo si more zato predstavljati njegovo začudenje, ko je pričakalo na kolodvoru v Celju njega in njegovega spremljevalca sodruga Kle-novšeka, par policijskih agentov iti en komisar. Tu ni šlo morda za kako pomoto, i' Prašali so ju točno po hnenu in odpeljali vkljub protestom in vkljub imuniteti sodruga Cobala na policijo, kjer so še skrbno preiskali, ali ne nosita morda bomb. ročnih granat ali podobne ropotije v žepih, s kolo bi lahko šla ob priliki na Dr. Kukovca, okrajnega glavarja, policijskega komisarja ali pa kakega 'dragega celjskega veljaka. Hoteli so Ju že zapreti. Na etler-Kleno zahtevo sodruga Čobala pa so Je prišli potom telefona tudi v Celju do Človeka, ki je bil toliko pameten, da ju Je ukazal Izpustiti. Stvar b' se čltala kakor neumna šala. Pa r.i. Vse to Je zelo simptomatično, ni nobena šala ampak vpoštevanja vreden pojav. Tu se vidi, kakšno obzorje imajo ljudje, ki vodijo v Celju posle državne oblasti. Njim ne gre v glavo, da »ega, kar smatrajo običajno za boljševizem— to Je ropanje, nered in aemoralizacija, — nista ustvarila Ljenln in Trocki, ampak tisočletne družabne krivice in grozote petletne vojne in da se LJenin in Trocki proti temu na svoj način borita, po metodi, o koji imamo lahko svoje mnenje, ki se je pa vendar ne sme tako krivično soditi. Laž boljševiške pojave se sodi pri nas na poseben način. Ce pri nas kdo ropa, — potem mora to po uradnem mnenju učiti kak agitator. K.arJe Pri nas nereda, so to vnri- jiDr. Lemež in vsi tisti b :ii Človek več, nego človek, ustvarjen po podobi božji. Tt AP RB J. bbMLl. IlJT; Mladi rod mora izpoznati, da niti Bog na zahteve od človeka suženjstva, pa bi si ga drznil ta in oni mo-Kotec, ki bo v doglednem času samo perlšče prsti. Mladi rod se mora zavesti, da Je ni postave, ki bi velela, da morajo stradati stotine, tisoči, milijoni, da se more ta in oni mogoteo in njegov zarod valjati v izobilju. Mladi rod se mora zavesti, da ]e edino pravična postava v tem oziru ta, ki veli, da morajo delati vsi ljudje. Mladi rod se mora zavesti, da so kraljice, troti in delavke mogoče samo med brezumnim živalstvom, a nikdar ne med ljudmi, ki so ustvarjeni po podobi božji. V takem iti podobnem zavedanju tiči bistvo socializma; in zaraditega ie strah pred socializmom samo one izvoljence sreče, ki se boje, da bi jim moderni socialistični nauk ne predrl mehurjev, napolnjenih z zlatom, ki sta jih vanje nanesla pot 5n kri trpinov, siromakov, sužnjev Itd. Lepe, tople — a zapete suknje bo kreba odpeti; že mladina mora zagledati pod tako suknjo mehur, ki ga čaii batno Avstrija ia Ogrska. Avstrijsko trgovinsko brodovje bo tvorilo del skupnega brodovja sovražnih ladij, ki bo aliirancem nadorr.> stil Izgubljene ladje. Preliminarne za Nemško Avstrijo. LDU. Amsterdam, 13. (DunKU.) »Algemein Handelsblad« javlja iz Pariza: Preliminarije z Avstrijo bodo baje vsebovale isto formulo, kakor mirovna pogodba z Nemčijo, namreč da mora Avstrija sprejeti posebne rešitve, ki se bodo kasne! j e ugotovile za nove sosednje države Avstrije. Ob priučiti nemško - avstrijske mirovne delegacije. LDU. Lyon, 13. (Brezžično.) V St. Germain upričakujejo avstrijsko deltgadjo v sredo zjutraj. Overovljeni pooblastil bo trajalo nekoH\o ini, cficielna razglasitev mirovne pogodbe pa se bo vršila že prihodnh teden. Seznam držav, ki bodo pri ter ceremoniji v St. germainskem gradu zbrane, še ni povsem gotov. Na vsak način pa bodo prisostvovale ceremoniji vse one države, s katerimi je svoječasno Nemčija prekinila sveže. Nemški listi o mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo. LDU. Dunaj, 14. (DunKU.) Raz-fr?vfl°č še ne potrjene vesti pariških listov v mirovnih pogojih, ki se bodo stavili Nemški Avstriji, poudarjajo listi, da je bila bojazen, s katero se Je pričakovalo predloge entente, upravičena, če so te vesti resnične. Mir, ki ga ententa namerava vsiliti Nemški Avstriji In Ogrski, ima isto obliko, kakor mir * Nemčijo, in bo na vsak način mir uničenja, ki ga Nemška Avstrija n® more podpisati. Razprave o mirovni pogodbi z Nemčijo. LDU. Bazel, 13. (CTU.) »Daily News« javlja iz Pariza, da prično razpravljati z Nemčijo o mirovnih pogojih najbrž v kratkem. Usoda teh pogajanj pa odvisi edino-le od Amerike. LDU. Pariz, 10. (CTU.) Odsek fnternaclonale Je sklenil po tazmo-trlvanju določb mirovne pogodbe, Saprositl svet četvorice za razgovor, a mu pojasni nazore socialistov o mirovni pogodbi. — Pariški listi označujejo zadržaj nemških delegatov v Versaillesu kot zagonetno. Vse pričakuje nestrpno podpisa pogodbe. LDU. London, 13. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Ako Nemci ne bi hoteli sprejeti mirovno pogodbo — kar se pa smatra skoraj za izključeno bi aliiranci takoj vse potrebno ukrenili, ter vkorakali v deželo, kakor bi se to bilo zgodilo, če ji Nemčija ne bila sprejela pogoje premirja. Protestno zborovanje v Berlinu. LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Na KSnigsplatzu Je bilo včeraj velikansko protestno zborovanje proti nasilnemu miru. Nad vse pričakovanje dobro obiskano zborovanje Je sprejelo resolucijo, kjer se pozivlje pro-letarijat vseh dežel, naj sodeluje v boju proti imperialističnim nasilnim politikom entente ter za trajen pravičen mir. Čehosk vaška narodna skupščina za našo Koroško. U?V. Praga, 13. (CTU.) V včerajšnji seji narodne skupščine so po-s’onci dr. Franta In tovariši \ložiy oredlog, ki se glasi med drugim: Edina dežela bivše Avstro-Ogrske monarhije, kjer Nemci še vedno tlačijo Slovane, Je Koroška. Slovensko prebivalstvo te dežele Je bilo že od nekdaj izpostavljeno nahujšemu na rodnemu zatiranju. Nemški šovinizem ni bil nikjer tako brezobziren kakor v tej deželi. Iz te nesrečne dažtle prihajajo obupna poročila o nemškem nasilstvu. Begunci priha-lajo na Kranjsko in pripovedujejo o grozovitostih nemške soldateske. lir lski in štajerski prostovoljk ubijajo slovenske ujetnike. Nemški listi priobčujejo članke, kjer proslavljajo čiščenje m osvohojenje koroške de-zeit lnter%idnti so vložili nastopni nujni predlog: Vlada naj se takoj ob* ne do prijateljskih ententnih vlad, da nastopijo čim strožje zoper nemško nasilstvo. Vlada naj upravičene zahteve Jugoslovanov po osvoboditvi Slovencev izpod pon kujočega nemškega jarma podpira na ta način, da se vsa Koroška de/pJa, ki je bila prvotno popolnoma slovenska in ki je danes le umetno gt-rrranizirana, prisodi združenemu Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slo vencev. Cehi o mirovni pogodbi z Nemčija LDU. Lyon, 14. (Brezžično.) Iz Prage se poroča preko Bazla, da komentira tamošnje časopisje mirovno pogodbo z vsem zadovoljstvom, posebno kar se tiče Izročitve šlezijskega ozemlja čehoslovaški državi, ki bo s tem obsegala skupno 130.000 kvadratnih kilometrov s 15 milijoni prebivalcev. Načrt finančnega zakona Ceho-slovaške. LDU. Praga, 13. (CTlT' finančnega zakona čehoslovaske republike z leta 1919. Clen 1. Vsi državni izdatki za leto 1919 se ugotavljajo v prvem delu državnega proračuna z zneskom 5.954,014.349 kron. Od tega zneska odpade na redne izdatke 2.124,849,945 K. na izredne izdatke 3.829,164.404 K. Clen II. Dovoljeni krediti se smejo uporabiti samo za izdatke, ki so v dotičnih odstavkih, paragrafih in točkah državnega proračuna zaznamovani. Clen III. V pokritje državnih potrebščin, ki so navedene v prvem členu, se vporabijo dohodki, iz drugega dela tega državnega proračuna v znesku 2.812,383.500 K. Od teh odpade na redne dohodke 2.306,620.802 K in na izredne 505,62.698 K. Državne po-trebščine, ki s temi dohodki niso krite, se krijejo z dohodki iz kreditnih operacij, ki so navedene v petem členu. Clen IV. Vlada se pooblašča, da pobira davke, pristojbine in druge državne dohodke vštevši tudi zaostanke do 31. oktobra 1918. Clen V. Vlada se pooblašča, da sl preskrbi za vse državne izdatke, ki niso kriti z državnimi dohodki, do zneska 3.200,000.000 K Iz kreditnih operacija Clen VI. Vsi za leto 1919 dovoljeni izdatki — krediti se smelo uporabiti samo do 31. decembra 1919. Ta določba es ne nanaša na zneske, ki so določeni za plačevanje trajnih izdatkov, t. J, plače, pokojnine itd., ali pa za plačevanje takih zneskov, ki temelje na pravnem naslovu, kakor obresti Itd. Novo ameriško posolilo FraacHt. LDU. Washington, 14. (Brezžično.) Državni urad za finance poro* ča, da se Je dovolil Franciji nov kredit v znesku 50 milijonov dolarjev. Celokupni kredit, ki ga Je Francija dobila od Zedinjenih držav znaša trenotno 2.802,477.000 dolarjev; skupna so dobili aliiranci od Zedinjenih držav 9.228,829.000 dolarjev. Neodvisna finska EDU. London, 12. (CTU.) Reu tei;ev urad poroča: Vlada Zedinjenih držav severo-amerišk'h Je sklenila priznati neodvisnost Finske. Žensko vprašanje. LDU. Curih, 13. (DunKU.) Med narodnemu ženskemu kongresu, ki zboruje tu od 12. do 18. maja, prisostvuje sto zastopnic ženskega gibanja. Kongres zavzema stališče na-pram pariški mirovni pogodbi in zvezi narodov in preH1-;- pravno sta-lišče žene v politiki in gospodarstvu. Belgijska demobilizacija. LDU. Pariz, 13. (Brezžično.) Iz Brutellesa se poroča: Betgjisko vojno ministrstvo Je Izjavilo, da Je do-sedaj demobiliziralo 115.000 mož, 210.000 pa da Jih Je še pod zastavami. BH Velevažni glas iz Amerike. »Prosveta«, glasilo ameriških Slovencev, prinaša sledeči zanimivi oklic, ki nam nudi zgovorni vpogled v delovanje naših ondotnlh rojakov: Posebni sklad milijon dolarjev. »Na redni seji* Izvrševainega odbora slovenskega republikanskega združenja z dne 11. decembra je bilo sklenjeno, da se ustanovi en miljon dolarski sklad za propagando In uresničitev namenov in principov Izraženih v takozvanl Chicaški izjavi Slovenskega republikanskega združenja. V ta namen Je bil Izvoljen poseben finančni odsek, obstoječ iz treh članov, namreč br. Terbovca, Godina in Zavertnika in našega pisarniškega upravitelja, z nalogo, da tl možje ukrenejo vse potrebno za kampanjo tega mlljondolarskega sklada. Na tem mestu ni naš namen na dolgo in široko razpravljati, zakaj moramo imeti na razpolago najmanj en miljon dolarjev, ako hočemo priborit! narodu svobodo, popolno neodvisnost In enakopravnost, ako hočemo varovati naše lepe slovansko primorske pokrajine pred našimi narodnimi sovražniki, ki že segajo po njih, temveč razložimo naj na krat-co, kako se bomo poprijeli tega velikanskega dela, da zberemo skupaj en milijon dolarjev in pokažemo avnostl in vsemu svetu, da smo pripravljeni žrtvovati naše vse za svo-)odo naroda in naše pravice, da bomo šli s tem prostovoljnim narodnim davkom »over the top« in to v krat-cl dobi enega meseca. En miljon dolarjev, rojaki je že epa svota, toda rabili bi deset milijonov, če bi Jih imeli. Vse naše dosedanje delo je bilo takorekoč preliminarno. Delali smo podlago za naše zahteve, pripravljali in učili smo narod, ob enem pa tudi kolikor so finance in razmere dopuščale, poučevali razne vladne kroge o naših težnjah, zahtevah in pravicah, ter jim razlagali, kake razmere vladajo v naših krajih. Glavna naloga pa pride na vrsto sedaj. To bi lahko razde lili na več delov. Eden bi bil propaganda naše stvari med raznimi narodi in svetovno Javnostjo, da isto poučimo o resničnih razmerah v Jugoslaviji in primorskih krajih ter tako ovržemo gorostasne laži, katere le med svet razširila naša sovražna In po naših pokrajinah segajoča stranka. Drugi del bi bil od naroda izvoljena komisija na mirovni konferenci in tretji pa Javna agitacija med ljudstvom v starem kraju, ko bo mir sklenjen, da državljane Jugoslavija poučimo, kakšna forma vlade bi bila za Jugoslovane najboljša in kako naj doseže ne samo naš, ampak vsi balkanski slovanski narodi, popolno svobodo, neodvisnost In enakopravnost. Ta naloga ni tako majhna, kakor se zdi na prvi pogled. Te stvari bodo stale tisočake, milijone. Svoboda, prijatelji, Je posebna stvar, in ml ameriški Slovenci, ki smo okusili suženjski Jarem v starem kraju in mrvico svobode tukaj v Ameriki. drži ta in oni mogotec z vso silo za vrat, da se mu ne razlije zlato med one, ki bi Jim — po mneniu mogotcev — njegov blesk jemal pogled. Neopravičen Je ta strah; zakaj tudi masa si želi toliko zlata, da bo živela življenje človeka in ne življenje psa. Zavijanje resnice Je, da sovraži socializem udobno življenje, sovraži ga, ker Je dostopno samo nekaterim izvoljencem sreče, čeprav Je svet za vse, dovolj bogat. In blazna misel je, kdor meni, da bo nasilje zabranllo, da se v doglednem času ne odpro vse zapete suknje. Do tega bo prišlo, ker do tega mora priti! — Vprašanje je samo, kdaj in kako bo prišlo do tega. Menim, da je krvi dovolj. Da pa zabranimo prelivanje krvi, treba bode v tem oziru za maso in z a i z-voljence sreče temeljite tozadevne vzgoje in temeljitega tozadevnega pouka. Ob tozadevni pametni vzgoji in tozadevnem pametnem pouku, se mora v doglednem času itak samqposebl razliti med nas ona prava socialna ljubezen, ki Je edina zmožna rešiti vprašanje socializma brez nasilja. Brez take vzgoje in brez takega pouka pa ne moremo pričakovati drugega nego viharja; in znano je, da vihar ne izbira predmetov — ki Jih ruši. Pouk in vzgoja morata biti v tem oziru za vse enaka. In v tem tiči veliki pomen enotnega pouka in enotne vzgoje. Proč torej z vsemi šolami, ki so namenjene mogotcem in njihovemu zarodu; zakaj noben človek ni vek, nego je njihov gospodar, ki se so dobre, dokler jih razredno ne diferencirata že pouk in vzgoja. Naloga socialnega pouka in socialne vzgoje bo morala biti ta, da uduši že v kali razredno diferenciranje, iz katerega se rodi — in se mora roditi — boj, ki sedaj še deloma spi — kot vojska kralja Matjaža; a gorje, če plane ta na dan, In nas najde nepripravljene. Tu morata socialna vzgoja in socialni pouk zastaviti ves svoj upliv; in potem socialne vzgoje in socialnega pouka se naj zatrosl med maso In izvoljence sreče nauk ope moramo sedaj pokazati, da smo pripravljeni ne samo z enim dolarjem, ampak če treba s vsem našim premoženjem, ako je denar tako mogočen, da pridobi za naš narod svobodo, priskočiti na pomoč in da ne bomo odjenjali tako dolgo, dokler se ne uresničijo želje našega naroda in načela predsednika Wilsona. ko je izjavil, da noben narod, pa naj bo še tako majhen in slab ne sme biti več zajem v igri, temveč da vsak narod naj sam odločuje, kako vlado si voli. Cehi, ki nimajo rešiti takega problema, kakor rni Jugoslovani, so v enem dnevu nabrali en in četrt milijona dolarjev; Slovaki, katerih je komaj peščica tukaj v Ameriki, so se zavzeli, da naberejo en milijon dolarjev in mi Slovenci, katerih nas je tukaj dvakrat toliko kot Slovakov, naj ne bi zbrali v enem mesecu enega milijona?! To bi bila za nao sramota, da Slovenci v resnici še nismo dovolj civilizirani, da bi se mogli sami vladati, kakor to trdijo Lahi. Prostovoljni narodni davek S. R. Z. za svobodno Jugoslavijo mora presegati določeno vsoto. Slovenci, brez vsake Izjeme, morajo Iti »over the top« in pokazati vsemu svetu, da je naš mal narod, ki bo tvoril avtonomen del svobodne Jugoslav:'», ne samo navdušen za narodno s, o-bodo, ampak da je pripravljen tudi žrtvovati vse v dosego tega ideala, da je zmožen vladati samega sebe. Zato, rojaki, navdušenje mora biti povsod. Mlačnost bo naše pogubljenje, mlačnost nam bo ukovaia suženjske verige, katerih se ne rešimo tako z lepa. Vsak rojak ali rojakinja ali kdorkoli, ki daruje en dolar ali več, dobi izkazilo, katero obesi na okno, kakor smo to delali pri posojilih vlade Združenih držav. Poleg teh izkaz-nje, ki se obesijo na okna, pa dobi vsak darovalec še poseben znak, in sicer bodo ti znaki trojni, namreč: Vsak rojak, ki darnje en dolar do 5 dolarjev, dobi znak slovenske barve z napisom »S. R. Z. Jugoslavija«; kdor daruje od 5 do 10 dolarjev, dobi znak slovenske barve z napisom »S. R. Z. Jugoslavija«, ki bo imel eno zvezdo; kdor daruje 10 do 25 dolarjev dobi tak znak, ki bo imel dve zvezdi in tisti, ki daruje 25 do 50 dolarjev pa dobi znak s tremi zvezdami. Bo pa veliko rojakov, k; bodo darovali 50 In več dolarjev. V posebno priznanje za njihovo požrtvovalnost bodo dobili vse tr stvari, to je izkaznico, znak s trer, zvezdami in poleg tega pa tudi krasno izdelano diplomo, katero bodo lastnoročno podpisali izvrševalni odborniki S. R. Z. in na kateri bo pritisnjen pečat organizacije. Rojaki in rojakinje, en milijon Je precej velika vsota, toda svoboda Je veliko več vredna, zato upamo, da se ne boste »odrezali« z enim kvodrom ali enim dolarjem, temveč da bo vsak prispeval kar največ. Takoj, ko prejmejo vse pole vrnjene, bo eksekutlva S. R. Z. dala natisniti posebno spominsko knjigo, v kateri bo natisnjeno Ime vsakega darovalca, vsota, ime vsakega dru-štvn in imena k društvu spadajočih članov in znesek, kakor tudi številke pol in Imena rojakov, kateri niso vrnili teh pol. Na ta način se bo lahko vsak prepričal, ako je darovana vsota prišla v prave roke ali ne. Izvirne pole s podpisi pa bomo dali vezati v posebno knjigo, katero bo S. R. Z. poslalo v vladni arhiv v Ljubljano za trajen spomin na požrtvovalnost ameriških Slovencev, ko je našemu narodu bila ura enajst, ko smo mi Iz raznih vzrokov pognani iz zasužnjene Slovenije v oddaljene kraje, ločeni od njih, napeli vse svoje moči, da priborimo našemu narodu stoletja zaželjeno svobodo velike socialne ljubezni, ko jo Je do-nesel na zemljo že On, ki Je raje umrl sramotne smrti na križu, nego hi zatajil resnico, da Je tudi suženj človek; ni sicer nič manj vreden človek, nego Je njegov gospodar, ki Je valja v Izobilju. To je lepi nauk socializma, da ni noben človek več nego človek; In ker Je ta nauk večna resnica, zaraditega Je brezuspešen ves odpor mogotcev; zmagal bo ta nauk, dasi danes še ne vemo ne kraja, ne ure, ne dneva .. . A, da nas ne zaloti vihar, zato naj skrbita predvsem vzgoja in pouk moderne šole. Moderna šola naj ne vodi boja proti Bogu, vodi pa naj ga proti demonu, ki hodi med nami v zapeti suknji, v svili in zlatu. Saj bi bil boj proti Njemu, ki nam Je poslal Sina, ki nam je donesel nauk in zgled prave socialne ljubezni, boj proti ljubezni sami; a tak boj bi bil protinaraven In zaraditega brezuspešen. mn lU Stev. 110. ivijiiV . — —.... lijaka in rojakinje naj bo sedaj: Proč z vsako stran" kariio, proč z narodnim razdorom, proč z vsakim predsodkom! Kdor i70če svojemu narodu, svojim bratom^ in sestram in sorodnikom ia svojim in njihovim potomcem dobro, tisti ne bo sedaj misli! na nobeno dri-go stvar, kakor samo to; i\o-iiko največ bom mogel dati, ko pride rabiralec s polo v roki po prostovoljni davek za svobodno Jugo-slav'jo.« Mariborske novice. »Mariborski Delavec« proti socialistom. »Mariborski Delavec«, ta list, ki se še danes r:e ženira svojega sleparskega naslova, ki si ga je prisvojil po maniri izrabljajočih kapitalistov, se zopet zaletava v Jugoslovansko soc.-dem. organizacijo, češ, da se bratimo z Nemci, da se sramujemo svojega Jugoslovanstva itd. Da nima ta Ust takih polemik, bi itak ne vedel dosti povedati. Njegova glavna naloga Je, da po starem načinu hujska in laže in izrablja. Tako n. pr. ni res, kakor piše 11'. f. m., da bi se mi sramovali svojega naslova Jugoslovanska soc.-dem. stranka. Ako je »Marburgf^a« od nekod dobila neko obvestilo o shodu v Pobrežju, to še ni dokaz za tol Ml smo shod naznanili po plakatIH kof jugoslovanska stranka, po letakih tudi kot taka in glavarstvu smo ga tudi Javili kot taka. Bistroumneži okt og mariborskega advokata pa sklerajo iz tega, da mi ne priznavamo Maribora za našo posest! Kdq bi se ne smejal? Da, v resnih časifi živimo. Le berite »Narod« od soboto o duševni krizi! Le bodite mirni, mi delamo na naših shodih za Jugoslavijo, hibe in budalostl — reakcionarne politike raznih meščanskih strank seveda žigosamo — in pred nemškimi sodrugi govorimo tudi za Jugoslavijo?! Ali Vam torej to tud] ni več prav? — Pa saj se poznamo! Proletarske vrste hočete oslabiti, svoje s tem okrepiti! Dlvlde ei Impera! Nič nas torej ne obliva rdečica sramu, ker z nemškimi šovinisti nimamo nič opraviti, jih le a priori odklanjamo kot nesocialiste In takšni ljudje, ki bi skušali kot šovinist! priti do veljave, bodo ob prvem poizkusu odleteli! To bo naša skrbi »Ozrite se na Koroško«, praviteT Le ozrite se, najprvo Vi, advokati«, delavec pa danes ravno tako l. mai več veselja ža krvave igre, kakof ga nikdar ni Imel. To je bila Ie vedno politika kapitalistov. Fiasko ni Koroškem je čisto naraven, in n prav nič strankarski pojav — 1 militarizmu! Zanimivo Je še, kako skic, u Slovenski delavci, ki ste zapeljani stopili v vrste soc.-dem. stranke, ozrite se na Koroško In videli bosfe, kakšen Je nemški barbarizem, v I.a-terega objem vas zdaj vlečejo!« Ta se torej pravi, naj bi izstopili Iz naše stranke in naj stopijo v liberalne vrste, kjer se bodo objemali z lepo rejenimi avdokati, pa bo domovina rešena — v senci vojaške diktature I Torej brez skrbi »Mariborska delavče«! Nemški šovinizem In barbarizem bomo znali odbijati in če s| jie bomo vedeli več prav pomagati, pridemo pa k vam po dobre svetel Živela Jugoslavija! Seveda svobodna mora biti in — protlkapita-listična! Iznajdljivost mariborskega policij skega cenzorla. Naš shod, ki se Je vršil 10. t. m, ob pol 8. zvečer na Pobrežju, je nekdo objavil v tetki Marburgercl, tistem lističu, ki se je nekdaj napiha-val nemškega imperializma, rbnes pa toži proti imperialističnemu miru, ki ga Francija diktira Nemčiji. No, in v tej objavi shoda, ki je mimogrede povedano netočna, ker ni povedala, da Jugoslovanska soc.-dem. organizacija sklicuje shod, je policijski cenzor črtal uro shoda, češ, da se ga ne bodo mogli ljudje udeležiti! To je milo povedano — impertinent-no strankarstvo državnega urada, ki ima biti nevtralen, zlasti, če je država res demokratična! To je re-akcionarstvo, ki nam dela sramoto 1 Shod smo sklicali jugoslovanski socialisti, ga objavili glavarstvu in smo imeli, kakor vedno, namen, zastopati jugoslovansko stališče — seveda proti reakcionarstvu in proti absolutističnemu, buržoaznemu režimu. Kako so se bali prvega majnika — seveda našega, ne onega — »pristnih demokratov«. No, in poteklo je vse v redu in miru kaj hočete še več? ... Agitirajte za naše časopisje! Štev. il(X ST A P R R Si *mbtck Iz Slovenije, i ' Shod v Pobrežju pri Mariboru, jsc ni vršil, ker nam po zaslugi g. ge-renta Keka, gostilničar Baion ni dal ha razpolago sobe, razven do 8. ure, ko bi se shod bil komaj za^el. Z g. gerentom pa ni bilo mogoče več govoriti, ker je bil ta dan kljub alkoholni prepovedi — vinjen, kakor se spodobi vzor-možu, članu katoliške Zveze 1 In taki ljudie so ge-renti! Ta mož sploh nima pojma o uradnem poslovanju, sicer bi moral vedeti, da je imel gostilničarju pravico prepovedati točenje, ne pa, da *ie bi imela gostilna biti odprta do 9. ure! Razventega pa jejo storil iz strankarske hudobnost;! Ž njim bomo še obračunali! Zabuk' V dne 11. trnja 1919 smo imeli suoa v Grižah . v s ostilni Pikel. Čeravno je bil shod ob 12. uri sklican, je bil vseeno dobro obiskan. Poročal je sodrug Ru-dan iz Trbovr!j. Ustanovila se je krajna politična organizacija jugosl. soc.-dem. stranke. Uspeh ni bil slab. Dobili smo lepo število članov. V Odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik: Tratar Franc; podpredsednik: Jazbec Ivan; namestnik: Niedorfer Franc; odborniki: Kolšak Andrej, Galič Franc in Laznik Anton. Pečica pri Kostrivnici. , iV nedeljo popoldan smo imeli tukaj ljudski shod. Sodrug Filej je pozdravil navzoče in podal besedo so-drugu Vidgaju iz Rogaške Slatine. iTa je v enournem govoru pojasnil stališče naše stranke. Govoril je še Sodrug Verbovšek in bičal gospodarske razmere. Shod se je izvršil mirno. Ubogo kmečko ljudstvo je bilo navdušeno. Ponosni smo na ta shod. Od daleč so prihiteli kmetje In Žene, katere se je pozdravilo s streljanjem iz možnarjev. Na gostilni le Visela rdeča zastava. Mnogo se jih fc naročilo na »Ljudski glas« In mnogo pristopilo tudi v, politično organizacijo. Dnevne vesti. Naš bol za ljudske pravice ue pozna premirja. Z ozirom na presenečenje, ki je zavladalo tupatam med našimi sodrugi in sodružicami ter prijatelji, moramo pojasniti, da je vsak dogovor, v kolikor gre za tem, da s* Opusti osebne boje vedno umesten, ker tudi naš namen ni, gojili oseben, marveč programatičen boj, ki naj služi poglobljenju našega programa. Stranka je sprejela ta predlog z ozirom na politični položaj. Izjavlja mo pa obenem prav kategorično, da se s tem ne umikamo s politične borbe za delavske pravice, demokratizem in poštenost v politiki. Prav nasprotno. Vedno mora naša stranka najodločneje zastopati interese ljudstva s stališča našega programa. Pečati se hočemo stvarno z Vsemi krivičnimi, političnimi in upravnimi izrastki, ki so se dogodili ,ali se še dogode. Vsakemu zavednemu sodrugu mora biti jasno, da mi nismo bili nikdar pristaši celo surovega osebnega boja in če bi se tak boj vsaj deloma omejil, bi smeli upati, da pridemo tudi pri nas en-krat do pametnega, poštenega, prak- fit? dei^’ ki Je Prav v tem trenutku tako nujno potrebno. Čudna praksa v odškodovanju za obleko pri uradnih In lavnih shijjah Današnja meščanska družba misli, da je moralno, če ima sluga a! aeJavec sramotno nižjo plačo kakor Kvalificirani uradnik ali delavec. To bolezen časa, ki se je v vojni dob: ueloma še polmjšala. V vojni so uvedli uradi v tem pogledu po sebno prakso. Tako so na primer slugam pri deželnem odboru cenil vrednost dolžne obleke, pa jim se daj izplačujejo samo 60 odstotkov tistega zneska. Enako so prikrajšal sluge pri magistratu, deloma tudi Mestni hranilnici s tem, da so dolo žili majhne zneske za odškodnino ali pa so podaljšali roke za dobavo oblek. V občinskem svetu smo to že večkrat grajali, ker je tako kra lenje prejemkov najslabeje plačanih nastavljencev najmanj logično; zakaj, kdor ima premalo, si sploh ne more urediti gospodinjstva in če se tny še od tega kaj jemlje, potem se njegove razmere poslabšujejo ne le »o razmerah, marveč tudi po njegovih delodajalcih. V tem gotovo tiči »elogika, zato že danes opozarjamo znova, da je taka praksa povsem Kriva. * Tujerodni javni nameščenci. . Naredba celokupne deželne vlade od dne 16. decembra 1918, št. 202 U. 1- št. XXV se izoopolni v točki A odst. 1, 2 in d tem smislu, 'da se odslovitev "azteza poleg državnih uslužbencev tudi na nameščence in uslužbence bivših kronovin, okrajev, občin in drugih javnopravnih zastopov. Naredba izide v prihodnjem Uradnem listu. Vpokojenl Častniki - prijava. Na temelju naredbe ministrskega sveta v Belgradu se poživljajo vsi vpckojeni častniki, ki stanujejo v področju ozemlja Slovenije, da javijo najkasneje do 20. maja t. 1. koma: di dravske divizijske oblasti pi-smt o sledeče podatke: 1. Cin. 2. Ime in priimek. 3. Ime starišev. 4. Rojstno leto. 5. Rojstni kraj. 6. Katere civilne in vojaške šole je dokončal. 7. Kedaj je dobil poedhie šarže. 8. Jeli služil za čas okupacije v Srbiji ali Cmigori ter v kakem poklicu. 9. Sedanje in izbrano mesto bivališča. 10. Zakaj in kedaj je bil vpokojen. 11. Znanje srbohrvaškega ali slovenskega jezika, v koliki meri in eventuelno pripombo. Opozarjajo se vsi častniki in vojaški uradniki, da se do omenjenega roka gotovo avijo, ker je sicer možno, da se jim pokojnina ustavi. Za območje komande mesta Ljubljana se odreja, da označeni častniki in uradniki najkasneje do 18. t. m. vlože te prijave osebno pri komandi in vsi drugi_ izven območja komande mesta Ljub-jana neposredno komandi dravske divizijske oblasti kot je zgoraj odrejeno. — Komanda mesta Ljubljana. Drobno. — Zveza trg. nastavljencev poživlja vse člane, ter tudi nečlane trg. nastavljence, da naj pole, ki so jim )ile poslane od »Zvez?« v izpolnl-ev, do sobote dne 17. t. m. sigurno po zaupnikih ali po pošti dopošljejo odboru. Na vprašanja glede plačevanja članarine sporoča odbor, da se naj po firmah pobere članarina za maj ter ob uradnih urah odda v društveni pisarni. Pristna kava se toči od danes naprej v kavarni Union«. — V Brežicah se vrši v Narodnem domu v nedeljo, dne 18. maja 1919. ob 11. uri dopoldne protestni shod zaradi nečloveškega postopanja nemških tolp nasproti slov. prebivalstvu na Koroškem In ob štajerski meji. Imenovanja. Avskultant pri deželni sodniji v Trstu Anton Se-ražin se sprejme v konceptno službo politične uprave ter imenuje provizoričnim vladnim konclpistom. Kon-ceptni praktikant pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani Janko Kovačič se imenuje provizoričnim kon-cipistom s pravomočnostjo od dne 31. marca 1919. Za knjigovodstvo deželne vlade se sprejmeta kot računska praktikanta abiturijenta Franc Schitnik in Alojzij Pengal. Izpremembe v osebiu politične uprave. Okrajni glavar v Celju dr. Rudolf pl. Andrejka se vpokliče v službovanje k deželni vladi v Ljubljani. Vodstvo okrajnega glavarstva v Celju se poveri okrajnemu gla- . arju dr. Leopoldu Žužeku. —• Tehniško visokošolski tečal. Za kuratorij začasnega tehniško visokošolskega tečaja se imenujeta inž. Milan Šuklje načelnikom, okrajni glavar dr. M. Lubec pa namestnikom načelnika. — Tiskovni urad se ustanovi pri našem poslaništvu na Dunaju. — Dotlčnega gospoda, ki ima za me nekaj važnega od okr. glavarstva v Sežani, naprošam tem potom, da mu isto pošlje pod sledeči naslov: Josip Macarol, Sevnica ob Savi — »Grajska vila«. Še nekaj o Jeseniških hujskarijah. Izjava sodruga Josipa Pintarja. Že dolgo mi ni Čas pripuščal poročati v časopisu marsikaj, kar bi bilo nujno potrebno obelodaniti. Za prerekanje v časopisih nisem bil nikoli vnet, ker sem imel dovolj koristnejšega dela. Kdor me pozna, dobro ve, da sem bil s tem vedno preobložen, pa ne v lastno korist. Tudi sedaj bi se ne bil oglasil, da se ni pojavila podla duša, ki se je predrznila podtikati meni v »Jugoslaviji« št. 111, 8. maja t. 1. besede, ki jih nisem nikoli izpregovoril. V najbolj kritičnem času so Sli neodgovorni elementi, presegajoč v svoji umazanosti histerične ženske, z vso zlobnostjo na delo, da oblatijo posamezne osebe, katere v resnici delajo za blagor slovenskega proletariata, niso pa tako brezznačajne, da bi trobile brezpogolno v tuji umazani rog. Primoran sem navesti nekatera dejstva v obrambo svoje osebne časti, ki se mi na tak podel način hoče jemati. K že navedeni številki »Jugoslavije« stoji zapisano, da sem klical ob kritičnem času veselega obraza s Kaj nam to mar, naj le pridejo, škoda le, da tako pozno, kaj nam mar, vsaj mi smo v opoziciji. To je zlobna, grda laž, nasprotno . a je resnica: Kot Član (podpredsednik) Narodnega odbora na Jesenicah, sem sa takoj zavedal svoje dolžnosti in sem se, spoznavši položaj, v katerega so nas koroški dogodki spravili, takoj napotil k gerentu gosp. Humru in sem vprašal, kaj naj ukrenemo. Imenovani, nekoliko razburjen vsled dogodkov na Koroškem, ni vedel ničesar. Šel sem proti skladišču nazaj, tam naletim na člana Narodnega odbora sodruga Z., s ka-terim sva se napotila k predsedniku g. dr. Kogoju, da on odloči, kaj nam je storiti. Med potjo in pred kolodvorom sva se pogovarjala. Sodrug Z. je dejal: V občini smo mi v opoziciji, •če pa naš Narodni odbor še obstoja, smo pa še vedno pripravljeni delovati kakor do sedaj. Od g. dr. Kogoja smo se vsi trije napotili nazaj proti postaji, nakar je bil potem sklican ob 11. uri 15 minut k seji Narodni odbor, kamor smo prišli ob določenem času vsi štirje člani soc.-dem. stranke. V seji je bilo soglasno sklenjeno, da se skliče takoj Narodna obrana in se pošlje na gore, da tam zastraži važne prehode iz Koroškega na Kranjsko. To se je tudi izvršilo takoj. V najbolj kritičnem času, ko so prenehale vse stare avstrijske postave in oblasti, ko so nekdanji mogotci Kranjske dežele pobirali šila in kopita, nekateri pod pritiskom razmer, drugi pred silo, katera se je napravila proti njim, se je sestavil tudi na Jesenicah sporazumno z vsemi strankami Narodni odbor, kateri je dovršil svojo nalogo j opol-noma. V temu odboru so bili zastopani tudi štirje socialni demokrati. Delali smo solidarno z drugimi in nikdar se nismo sprli pri delu zaradi strankarstva, le na ta način je bilo mogoče to ogromno delo izvršiti. Milijone imetja Je, rešil ta odbor za Jugoslavijo, stotisoč vojakov se je valilo preko Jesenic, katerih večina je bila na Jesenicah razorožena. Vse to ljudstvo je bilo do skrajnosti sestradano in za vse je preskrbel Narodni odbor hrano. Kje ste bili gospodje, ki nas sedaj blatite po časopisih in zahtevate odstranitev, takrat. Vsi glavni faktorji na postaji in v trgu so izgubili glavo. Kdo Je takrat res delal? La» hko je blatiti, lagati in hujskati po časopisih, a treba se je izkazati pri delu. Ozrimo se še nekoliko nazaj na tiste slabe čase ob začetku vojne, takrat ko nam Je rajna Avstrija začela deliti živež na karte. Ali niso tudi takrat izgubili glave vsi poklicani faktorji? Kdo vam je* delil živež? Niso bili to tisti, katere danes na tak surov način preganjate; to so vršili izven službe brezplačno. Kličete železniško upravo za odpomoč, prav. Dokazal bom, da sem vodil aprovizacijo Je v korist železničarjev in to ob časih, ko ste vi izgubili glave. Nadalje hočem dokazati, da sem vstopil v Narodni odbor na Jesenicah le, da delam v prid železnici in revnemu ljudstvu, pri tem sem koristil Jugoslaviji več kakor pa vi, ki imate narodnost le na jeziku. Hujskači in lažnjivci, če bi bili res tako navdušeni za Jugoslavijo, hi nastopili javno na licu mesta, kjer zapazite nevarnost, ne bi hladili svoje jeze po časopisih, ki niso odgo vorni nobeni stranki. Ali se ne zavedate, da s tem res spravljate našo domovino v nevarnost, da s takim postopanjem indirektno provocirate koroške Nemce za pohod proti Jesenicam. Kaj neki si pač mislijo koroški Nemci, da so Jesenice po večini nemške, ki jih Je treba odrešiti? 2e zaraditega odločno protestiramo proti takim neresničnim poročilom. Mi smo turodni domačini in bi v slučaju zasedbe našega kraja po tujih četah z našimi družinami največ trpeli. Vi hujskači boste znali pravočasno odnesti pete, naša usoda pa bi bila s tem zapečatena. Govorili bomo o priliki še več. nadalje vzdrže vsake laži, ker smo drugače primorani, da pride ta stvar na višje sodišče. Škofja Loka, 13. maja 1919. Odbor krajevne politične org. jug. soc. dem. stranke. Občni zbor krajne skupine Ljubljana I. »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« se vrši v četrtek, dne 22. maja ob 19. uri v Mahrovi hiši, Cesarja Jožefa trg št. 10 (nasproti Mestnega doma) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila: a) predsednika, b) tflagajnika, c) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Predavanje. 4. Raznoterosti. — Sodrugi se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže — Društveno vodstvo. Politična šola v Trbovljah se y;Y! - rr'boto ob 4. uri popoldne. V estnik „Svobode.“ Maribor. Danes, 11. t. m. se je nadaljevalo predavanje o socialnih teorijah od starega veka do Mar\sa. Prihodnjo nedeljo se predavanje nadaljuje. Predaval je profesor Faval. Predavanja se vrše vsako nedeljo v Mlinski ulici, Puntigamska pivnica, kjer pa se ne toči nobene pijače! V kratkem priredi naše društvo vese-lico, ki naj dvigne in oživi družabno življenje. Zanimanje postaja od dne do dne večje. Na razpolago je tudi njižnica, brošure, časopisi in drugo! Iz stranke. PROTEST. Kralevna Jug. soc. dem. stranka t Škofji Loki protestira proti vsakem sumničenju, da bi bila kaj v zvezi z dotičnimi osebami, ki so v sredo 9. t. m. delale nemir. Stranka izjavlja, da ni bil sploh nobeden od dotičnih oseb, ki so delale nemir, ki bi bil organiziran v naši stranki. Tudi ni imel nobeden naših članov kake zveze s tistimi ljudmi. Zatorej poživljamo dotične, ki trosijo neresnične vesti, da se k Mirovna pogodba z Nemčijo. (Dalje.) Pollska. Nemčija se odreče na korist Poljske ozemlja, katero omejujejo Baltiško morje, zahodne me-ie Poljske, potem bivša avstrijsko-nemška in rusko-nemška meja do Njemena. (Ta določba se ne nanaša niti na vzhodno Prusijo, niti na svobodno mesto Gdansko.) Mele so opisane natančno v bdstavku 2. Komisija sedmih članov, od katerih imenujejo petorico aliirane in asociirane države, enega Nemčija in enega Poljska, bo določila nemško-poljsko mejo na licu mesta. Poliska bo priznala osebam in prometnim sredstvom, ki prihajajo iz vzhodne Prusije, ali potujejo tja, enake svoboščine, kakor svojim lastnim podanikom. Prebivalci Poljske, ki so nemškega pokoljenja, bodo mogli zaprositi za poljsko državljanstvo. To bodo morali storiti predvsem oni Nemci, ki so se nastanili na poljskem ozemlju po 26. aprilu 1886. Prošnje za dosego poljskega državljanstva se morajo vložiti v roku 2 let. Ena* ke določbe veljajo za Poljake, ki so bili nemški podaniki in ki so živeli v Nemčiji ali inozemstvu. Poliska pripusti, da se sprejmejo v posebno pogodbo s poglavitnimi velesilami a) določbe, katere bodo te velesile smatrale za potrebne v varstvo interesov onih prebivalcev Poliske, ki se razlikujejo od večine orebivalstva po pokoljenju, jeziku, ali veri: b) določbe, ki zajamčujejo svobodni prevoz in enakopravnost trgovini drugih držav. Vzhodna Prusija. Ob iužni meji Vzhodne Prusije bo določen pas, v katerem bo odločilo prebivalstvo, kateri državi hoče pripadati. Nemške čete in oblasti bodo dobile navodilo, umakniti se v roku 15 dni z omenjenega ozemlja, nakar bo prevzela upravo ozemlja posebna komisija peterih članov, ki jih bodo imenovali zavezniki. Ta komisija bo nadzirala tudi omenjeno ljudsko glasovanje, ki se bo vršilo po občinah. Komisija bo predlagala, kako ni.' se določi meja, in poglavitne aliirane in asociirane države jo bodo j)otem končnoveljavno določile. Poljske in nemške oblasti bodo prevzele upravo prisojenega ozemlja In delokrog komisije bo izčrpan. (Nato sledi v brezžični brzojavki daljši nečitljiv presledek, ki obsega tudi ves pododstavek št. 1L). (Nadaljevanje pododstavka st. 9.) — Enake odredbe veljajo za okrožji Stuhm in Rosenberg, kakor tudi za okrožji Marienburg in Marienwer~ der, vzhodno od Visle. — Poglavitne velesile bodo določile temeljna načela za pogodbo med Poljsko, Nemčijo Vzhodno Prusijo in Gdanskim, ki bo omogočala prometno zvezo med Poljsko in Gdanskim po železniški progi ob desnem bregu Visle. 10. M e m e 1. — Nemčija se odpove ozemlju med Baltiškim morjem, mejo Vzhodne Prusije (ki Je opisana v II. delu pogodbe), m bivšo nemško-rusko mejo. 11. Svobodnomesto Gdansko.—, Nemčija *e odreče na korist poglavitnih aliiranlh držav ozemlju, določenemu v nastopnih mejah: Po-čenši od Baltiškega morja zahodna meja Vzhodne Prusije do mesta, kjer se loči Mogat od Visle, potem ob i Visli navzdol do točko, 6Vz km se- ve: > od mesta Dnschau, natai prt ~du do točke, ki je 8% km seve • 'no od mesta Sel; dalje po č; li, ki gre po sredi L skega in Pollenzinskega jezen točke, ob obali 1 km od Koliebkeim, —• Komisija sestoječa iz treh članov, katere načelnika bodo imenovale poglavitne velesile enega člana Nemčija, a enega Poljska, se bo konstituirala 6 mesecev po uveljavljenju te pogodbe, da določi mejo na licu mesta. — Mesto Gdansko z gori opisanim ozemljem se proglasi za svo-bodno mesto. Ustavo svobodnega mesta bodo izdelali zastopniki Gdanskega v sporazumu s posebnim višjim komisarjem zveze narodov, a jamčila bo zanje zveza narodov. Višji komisar zveze narodov, čigar sedež bo Gdansko, bo sodil kot prva instanca v vseh sporih med Poljsko in svobodnim mestom. — Med Poljsko in Gdanskim se bo sklenil poseben dogovor, čigar temeljna načela bodo določile poglavitne velesile. Ta dogovor bo obsegal nastopne odredbe : a) Carinska meja Poljske bo obsegala tudi mesto Gdansko, razen onega dela luke, ki bo proglašen za prosto luko; b) Poljska bo imela pravico do svobodne uporabe vseh vodnih cest, dokov molov in basinov, ki so potrebni za nemoten razvoj njenega izvoza in uvoza; c) Poljska bo upravljala promet na Visli in na železniški mreži v področju Gdanskega (razen onih prog, ki so samo lokalnega pomena) in bo nadzirala tudi poštni, brzojavni in telefonski promet med Poljsko in Gdanskim; d) Preprečiti se ima vsako oškodovanje Poljakov v svobodnem mestu; e) Poljska vlada bo vodila tudi zunanje posle Gdanskega in bo skrbela za varstvo gdanskih podanikov v inozemstvu. — Prebivalci Gdanskega, ki so bili do sedaj nemški podaniki dobe državljansko pravico v svobodnem mestu. Tekom dveh let bodo imeli priliko, odločiti se za nemško državljanstvo. —■ Lastnina nemškega rajha ali posameznih nemških držav, nahajajoča se na ozemlju svobodnega mesta, se odstopi poglavitnim velesilam in bo izročena potem Odanskemu ali Poljski, kakor-koli bodo odločile to velesile. (Dalje sledi.) Kultura. »Glasbena Matica«. Danes v četrtek ob 20. važna pevska vaja za moški zbor! Vsi! Koncert »Llublianskega Zvona« bo v petek v »Narodnem doi^a«. Prvič nastopi novoustanovljeni komorni kvartet z novostlo nadarjenega skladatelja L. M. Škerjanca s kvartetom v D-duru. Dalje svira godalni kvartet tudi kvartet v D-duru K. I. C a i k o v s k e -g a. Na sporedu so še samospevi, moški osmerospevl, moški in mešani zbori. — Vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. F. M. Dostolevskli, Besi. Romun v treh delili. Pravkar Je izdala Tiskovna zadruga krasen prevod enega največjih svetovnih romanov: Dostojevskega. Besi. Baš v današnjih časih je to delo velike važnosti, kajti kdor hoče razumeti današnjo rusko revolucijo, ta mora čitati Bese. V Besih nam odkriva Dostojev* ski življenje ruske družbe v sedem* desetih letih. Ta generacija le predhodnica današnje revolucionarne. Bese Je preložil Vladimir Levstik. Njegov prevod Je lepši in popolnejši od marsikaterega prevoda velikih narodov. Bese, ki so izšli v dveh' zvezkih, slovenski inteligenci najtopleje priporočamo. Prvi zveseK velja 16 K, drugi 14 K, po pošti 80 v„ več. Oba zvezka skupaj se naročati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Sodna ulica 6. »Ljubljanski Zvon«. V letošnjem letniku »Ljub. Zvona« zbula velika pozornost zgodovinski roman znanega našega romanopisca dr. Ivana Tavčarja. Dejanje romana se vrš! za časa tridesetletne vojne v Škofji Loki in okolici in opisuje vse grozote In podivjanosti tedanjega časafc Poleg glavnega romana prinaša »Ljub. Zvon« manjše novele, eseU in pesmi. V aprllovi številki Je natisnjena krasna pesem Pavla GolH »Procesija«, ki je dobila častno na« grado. — Ker sta odšla Oton Zupančič in Milan Pugelj na daljši dopust, ie prevzel s peto številko uredništvo lista znani literarni kritik df* Glenar. — Naročniki za letošnji lec< nik »Ljub. Zvona« se neka! časa §0 sprejemajo, ker so še vse letos iz* Igle Številke na razpolago. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Celoletna naročnin« znaša 20 K. — Slovencem v zasede- ✓ mn? RETJ, i-------------- Štev, nem ozemlju, ki so naročeni na »Ljub. Zvon«, naznanja upravni- štvo, da so prihranjene zanie vse letošnje številke._____________________ To in ono. * Mrtvi ie oživel. »Svčpomoč« piše: Bulvarski vojak je bil obsojen na smrt na vešalih. Obsodbo so izvršili in obsojeni je visel na vislicah piedpisanih 15 minut. Uradni zdravnik je ugotovil vse znake smrti, posebno ustavljenje srca in dihanja. K sreči so nesli truplo na pokopališče v odprti rakvi. Ko so jo spuščali v zemljo, so naenkrat opazili grobarji, da je postal obraz rdeč ter da začenja mrtvi dihati. To je bilo pol ure po tem, ko so ga obesili. Oživljen! vojak je bil prepeljan v bolnišnico v Sofiji (slučaj se je zgodil na Bulgar-skem), kjer je popolnoma ozdravil: toda radi doživelih grozot je revež zblaznel. .Vendar ni to prav nič vplivalo na pravnike in obsodili so ga znova — blaznega — na petnajstletno ječo. NajnoveJSa porotlla. Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 14. Včerajšnjo sejo narodnega predstavništva Je otvo-ril predsednik dr. Draža Pavlovič ob 16. uri 50 minut. Predloženih je bilo več zakonskih načrtov, med njimi zakonski načrt o polnoletnost državljanov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dovršenim 21. letom. Pred prehodom na dnevni red je odgovarjal vojni minister general Nadžič na neko interpelacijo poslanca Stojana Ribarca, nakar je interpeliral poslanec dr. Pavel Pe-stotnik (demokratska *a!ednica) predsednika ministrskega sveta zaradi dogodkov na Koroškem in o postopanju nemškega vojaštva z našimi ujetniki in prebivalstvom. V, utemeljevanju interpelacije opisuje postopanje Nemcev s slovenskim pre« bivalstvom na Koroškem. Nemci koljejo moške, nabadajo deco na bajonete, razmesarjaio žene, zapirajo, mučijo in ubijajo vojne ujetnike. (Zgražanje med poslanci.) Ra-zun tega se javlja tudi, da so Italijani podpirali nemško akcijo prot! Jugoslovanom na Koroškem. (Razburjenje med poslanci.) Ministrski predsednik Stojan Protlč izjavlja, da je v teku stroga preiskava o koroških dogodkih. Obenem se vodijo pogajanja o vzpostavi demarkacijske črte, kakor je bila pred začetkom nemškega pohoda, ter o varstvu slovenskega prebivalstva pred nemškim nasiljem. Izjavlja, da bo obvestil mirovno konferenco o koroških dogodkih, kakor hitro bo to mogoče in bo imel na razpolago avtentična poročila. Na vprašanje poslanca dr. Pestotnika o odgovornosti Nemške Avstrije za koroške dogodke odgovarja, da uradna Nemška Avstrija odklanja odgovornost, da pa zasebne vesti zatrjujejo, da se proti nam bore tudi dunajski, sclno* graški in tirolski bataljoni. Razun tega so bojne sile Nemcev tako močne, da si Jih ne moremo predstavljati samo kot bojne sile koroške vlade. Olede nemških grozovitosti pripominja ministrski predsednik, da vodijo po dosedanjih vesteh Nemci borbo na način, kakor so se bojevali Nemci ves čas vojne, to le z veliko nečlovečnostjo in zločinstvom. (Veliko razburjenje.) Na vprašanje o italijanski pomoči Nemcem izjavlja, da ne more izjaviti ničesar gotovega, pač pa to, da olsto lajo zanesljivi znaki, po katerih se more sumiti, da so Italijani pomagali, ako že ne direktno, pa vsaj omogočili nemško akcijo. Znan mu Je primer, da Je bil odposlan Nemcem vagon municije s postaje, kjer so mogli Italijani odločevati, ali naj se vagon odpošlje ali ne. Vagon pa se Je kljub temu odposlal. (Klici: Sramota 1 To Je zvestoba 1) Ministrski predsednik obljublja, da bo podal obširno poročilo o vseh koroških dogodkih kakor hitro bo dovršena preiskava. — Pri nato sledečih volitvah v glavno kontrolo Je bil L voljen za predsednika Kosta Borisav-ljevič in za člana Milan Vukičevlč. Seja Je bila zaključena ob 19. url. Prihodnja seja Je bila določena na danes ob 16. url z dnevnim reom: poročilo verifikacijskega odbora. Nemško • avstrijska narodna skupščina. LDU. Dunaj, 14. (DunKU.) Narodna skupščina. Krščanski socialisti so vložili predlog o glavnih načrtih nemško - avstrijske ustave. Sprejet je bil zakon o prepovedi nočnega dela za ženske In mladino v obrtih, nakar Se bila seja prekinjena do jutri. Pomanjkanje papirja na O" - ' a. LDU. Budimpešta, 14. (brezžično.) Vsled pomanjkanja papirja je sklenila vlada začasno ustavitev več dnevnikov. Od danes naprej izhajajo samo še dnevniki »Nepszava«, »Volksstimme« in »Vilagos Szabad-sag« ter večerni listi »V8r6s Ujsag« In »Pesti Hirlap«. Vsi sotrudniki listov dobivajo še nadalie vse prejemke. Nota Brockdorffa o protislovju s 14 točkami. LDU. Versailles, 14. (DunKU.) Tretja nota grofa Brockdorffa opozarja na protislovje med 14. točkami WiIsonovimi in mirovnim načrtom. Tako nasprotje se nahaja v pogojih, ki se nanašajo na odstopi-tev raznih delov države, v katerih prebiva nemško prebivalstvo. Nemška delegacija priznava, da se more uveljavljati načelo narodne samoodločbe za celo vrsto določb v mirovnem načrtu, ki se tičejo teritori-Jalnih izprememb, kjer se več narodov, nad katerimi so dosedaj gospodarili Nemci, n. pr. Poljski, ne smatrajo za Nemce. Tudi v slez viškem vprašanju se dajo navesti narodni vzroki, nemška vlada smatra predvsem za nedopustno, da bi se v mirovni pogodbi za financijelne ali gospodarske zahteve nasprotnikov barantalo z nemškim narodom in nemškimi pokrajinami, kakor da bi bili predmet ali kamni v igri. Posebno velja to za saarsko kotlino. Nihče ne oporeka, da stanuje tu čisto nemško prebivalstvo, ki se odločno brani, da bi se ločilo od stare domovine. Po financijaJnih In gospodarskih pogojih mirovne pogodbe je izključeno, da bi mogla Nemčija v 15. letih razpolagati s toliko množino zlata, da bi mogla premogovnik odkupiti. V zgodovini novejšega časa ni nobenega zgleda, da bi civilizirana država pripravila drugo do tega, da bi svoje podanike prepustila tuji Vladi kot protivrednost za kako vsoto denarja. Javno mnenje sovražnih držav smatra odstopitev Poznanj-skega, zahodne in vzhodne Prusije, kakor tudi odstopitev še nadaljniih nemških pokrajin za odškodnino za razdejane severnofrancoske rudnike. Nemška delegacija priznava, da mora Francija za ta razdejanja do biti odškodnino, priznava pa tudi, da bi samo odškodnina v denarju ne odgovarjala poslabšanju gospodarskega položaja Francije. Ako naj se zahteva po naturalni odškodnini, smatra za utemeljeno, se mora in more naturalna odškodnina najti na drug način, ne pa v tuji nadvladi, ki bo kljub najboljšim nameram vlad ostala osovražena. Nemška delegacija je pripravljena, da takoj začne razpravljati z aliiraniml in asociira-nimi vladami, kako bi se mogel nadomestiti primanjkljaj v pridobivanju premoga v krajih, ki Jih je bila Nemčija zasedla, dokler se ne popravilo razdejani rudniki. Mesto, da bi se saarska kotlina odstopila In ta-mošnjl premogovniki prešli v drugo last, predlaga Nemčija drugačno primerno rešitev: Na mesto francoskega premoga naj stopi nemški premog in sicer ne samo saarskl premog, temveč tudi ruski. Ne oziraje se na to, da bi bilo iz prometno - političnega ozira neumestno, ravno saarski premog, ki je imel dosedaj svoje naravne odjemalce, vpo-rabljatl kot nadomestilo za poško- dovane rudnike bi bila pritegnitev ruhrskega okrožja tudi vsle'd tega potrebna, ker so poškodovani okoliši bolj navezani na produkte iz ruhrskega okrožja, kakor pa iz saar-ske kotline. Nemška delegacija je prepričana, da ne bo težko zediniti se na tak način dobavljanja premoga. ki bi mogel zadoščati vsetn upravičenim francoskim zahtevam. Treba je samo, da izvedenci obeh strank stopijo v neposredni stik in določijo pogoje na trgovski podlagi v ustni razpravi. — Kar se tiče Belgije, je Nemčija pripravljena, poravnati vso škodo v polnem obsegu. Ne more torej priznati nikakega vzroka, vsled katerega bi bila primorana odstopiti pruski Moresttet ter okrožji Eupen in Malmedy. Ne more se dokazati, da bi v teh okrožjih prebivalo brez dvoma nenemško prebivalstvo. Narodno glasovanje, s katerim naj se prebivalstvu teh' okrožij da na videz pravica samo-odločevanja o svoji bodoči usodi, torej po dogovorjenih' mirovnih načelih, nima notranje upravičenosti. Nemška delegacija si pridržuje pravico, pečati se z določbami o terito-rijalnih izpremembah v vzhodnem delu države v posebni noti. Spomenica Brockdorffa o povračilu o škodi. LDU. Versailles, 13. (DunKU.) Druga spomenica grofa Brockdorff-Rantzaua, ki se peča z vprašanjem povračila škode, izvaja: Nemčija sc ie zavezala povrniti škodo. Nemška delgacija ne more pripoznati pravice ali zahtevka aliiranih in asociira-nih držav po povrnitvi škode, ki Je vsled vojne nastala. Nemško ljudstvo ni hotelo vojno in ne bi rikdar začelo napadalne vojne. V zavesti nemškega naroda je bila ta vojna vedno samo obrambna vojna. Nemška delegacija se tudi ne strinja z naziranjem aliiranih in asociiranih vlad o krivcu te vojne; tudi ne more bivši nemški vladi podtikati edine in glavne krivde vojne. Nemški delegati prosijo radi tega za vročilo iz iave komisije, ki so jo aliirane in asociirane vlade imenovale v proučitev odgovornosti krivcev ,vr;ne. Nemška delegacija izročila spomenice. LDU. Versailles, 13. (Dutu.U.) Državni minister Rio! Brockdorif-Rantzau je odposlal danes predsedniku mirovne konference, Clemenceauju, tri spomenice. Prva vsebule poročilo narodno - gospodarske komisije, ki ima nalogo proučiti posledice mirovne pogodbe za položaj nemškega naroda. Konec se glas', nastopno: Ako se mirovni pogoji izvedejo, znači to enostavno pogin veliko milijonov ljudi v Nemčiji. Ta proces bi se razvil jako hitro, ker je po blokadi izza vojne in njeni poostritvi med premirjem zastrupljeno ljudsko zdravje. Nobeno pomožno delo ne bi moglo ustaviti tega strašnega umiranja. Mir bi zahteval od Nemčije več človeških žrtev, kakor iih je zahtevala štirinpolletna vojna. Mi ne vemo in skoro bi na tem dvomili. da so si delegati aliiranih in asociiranih držav v svesti konsekvenc, ki bi nedvomno nastopil :, ako bi Nemčija, do sedaj gosto naseljena, z vsem svetovnim gospodarstvom spojena in od uvoza suro vin in živil odvisna industrialna država, naenkrat bila pomaknjena na tako stopnjo razvoja, ki je morda odgovarjala njeni ekonomični konstrukciji In njenemu številu prebivalcev pred polstoletjem. Kdor podpiše to mirovno pogodbo, izreka obenem smrtno obsodbo nad mnogo milijonov nemških mož, žen in otrok. Protestno zborovanje v Berlinu. LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Meščanski svet v Veleberlinu in han-saška zveza sta priredila protestno zborovanje. Zborovalci so sprejeli sklep, ki zahteva od vlade, da nikakor ne privoli v sramoten mir. Po končanem zborovanju Je množica demonstrirala po Viljemovi cesti. Pred palačo državnega kancelarja ie zahtevalo ljudstvo, da nastopi zastopnik vlade. Nato je prišel k oknu ministrski predsednik Scheidemann In jg izjavil, da ukrene vlada vse potrebno, da se omogoči mir, ki ho dal Nemčiji živeti in delovati. Ko je omenil Scheidemann 14 Wilsonovih točk, so se čuli klici »Dol z Wi!so-nom«. Ministrski predsednik je množico prosil in svaril, naj se vede razsodno, zakaj posamezne osebe žaliti ne bijmelo zmisla. Svoj govor je zaključil s »I1och«-klicem za pravični mir, ki bi zagotovil Nemčiji življenje in za nemško domovino. — Neodvisna socialno - demokratska stranka je priredila v Veleberimu kakih devetdeset shodov, na ka< :rih so govorili znani strankini vod. tel ji o mirovni pogodbi. Aprovizacifa. Prodajalci sladkorja (ljubljanski) se vabijo, da se zglase zanesljivo v četrtek v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lileku radi nakazila slad korja. Aprovizačni oddelek za sladkor, kruh. sol itd. se preseli iz mestne posvetovalnice na Poljansko cesto 13. Prodajalci aprovlzačneea blaga naj se zglase v vseh zadevah predvsem na Poljansko cesto št. 13. O. ravnatelj T r d i n a pa uraduje še nadalje na magistratu v mestni posvetovalnici. Prodaja moke za kruh. Na vsako C-izkaznico se dobi od četrtka naprej za vseh 14 dni po 1 kg kotuzne moke, kilogram stane 2 K in po 80 dkg bele moke št. 0. Kilogram stane 4 K 66 vin. Strankam se odvzame celo C-izkaznico in vse štiri odrezke. Prodajalci moke za kruh so bil! že objavljeni. Izdajatelj :JosipPete1an. Odgovorni urednik: Rudolf Ooloufi. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Spretoega mizarja , sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. Poziv. Vsem železničarjem se priporoča pristop v društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani, katero izplača ob vsakem smrtem slučaju 550 K takoj. Članarina znala samo 1 krono mesečno. — Društvo razpolaga z K 38.118'88 premoženja ter ima 1800 članov. Železničarji, pristopajte, da se društvo še bolj okrepi. Odbor. — - . . -Oglas. Proda se hiša z vrtom v Trbovljah. V hisi j" ~' :;'cra za C „..unk. Cena nizka. Več pove Urek Anton, Lc^e 6t. 829, Trbovlje II. Za odgovor naj se priloži znamka. Inženir dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Specljelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7'. Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske In železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršite v vsenaCrte stavbene inženirske stroke. Tehnižkamnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. Tajnik sprejme, ki je dobro izvežban v upravi okovneca društva, eventuelno-za asita- ■e si strokovnega društva, eventuelno -za agitacijske potrebe. Prednost imajo zlasti oni, ki eo dobro poučeni v kemičnih strokah. Prošnje naj se vlagajo pismeno najpozneje do 26. maja na „Oerednje druStvo kemičnih in sorodnih strok* v Ljubljani, Selenburgova ulica žt. 6./II. Pri bolečinah, kakršne nastajajo pri | ! REVMATIZMU! protinu, ohromelosti, ishiji, bolečinam v križu, nevralgiji, utrujenosU živcev itd., priporočajo mnogi zdravniki Feller]8V boli pomirjujoči — Elsa fluld —— 6 dvojnatih steklenic ali 2 specialni steklenici 24 kron. Fellerjevc odvajajoče, prebavo pospešujoče, tek izboljšujoče rabarbarni Elsa krogllice 6 škatljic K 12. — Edino pri lekarnarju Evgenu V. Feller, Stnbics. E!u lt| 252,Hi v. Zagorje. Zavoj in poštnina se pri-računata posebe, toda najceneje, čim več se obenem naroči, tem več se priredi. VI Zahvala. Vsem znancem in prijateljem, ki so našo preljubo, nepozabljeno mamo TEREZIJO HLASTAN spretnih k zadnjemu počitku in izkazali svoje žalno sočutje, kakor tudi vsem obiskujočim, najpresrčnejšo hvalo od žalujoče ostale rodbine Hlastaj Loke št. 166, Trbovlje. Termalno radioaktivno kopališče TOPLICE pri NOVEM MESTU železniška postaja Straža - Toplice zdravi revmatizem, protin, nevralgije (isliias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti i. td Sezija od 1. maja do 30. Beptembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo. “SLOVENCI! Nezmerno pijančevanje je naša narodna sramota in poguba, Poraza na Koroškem je v prvi vrsti krivo popivanje in nenravnost med vojaštvom. v Pijanci in nezmerni pivci so grobokopi naroda. Kako se morete vendar pri tej narodni nesreči in vsestranski stiski še veseliti in razgrajati! Sramota pijancem! Sramota tistim, ki iz umazane dobička-željnosti dajejo piti do pijanosti! Če hočemo živeti, napovejmo na celi črti boj nezmernosti in vsej razuzdanosti! Če ne, uničili nas bodo naši sovražniki in uničili se bomo sami. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000. 0 brez odbitka rentnega davka. : Ustanovljena 1. 1881.