Tednik za nadioSoni!©.
Glasilo slovenskih radij, poslušalcev.
iz zoološkega VRTA
SPORED OD 8. D ( 14. DECEMBRA 1941
DEŽEVJE PRIHAJA J V kratkem bomo gledali v ljubljanskem Kinu Unionu enega izmed najboljših svetovnih filmov, ki ga bodo kazali pod naslovom »Deževje prihaja«.
Kar nam ta nenavadno lepi film kaže, se dogaja v Indiji. Videli bomo v njem razkošje indijskih maharadž, spoznali skrivnost indijske duše in zasledovali pretresljivo ljubezen neke angleške plemkinje, ki se je zaljubila v zdravnika Indijca in šele na svoji smrtni postelji, ko se je kot navadna bolniška sestra žrtvovala za blagor
Indijcev in hkrati bila ob svojem ljubljenem zdravniku, spoznala, da je ljubil tudi on njo. Toda bilo je prepozno.
Glavni vlogi v filmu »Deževje prihaja« imata znana igralca Tyrone Po-wer in Mirna Loy, svetovna kritika pa je to filmsko delo ocenila kot eno najboljših, kar jih je ustvarila sodobna filmska proizvodnja.
CIRKUS BRATOV MARXOV
Bratje Marxi so naši filmski publiki že znani. Kadarkoli se pojavijo na filmskem platnu, izzovejo salve smeha. Tako bo tudi v ljubljanskem Kinu Slogi, kjer jih bomo te dni videli v slovitem filmu »Cirkus bratov Mar-xov«.
Iz vsebine filma — kaj bi vam povedali ? Gledali bomo v njem napete cirkuške dogodke, pa tudi borbo med bogatim človekom, ki se je zaradi neke lepe artistice odrekel bogastvu in svetu, pa poizkušal doseči srečo z uve-ljavljenjem v cirkuškem življenju. Njegova odločnost je naposled zmagala in dosegel je svoj življenjski cilj.
HEROJSKA KAVALKADA Prav tako v ljubljanskem Kinu Slogi bomo te dni gledali zanimiv film »Herojska kavalkada«, ki je pravi ep Divjega zapada. V njem nastopajo najslovitejši junaki te skoraj pravijič-dežele pravičnosti in krivic, gentle-menstva in umorov.
D JE Ž: EVJ E PRIHilJ a
V razkošni palači mr. Barmerje-a, človeka, ki se je odel z evropsko civilizacijo in kulturo, se oblekel v evropsko obleko, a je v srcu ostal Indijanec,
Eshethom samo zaradi njegovega velikega bogastva. Maharani takoj spozna, da živi med tema dvema staro prijateljstvo in skuša ljubosumnega
ji razkazuje mesto, njegove znamenitosti in posebnosti, toda njene misli blodijo drugod, njen pogled išče nečesa drugega. Ta lepa ženska, ki je
Lorda Esketha za čas premotiti.
V družbi je tudi major Safti. Lepa Edvvina Esketh je ob njem občutila nekaj, česar doslej še ni.
užila vse sladkosti, ki jih more življenje nuditi, je občutila, da je njeno srce v bližini Saftijevi našlo srečo in mir. .. Nenadoma se vlije dež, umak-
spozna Ransone Lorda Eshetha, bogatega industrijca, ki je prišel v Ranchi-pur, da kupi od Maharadže nekaj čistokrvnih konj. Ransom doživi tu pre-
senečenje. Prvič po dolgih letih sreča ženo, s katero je preživel toliko srečnih ur. To je lepa Lady Esketh, ki se je pozneje poročila z lordom
Ko so v prihodnjih dneh nizki oblaki naznanjali prihod že dolgo pričakovanega dežja, je Edvina izrabila vsako priložnost, da je videla Saftija. Ta
neta se v zavetišče, kjer Safti pripoveduje Edwini staro indijansko ljubezensko pesem. Ti trenutki so zbližali dvoje src, čeprav sta si bili tako različni.	(Dalje sledi.)
RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
LETNIK XII. • ŠTEVILKA 50
Urejata: Jože Dolenc in Vladimir Regally
Naročnina mesečno 12.— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, po ali celo leto priznamo popust 2.— din mesečno, tako da znaša četrtletna naročnina samo 30.— din, polletna 60.— din, eloletna pa 120.— din. — Uredništvo in uprava revije je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 (teleion 31-90). — Cekavni račun uprave: Ljubljana 15.228.
TOlifCl
(Ob 30 letnici smrti. Članek bi moral iziti v 47 številki revije.)
Lev Nilcolajevič Tolstoj.
Tolstojeva mogočna osebnost je kakor izklesana iz skale. Sodobniki so mu po nepotrebnem očitali, da je uči-teljstvu na ljubo zatajil umetnika. V resnici je bil moralist od početka. Zato je obiskovalcem rad ponavljal priliko, ki spominja na neizprosno smrt in na odgovor, ki ga bo treba dajati pred Večnim sodnikom:
Vsi smo kakor potniki na parniku, ki se ustavi na nekem otoku. Odšli smo na izlet, se sprehajamo in nabiramo školjke. A vedno moramo biti pripravljeni, kajti čim se bo oglasila sirena, pustiti bomo morali vse školjke in pohiteti na parnik.«
Tolstojeva genialna umetnost uživa nedeljeno priznanje. Nasprotno sreča njegov nauk v sedanjih kritičnih časih le malo zanimanja. Tem bolj je potrebno obuditi spomin na vsebino Tolstojevega poslanstva. Pasivno ne-nasprotovanje zlu, ki ga je oznanjal, se je izkazalo kot neizvedljivo. Tolstoj je dopuščal možnost upravičenega odpora »kvečjemu v enem samem izmed milijona primerov«. Državo je
istovetil s silo. V romanu »Vstajenje« jo je označil kot »načelno zatiranje človeških lastnosti: medsebojnega usmiljenja in ljubezni.« Toda iz ne-dostatkov nekdanje ruske države, ki jih je odklanjal Tolstoj, nikakor ne sledi, da bi morala pomeniti »neusmiljena brezsrčnost« bistvo vsake državne oblasti. Veliki verski filozof Vladimir Solovjov je Tolstoju takoj pripomnil, da je prva naloga kristjanske države zaščita potrebnih in »noče nobena oblast ustvariti raj na zemlji. Hoče samo preprečiti, da ne bi postala zemlja pekel.«
Vendar ima Tolstojev anarhizem od omenjenega notranjega protislovja vsebino. Zgodovinska zasluga njegove filozofije je v tem, da je pokopala dolgo oblast pozitivizma, ki je oznanjal možnost zgolj zunanje preureditve življenja. Tolstoj je iskal svoj ideal v pravljični zlati dobi brez zemljiške lastnine, brez denarja in grešne kupčije, ko si je vsak zasedel in obdelal mu za življenje potrebno polje. (Prim. pravljici o »Ivanu Bedaku« in »Zrno kakor kurje jajce«!) Pravljica ne more postati resnica. Zato pa ostane globoko občutena in pre-
pričevalna Tolstojeva kritika brezdušnega tehničnega napredka, ki po-tvarja prirodo, ne da bi se pobrigal za srčno izobrazbo:
»Izumili smo brzojav, telefon, gramofon. Našteli smo dva milijona žuželk. Ampak ali smo udomačili od svetopisemskih in do naših časov vsaj eno samo žival? Los, jelen, ruševec, jerebica, leščarka slejkoprej ostanejo divji. Od egiptske in židovske stare dobe, ki je že poznala pšenico z lečo, in dosedaj nismo pridobili nobene za ljudsko prehrano koristne rastline. Krompir tvori edino izjemo, a še na tej pridobitvi nima prav nobene zasluge vsa naša znanost.«
Upornik Tolstoj ni oznanjal nobene politične, temveč samo moralno borbo in si ni mogel zamisliti revolucije brez religije. (Prim. povest »Božansko in človeško«!) ostal je prepričan, da »bi davno skopnelo kakor sneg pod sončnimi žarki ono zlo, ki ga zaman pobijajo revolucionarji, če bi za notranje dušno delo porabili vsaj eno stotino nedosegljivemu zunanjemu cilju žrtvovanih naporov.« Torej je imel anarhizem pri Tolstoju versko podlago. Učil je, da ni zlo no-
Tolstoj v pogovoru z ruskimi kmeti. Tolstoj je ljubil svoje ljudi, posebno ruskega
mužika.
K € Od 8. da	II 14.	IIE ID i (leceiul)i	1 R a 1940
Ivan
Cankar
nedelja 8 Brez. sp. D. M.	1826 se je rodil pri Sv. Duhu pri Stari Loki pesnik, pisatelj, prevajalec in politik Fran Cegnar. i
ponedeljek 9 Gorgonija d	1860 se je rodil v Ljubljani pravnik in organizator tujskega prometa dr. Valentin Krisper.
torek 10 Latrel M. B.	1886 je umrl v Ljubljani zgodovinar Avgust Dimitz.
sreda 11 Damaz I. p.	1918 je umrl v Ljubljani naš največji pisatelj in velik borec za narodne in človeške pravice Ivan Cankar. 1756 se je rodil v Radovljici zgodovinar in dramatik Anton Tomaž Linhart. 1915 je umrl v Sofiji znani slovenski stenograf Anton Bezenšek.
Četrtek 12 Maksencij m	1937 je bila ustanovljena v Ljubljani slovenska Akademija znanosti in umetnosti. 1859 se je rodil v Borovnici pravnik, politik, kulturni delavec in borec za slovensko univerzo dr. Danilo Maj ar on. 1884 je umrl v Ljubljani slavni slikar Janez Wolf.
petek 13 Lucija dm	1777 se je rodil v Dogošah, vasi hoške župnije pri Mariboru slavist Ivan Narat.
sobota 14 Spiridon š	1920 je umrl v Zagrebu škof in slovenski kulturni filozof dr. Anton Mahnič. 1837 se je rodil pri Št. Pavlu nad Celjem filozof Janko Pajk. 1919 je umrl v Dupljah na Gorenjskem pisatelj Peter Bohinjec.
Grofica Zofija A. Tolstoj kot nevesta. — Pozneje je Tolstoja zapustila.
beno neodvisno bistvo, temveč samo odmev naših misli in dejanj. Vsled tega ni mogoče zla zatreti z nasiljem. Svet ne bo postal boljši, dokler se ne bodo spremenili na boljše ljudje.
Tu je ključ k pravilnemu umevanju nenasprotovanja zlu, in zato je oznanjal Tolstoj povratek k preprostemu, srečnemu in razumnemu življenju. Tolstojevi začetki segajo v pozabljeno XVIII. stoletje, in Rousseau mu je bil najljubši vzornik. Učitelj-stvo se je družilo v duhu tega izročila z ljubeznijo do matere prirode. »Božji svet in človeški sta si nasprotna. Od Boga imamo sle pil no belo odejo svete noči, z ivjem posajeno vejevje, zasnežene njive in travnike. Tudi vas je od Boga. Zato je človeško delo sedanje mesto: visoke, neprijetno pravilne hiše, ki zapirajo pogled v nebo in s svojo enoličnostjo utrudijo oko.« ».... Morebiti je potreben tlak, da ne bi bila cesta prepojena z vodo. Toda žalostno je gledati brez rastlinstva zemljo, ki bi lahko rodila žito, travo, grmovje in drevje.«
Slovanstvu je določal Tolstoj vodilno ulogo pri preporodu, ki bo nekoč zedinil vse narode. »Slovanski, najmanj napadalni, a najbolj religiozni narodi, so prvi poklicani uresničiti splošnočloveški Kristusov ideal.« (Primerjaj poslanico Neoslovanskemu kongresu v Sofiji leta 1910.!)
Tolstojev ideal je še vedno neizvedljiv. Zdaj tudi nimamo nobene osebnosti, ki bi Tolstoja dosegala kot vtelešenje mednarodne vesti. A tak velikan ni mogel živeti in klicati zaman ... Znanstveniki in politiki še vedno ugibajo, ali se bo kdaj povzpelo Slovanstvo nad dosedanje pomisleke o možnosti za Vzhod in Zapad skupne razvojne črte. Vsekakor se bo to lahko zgodilo samo v znamenju mednarodnega zbližanja in pod geslom edine resnice. Takrat se bo spomnilo Slovanstvo tudi Tolstoja, ki je kazal vzvišeno pot v boljšo bratsko bodočnost. Dr. N. Preobraženski.
SKLilDMELJ BEDRICH SMETANa
(Njegova skladba »Iz mojega življenja« je na sporedu v radiu 8. t. m. ob 22.15.)
Bedrich Smetana je bil rojen 2. marca 1824. leta v malem češkem mestecu Litomyšlu. Njegov oče je bil tam oskrbnik pivovarne grofa Waldsteina. Nadarjenost za glasbo se je pokazala pri Smetani že v zgodnji mladosti. Šest in pol leta star je Smetana že javno koncertiral na neki prireditvi. S sedmimi leti je prišel v gimnacijo, odkoder pa je zbežal in se z vso voljo vrgel v glasbo. Ko je njegov oče zvedel za sinov »gimnazijski študij«, ga je poslal nadaljevat šolo pod nadzorstvom njegovega strica v Plzen. V plzenski družbi je kmalu zaslovel kot klavirski virtuoz in skladatelj gra-cioznih plesnih skladb, ki so se izvajale na dijaških prireditvah. Po dokončanih gimnazijskih študijah je Smetana spet odšel v Prago, kjer je živel v pomanjkanju in trpljenju. Edini zaslužek so mu bile privatne ure, sam pa je nadaljeval študije pri izvrstnem pedagogu Josipu Prokšu. V Prokševem zavodu se je seznanil s svojo poznejšo prvo ženo Katarino Kolarovo. Ravnatelj konservatorija Kittl ga je priporočil za glasbenega učitelja grofu Thunu in tako si je gmotno nekoliko opomogel. Po štirih letih učiteljevanja se je napotil po svetu kot klavirski virtuoz. Turneja se gmotno ni obnesla in v stiski se je obrnil do slavnega pianista Franca Liszta, ki sta si bila odtlej dobra prijatelja. V jeseni leta 1849. je Smetana dobil koncesijo za otvoritev svoje šole in kmalu nato se je poročil. Zavod je sijajno uspeval in Smetana je par let delal in živel v neskaljeni sreči. Leta 1856. ponudi Smetani slavni pianist Aleks Dreyschock mesto direktorja Filharmonične družbe v Goe-teborgu na Švedskem. Smetana je sprejel ponudbo. V Goeteborgu je deloval več let in je bil zaradi svojega znanja in umetniške kvalifikacije splošno priljubljen. Na Švedskem mu je zbolela žena, zato se je hotel vrniti v domovino. Spotoma pa mu je žena v Dresdenu umrla in v domovino je pripeljal samo še njene zemske ostanke. Doma je ostal le kratek čas. Leta 1860. se je Smetana vdrugič poročil. S svojo drugo ženo Barbaro Ferdinandi se je vrnil v Goeteborg, kjer je deloval še tri leta. Na ženino prigovarjanje se je spet vrnil v domovino. V Pragi je zopet odprl šolo, poleg tega pa je vodil pevsko društvo »Hla-hol« in deloval v »Umetniški besedi«. Postal je glasbeni poročevalec »Narodnih listov«, ustanovil je operno dramatično šolo in se aktivno in vsestransko udeleževal v glasbenem življenju svoje domovine. V Pragi je začel komponirati svojo prvo opero »Branibori na Češkem«. V jeseni 1874. leta je popolnoma oglušil. Zdravje mu je pričelo pešati.
Njegove zadnje dneve opisuje Rychnovski v Smetanovi biografiji s temile besedami:
... V noči med 19. in 20. oktobrom
1874.	je Smetana oglušil še na levem ušesu. Od tega časa je bil mojster popolnoma gluh in v gledališču za njega ni bilo več opravka. Šel je. Gledališki konzorcij je 31. okt. imenoval za ravnatelja energičnega in ru-tiniranega Mayerja, ki pa ni bil preveč obtežen z umetniškimi ideali.
Izguba sluha je imela za Smetanovo umetniško ustvarjanje velike posledice. Prost vseh mizerij gledališkega obrata, se je Smetana posvetil popolnoma inštrumentalni glasbi. V tej se je lahko ves izživljal in ni mu bilo treba ozirov na okus občinstva. V teku naslednjih let je nastal simfonični ciklus v šestih delih »Ma Vlast«, ki jo je posvetil mestu Pragi. 18. novembra 1874. je Smetana dovršil »Vy-šehrad«, 8. decembra »Vltavo«, 20. februarja 1875. »Šarko«, 18. oktobra
1875.	»Iz čeških logov in gajev«, 13. decembra 1878. »Tabor« in 9. marca 1879. »Blanik«.
V juliju 1875. se je Smetana preselil v Jabkenico k svojemu tastu Josipu Schwarzu. Ni šel rad, toda zaradi premajhnih dohodkov je zašel v materialne stiske, poleg tega pa so mu zdravniki nasvetovali popolen mir.
Telegrafija je medtem zavzemala čedalje večji obseg: 1909. leta je bila brezžična zveza vzpostavljena že na 4000 km. Ko pa je našel Buonk še visokofrenkvenčno ojačenje, ni bilo več nobenih zaprek in po vsem svetu so začeli postavljati oddajne postaje. Tako leta 1911. Naslednje leto je znašal rekord 5200 km. 1914. je uvedel Meissner v tehniko sprejemanja še reakcijo, ki je pomenila zopet novo razodetje. Triode so sedaj že splošno v rabi po sprejemnikih in ojačevalcih;
Smetana ni opustil nobenega sredstva, da bi ozdravil. Živel je tedne in tedne v zastrti, temni sobi, z debelimi preprogami na tleh, da bi ne prišel do njega niti najmanjši ropot in glas. Zdravniki so mu prepovedali či-tanje in pisanje, pozneje pa so mu svetovali, naj obišče specialiste v inozemstvu. Da bi mu preskrbeli sredstva za potovanje v inozemstvo, je njegova učenka grofica Kaunitzeva priredila v svojem salonu koncert, na katerem so sodelovali sami aristo-krati, nekdanji Smetanovi učenci. Skladatelj pa je 4. aprila tudi sam priredil koncert, na katerem sta bili prvič izvajani pesnitvi »Vyšehrad« in »Vltava«. Globoko ganljiv je način, kako je Smetana umetniško raztol-mačil svojo težko nesrečo, iz katere ni bilo več rešitve: uglasbil je godalni kvartet »Iz mojega življenja«, ki ga je dovršil 29. decembra 1876. Udruženje za komorno glasbo mu ga je vrnilo »vsled dvoumljivega sloga in vsled nepremagljivih tehničnih tež-koč«. Prvič je bil izveden šele 1879. Njego drugi kvartet v d- molu je izšel šest let pozneje, ko je Smetanova bolezen že močno napredovala in se je njegov duh pričel mračiti.
leto kasneje jih pa najdemo že v oddajnikih za brezžično telefonijo.
V tistih letih je divjala svetovna vojna. Radijska tehnika se je morala ukloniti morilskim potrebam in te niso bile toliko usmerjene na premostitev velikih razdalj, kakor na izdelavo manjših lahko premestljivih postaj. Vendar najdemo kmalu po Veliki vojni lOkilovatne telegrafske postaje s triodami. Tam je delalo enostavno 10 cevi vzporedno.
Tri leta pozneje pa najdemo prvo
Lev N. Tolstoj na svojem posestvu v Jasni Poljani.
Z()0(i0i)uie ir(idi6(omjf
resnično radijsko postajo, to je tako, ki je oddajala glasbo in predavanja za splošno sprejemanje. Njena energija je znašala en kilovat. Radijski amaterji so bili medtem pridno na delu in kratke valove so raziskavali tako temeljito, da so prišli leta 1924. v obrat. Doba neznanih odkriteljev je napočila.
Sedaj smo prišli v tisto dobo, kjer si sledijo pridobitve tako na gosto, da jih komaj sproti beležimo. Leto 1925. nam je prineslo prvo 3kilovatno postajo in brezžične slike. 1926. je za nas posebno pomembno: prva naša postaja, Radio Zagreb, je začela obratovati. V letu 1927. že beležimo 1126 radijskih postaj na svetu in 13 milijonov naročnikov. Pri takem številu no-staj se je pokazala potreba pc sporazumni razdelitvi valovnih dolžin, kar se je takrat zgodilo na konferenci v Washingtonu. 1928! Najjačja radirk fonska postaja ima že 60 kvv; število naročnikov je doseglo 13 milijonov; naša Radio Ljubljana je poslala svojo kukavico v svet. V laboratorijih tvornic za elektronke so izdelali elektronko z zamreženo anodo in jo tedaj spravili na trg; Izdelovati so se začeli prvi priključki na električno omrežje. Ultrakratki valovi so postali predmet živahnega eksperimentiranja, napornega dela. Prihodnje leto — 1929. -—, prvič začujemo Radio Beograd1. Brezžične slike iz leta 1925. so sedaj, po
1.
GRAMMAIRE
I. Sedanji čas (le prčsent) glagolov na -ir s podaljšanim deblom (verbes en -Ir ž, radical augmentč). finir, fin-ir
1.	Trdilna oblika (forme affirmative)
je fin-i-s = končam tu fin-i-s 11, elle, on fin-i-t nous fln-iss-ons vous fin-iss-ez ils, elles fin-iss-ent
2.	Vprašalna oblika (forme interro-gative)
finis-je = ali končam finis-tu
finit-il, finit-elle, finit-on, itd. ali pa: est-ce que je finis, itd.
3. Nikalna oblika (forme nčgative) je ne finis pas = ne končam tu ne f!nis pas il, elle, on ne finit pas, itd.
4- Nikalno vprašalna oblika (forme nšgative-interrogati ve)
ne finis-je pas = ali ne končam ne finis-tu pas
ne finit-il pas, ne finit-elle pas, ne finit-on pas, itd. ali pa: est-ce que je ne finis pas, itd.
II. Množina samostalnikov in pridevnikov (le pluriel des noms et des adjectifs)
pičlih štirih letih, postale televizija. Eksperimenti prejšnjega leta, ki so obravnavali le valove do 3 m, se v tem letu raztegnejo tudi na infrardeče valove. — Še tole: televizija »gre« na 7-metrskem valu že 50 km daleč, radiofonija pa že na 23.000 km, to se pravi, možna je zveza z antipodi, večje razdalje na svetu sploh ni. 1931.: radio-fonske postaje imajo že do 120 kvv, industrija se je obogatila za svetočo vejo, za radijsko industrijo, ki je v polnem razmahu. ■— Kdo bo šel gledat v vse laboratorije sleherne firme in kdo bo ugotovil: na današnjem pre-finjenem sprejemniku je to tvoja zasluga, to pa tvoja?! 1932.: Postaje so že zopet tako na tesnem, da jih morajo v Madridu ponovno razdeliti; poslušalcev, oziroma naročnikov pa je 32 milijonov. — Leto 1933. pa je ozna čeno s pojavom sodobnih elektronk: visokofrenkvenčne pentode z ojače-valnim faktorjem nekaj tisoč, binodo, ki nadomesti preobčutljivi audion, heksodo, ki uvede izravnavanje pre-molka; superhet prevzame vodstvo v vrsti sprejemnikov.
1935.: Televizijske oddaje se vršijo v Nemčiji, Angliji in Franciji. Več kot 1500 radiofonskih postaj s skupno energijo od malone 10.000 kw skrbi za novo panogo kulturnega udejstvo-vanja, za radiofonijo. 50 milijonov naročnikov stoji z njimi.
ednina (singuler)	množina (pluriel)
1. le prč	les prčs
la fleur	les fleurs
vert	verta
2. la souris	les souris
la volx	les volx
le nez	les nez
frais	frais
heureux	heureux
3. l'oiseau	leswoiseaux
le icheveu	les cheveux
beau	beaux
nouveau	nouveaux
jumeau	jumeaux
hčbreu	hebreux
2.
TEXTE
Le pain nourrit les hommes. — Vous ne reflčchissez jamais. — Les deux soeurs choisissent toujours les memes couleurs. — Pourquoi n'obeissez-vous pas h votre mšre ? — Tu ne remplis pas toujours ton idevoir. — Nos voisins batissent une grande maison. — II saisit toujours la bonne occasion. — Dans ce pays on saisit vite les voleurs. — Le boulanger allume le feu dans le four, puis il petrit la pate. — Personne ne fournit aux pauv-res de cette ville le charbon necessaire. — Les artilleurs občissent aux ordres du capitaine: dčja une pičce de batterie tire, dej a retentit un coup formidable. — Remplissez-vous les verres jusqu'au, bord ? — Ces petits gosses salissent tout.
— Les sciences nourrissent la jeunesse et rčjouissent la vieillesse. — Finissez-vous par etre contents ?
3.
VOCABULAIRE
le pain = kruh
nourrir = hraniti
1'homme = človek
ršflechir = pomisliti.
choisir = izbirati
le meme, la meme = isti, ista
obšir = pokoriti se
remplir = napolniti
le devoir = dolžnost
le voisin = sosed
nos voisins =: naši sosedje
batir = graditi, zidati.
sa:'sir = zgrabiti.
1'o.ccasion, f. = prilika
dans = v
le pays = dežela
vite = naglo, hitro
le voleur = tat
le boulanger = pek
allumer == prižgati, zanetit:
le feu = ogenj
le four = peč
puis = potem
petrir = gnesti
la pate = testo
fournir = dobavljati
la ville = mesto
le charbon = premog
nčcessaire = potreben
l'artilleur, m. = topničar
l'ordre, m. = povelje
le capitaine = stotnik
la pičce = kos
une pišce de batterie = top
tirer = streljati, ustreliti
retentir = odjekniti
le coup = udarec, strel
formidable = strahovit
le verre = kozarec
jusqu'š. = do
le bord = rob
le gosse = otročaj
la reponse = odgovor
salir = zamazati
tout = vse
la science = znanost
la jeunesse — mladost
rejouir = razsvetljevati
la vieillesse = starost
volontiers = rad
agir = ravnati
bien = dobro
avec = z, s
le subordonne = podrejeni longtemps = dolgo avant de = preden
4.
EXERCICES
1.	Spregajte v vseh oblikah tele stavke: J'obeis volontiers & cet ordre. — Je remplis les devoirs. — J'agis bien avec les subordonnes. — Je reflčchis longtemps et bien, avant de donner la reponse. — J'aime a ecouter la musdque.
2.	Postavite v množino sledeče samostalnike in pridevnike: le bateau (čoln), le feu (ogenj), le hameau (zaselek), doux (sladek, mil), le voeu (želja), beau, le chapeau (klobuk), bleu (višnjev, moder).
^J)o iik Iva n eoudnv a ra diii
(Poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 3 letcija.)
r(laclipki uporter porohi
RADIJSKI REPORTER POROČA
pred koncem letošnjega leta še o Samuelu Morseu. Letos smo namreč proslavili stoletnico Morseovega brzojava in bi ne bilo prav, če bi ta pomembni jubilej v naši reviji čisto prezrli.
Prve poizkuse za sporočanje vesti s pomočjo elektro-magnetskega brzojava so delali že 1837. leta, 1840. leta pa je Američan Samuel Morse nadomestil svojo prvotno pisavo v lomljenih črkah s sistemom znakov iz daljših in krajših črtic oziroma pik. Ta sistem poznamo še dandanes kot »Morseovo abecedo«.
Človek bi mislil, da se je moral takšen izum, kakršen je Morseov brzojav, roditi v glavi kakega fizika ali tehnika. Namestu vsega tega je bil Smuel Morse le slikar, ki se je dotlej bavil samo s čopičem in barvami ter si kot takšen pridobil tudi nekaj ugleda. Seveda pa ni bil sam, ki je izumil elektromagnetski pisni brzojav, ampak so že pred njim Gauss, Weber in Steinhell ustvarili znanstveno podlago za ta izum. Na povratku z daljšega potovanja do krajev antične umetnosti v Italiji je dobil Morse po-
a b c č č d dj dž e f
Ti znaki so bili naslednji:
. — j--
k — . -
lj
m
n
nj
o
P r s š t
Številke
0
1
Pika (.) Vejica (
u	. -
v	. . .
z	—- -
ž--
a	. —
a	. —
ch--
e	. . -
o--
q--
y	— •
w	. —
x	— .
ii	. . -
Ločila
Prizori iz sedanje Anglije: Angleška kraljica pri dobrodelni prodaji nakita in dragocenosti v korist Rdečemu križu.
budo za električne poizkuse. To je bilo 1832. leta. Pet let pozneje je z uporabo slikarskega stojala izdelal prvi, za patentiranje že godni model brzojavnega pisalnega aparata. Na newyorškem vseučilišču so napravili veliko preizkušnjo pred študenti in profesorji, znake so razločno sprejeli in jih s papirnatega traku, kamor so se sami razločno zabeležili, pravlahko razbrali.
Tod ti znaki so bili tedaj še primitivni. Bilo je potrebno ustvariti pisavo, ki bi bila preprosta, kratka in vsem umljiva. Morse je marljivo proučeval to vprašanje dolge tedne in mesece. Zanimivo je, kako je prišel potein do izuma takšne pisave. Nekega dne je vzel v roke star časnik, preštel je posamezne črke in njih pogostost, pri tem pa jih je na kos papirja označeval z znaki iz pik in črtic. Leta 1840 je stopil s svojim sistemom pred javnost in ga. predvajal tudi kongresu. Znaki so prihajali po 10 milj dolgi žici razločno do sprejemnika in jih je bilo mogoče hitro in preprosto brati.
2
3
4
5
6
7
8 9
Podpičje (;) -Dvopičje (:) -Vprašaj (?) . Klicaj (!) — -Vlomek (/) — Oklepaj O — Narekovaj („) .
Ameriška vlada je bila zanje in za Morsejev način brzojavljanja navdušena in je takoj določila 30.000 dolarjev za postavitev prve brzojavne proge. Zaradi gospodarske krize, ki je tedaj nastala v Zedinjenih državah, tega načrta izprva niso mogli uresničiti. Morse, ki je ostal slikarstvu zvest kot ravnatelj Akademije lepih umetnosti, je bil nevoljen in se je v še večji meri posvetil slikarstvu. V decembru 1842. leta pa je ameriška poslanska zbornica iznova načela vprašanje Morseovega izuma in je
Za naše male generale.	Slika 2
ZGODBA 0 ČAROVNIKU IZ HUDE LUKNJE
Besedilo na sosednji strani.
WL1\i I .PIčASj:
\W0CK


/MIV/jELTVAl
K siiltOMci tti$G(Ma a catavaiku iz hude iuiutie"
Zdaj pa, dragi otroci, poslušajte, kaj se je godilo z ubogo Metko in njenimi tremi prijatelji.
K sliki 1: Metka in njeni trije prijatelji, strašilo za ptiče, pločevinasti berač brez srca in strahopetni lev so bili na.poti v Hudo luknjo, kjer je živel glasovit čarovnik. Toda maščevalna čarovnica jih je zapeljala na polje maka, ki bi bil s svojim močnim, strupenim duhom po opiju družbico kmalu ugonobil. Metki in njenim tovarišem pa je spet pomagala dobra vila. Poslala je leden dež, ki je uničil makovo polje.
K sliki 2: Metka s svojimi prijatelji je naposled le prišla do smaragdnega gradu, ki je v njem živel dobri čarovnik. Čarovnik pa se je izpremenil v vratarja in pisane družbe nikakor ni hotel pustiti v grad. Šele tedaj, ko je Metka povedala, da jih pošilja dobra vila, se jih je usmilil in jih povedel v razkošno urejene sobane.
K sliki 3: V gradu so morali najprej v salone za očiščevanje, umivanje in olepšavo. Pločevinastemu beraču so očistili njegov nerodni oklep in mu vse zglobe zalili z oljem.
K sliki 4: Čarovnik iz Hude luknje se je spet iz vratarja izpremenil v pravega čarovnika in se pogovarjal z Metko in njenimi prijatelji. Bili so veseli in srečni, čeravno so se čarovnika bali. Rekel jim je, da bo njihove želje rad izpolnil, toda najprej morajo poiskati nevarno in zlobno čarovnico, pa jo ubiti in mu prinesti njeno metlo. Metka in njeni prijatelji so takoj šli v lov na grdo čarovnico in zašli v gozd strahu in groze ...
Kaj so doživeli tam, pa spet prihodnjič.
določila potrebno vsoto za gradnjo prve poizkusne brzojavne proge med Washingtonom in Baltimoreom. 27. maja 1843. leta je bila ta 60 km dolga proga dograjena. Samuel Morse je dosegel svoj cilj. Bogat in obsut s častmi se je tedaj tehniki umaknil in je živel v podeželski hišici pri New Yorku spet samo za upodabljajočo umetnost. Na njegovi mizi je stala do njegove smrti — 1872. leta — Mor-seova tipka, ki se je z njo lahko zvezal z vsako brzojavno postajo na svetu.
V Evropi je prva brzojavna proga o priliki frankfurt-skega narodnega zbora vezala Berlin s Frankfurtom, po-
zimi 1849. leta pa so po njej kot prvo vest sporočili v Berlin izvolitev nemškega cesarja.
Morda bo kdo vprašal, zakaj pripoveduje radijski re-porter svojim bralcem o stvareh, ki se ne tičejo radiofonije. Iz zelo preprostega razloga: Morseovo abecedo namreč lahko uporabljamo prav tako pri žični telegrafiji, kakor pri brezžični. Uporabljajo jo torej tudi poštne radijske postaje in prav to dokazuje, da je Samuel Morse pred sto leti, ko jo je sestavil, dal človeštvu nekaj res trajnega, praktičnega in vsestransko uporabnega, za kar pač zasluži, da se ob stoletnici njegovega izuma spomnimo tudi v naši reviji.
»NAROČNIK M.«
1.	Govoril sem z Vašim zastopnikom radi draginje toka pri Fali. Omenjeni gospod mi je dejal, da je bila izdana odločba, po kateri se zaračunava tok za radijske aparate po ceni kakor industrijski tok. Kmalu za tem sem imel priliko se sestati z upraviteljem tuk, transformatorske postaje, kateremu sem povedal mnenje Vašega zastopnika. G. upravitelj mi je dejal, da o tem ničesar ne ve ter da elektrarna smatra sprejemne aparate za luksus.
Ste tudi pri Vas tega mnenja? Ako ne, ali bi ne mogli podvzeti korake, da pripoznajo, da so radijski aparati življenjska potreba ter da je treba radi njihovega razmaha stremeti za tem, da znižajo producenti tokovo ceno za njihovo uporabo na minimum.
Povem Vam odkrito, da moram pri današnji draginji s sprejemom tako šte-diti, da poslušam edinole najvažnejša poročila, vsak mesec po eno ali dve operi, sicer pa aparat neprestano molči. Kdo bo pa tudi plačeval za kwh skoro 5 din, kakor računa Fala pri nas!!!
2.	Razpisali ste nagrado za nove naročnike, za take, ki bodo ostali plačniki morda niti ne eno leto. Kdaj pa pridejo na svoj račun stari naročniki, taki, ki plačujejo že 10, 15 let mesečnih 25 din?
Kaj rečete k naslednjemu predlogu: Ljubljanska radijska postaja naj nagradi (v sporazumu s poštno direkcijo) vsakega radijskega plačnika, ki plačuje neprestano polnih 10 (ali 15 let) s tem, da ga oprosti za eno leto vsakega plačeva-takse.
Ali mi verujete, da zaslužimo »stari« to nagrado? Verujete, da bo marsikdo ostal le še naročnik nekaj let v pričakovanju, da se mu bliža ta dobrota ? Poskusite!
3. Nedavno sem Vam pisal dopisnico s prošnjo, da navedete v reviji kaj znači O-Odgovorili mi niste, sicer sem pa le naposled dognal, da so to plošče. Ali ne bi kazalo to okrajšavo, pa piko (poročila) ter še razne druge (n. pr. za predavanje, harmoniko, etc.) navesti spredaj pred programi v vsaki številki, prihranjen prostor pa uporabiti za točnejši program beograjske postaje ?
Mimogrede 4.) Večkrat čujem napovedovati »Vurliške orgije«. Ali je to pravilno ? Kolikor je meni znano, gre za neke amerikanske orgije, katere je napravil nek Nemec Wurlitzer. Pravilno bi torej menda bilo Vurlieerjeve orgije. To pa, kakor rečeno, le tako mimogrede.
5. Glede ge. napovedovalke se jaz in še marsikdo drugi pritožujemo, zlasti pri poročilih. Zdi se nam, da jedva čaka, da
lahko preneha. Pred nekaj dnevi je govoril nek poročevalec 4 minute čez sedmo uro. Ko pa je bila 10 minut čez 7, so bila pa že tudi poročila ge. poročevalke pri kraju. Da jih morda ni bilo več? Hm!
6. Kakšne dni čujemo sama poročila nemškega por. urada. Kje so takrat angleška? Jih prav radi poslušamo!
M. R.
1. Glede Vaše pripombe, da radio ni luksus temveč vsakdanja potreba, smo mi istega mišljenja in smo to tezo večkrat zastopali na merodajnih mestih in bomo še nadalje podvzeli potrebne korake za splošno ureditev tega vprašanja.
Kar se tiče Vašega slučaja je za sedaj odvisna pogodba z elektrarno, ki Vam dobavlja tok in je le tarifno vprašanje, če bi Vam elektrarna dovolila posebni števec za radioaparat, ki troši kakih 40 do 50 Vatov med tem ko so števci za gospodinjski tok tako urejeni, da prično delovati šele pri 150 ali 200 vatih, to pa iz bojazni, ida. ne bi se na števec za cenejši tok priključila kaka žarnica, ki troši večinoma izpod 100 Vatov.
če pa že imate števec za «industrijski ali gospodinjski tok«, ne vidimo razlogov, zakaj ne bi Vam elektrarna že iz same uvidevnosti ne dovolila priključka na industrijski ali gospodinjski števec.
■2. Vaš predlog, naj postaja nagradi vsakega radijskega plačnika, ki plačuje neprestano polnih 10 (ali 15 let) s tem, da ga oprosti za eno leto vsakega plačevanja takse, bo vodstvo postaje gotovo upoštevalo, žal, je v sedanjih časih to težko, ker postaja investira veliko denarja in mora varčevati na vseh straneh. Kdaj kasneje, mogoče kmalu potem, ko bosta pričeli oddajati obe novi postaji, bo gotovo postaja upoštevala tiste, ki že 10 ali več let plačujejo radijsko naročnino.
3.	Vaše dopisnice uredništvo ni prejelo, če bi jo, bi Vam gotovo odgovorili na njo.
4.	Glede izraza »Wurliške orgije« ali Vurlicerjeve orgije se strinjamo z Vašim poimenovanjem.
5.	Vaše pritožbe »glede ge. napovedovalke« so nepravične. Sumnja, da izpušča poročila samovoljno, bi javno v rubriki »Svobodna beseda« ne smela biti objavljena. že ponovno smo pisali v reviji o radijski poročevalski službi, še posebej o naši. Poudarjali smo znova, da poročila morajo opraviti svojo pot, preden jih slišite po radiu. Za obseg in vsebino poročil ni merodajna radijska postaja ali radijski napovedovalec. Včasih je več poročil, včasih manj. Verjemite, da radio skuša pri poročilih biti čimbolj nepristranski in da napovedovalec bere vsa poročila, ki so dovoljena, da se po radiu prebero.
Koncert Milice Polajnarjeve in Andreja Jarca, ki smo ga slišali 24. novembra, je pokazal velik napredek obeh pevcev. V spevih iz prvega in tretjega dejanja Massenetove opere Manon, sta zapela dvospeva Manone in de Grieuxa. Znova smo morali občudovati sočni, mladi, lepo izvežbani in dobro izdelani glas Polajnarjeve, kateremu daje pristno čustvo žlahten prizvok. Topli timbre, ki ga daje dobro osnovana srednja lega tudi visokim tonom, dela glas žametast in podoben zvoku novega, še ne docela vigra-nega instrumenta. Spevi iz Manon so bili boljši kot arija iz Aide (zadnja slika, dvospev) dasi sta tudi v njej pokazala, pevca veliko prizadevnost in vnesla vanjo marsikako dognano izoblikovano frazo. — Tudi o Jarcu moramo reči, da se razvija. Njegov glas spominja na- vrline in barvo Banovčevega glasu. Je izrazito liričen in v mikrofonu prav prijeten. Po izpiljenosti sicer ne dosega prednašanja Polajnarjeve, vendar hodi stalno pot razvoja. Njegovi prsni toni zvenijo za enkrat še bolje kot visoki v glavi, njegovi portamenti pa so prav lepi. Koncertov teh dveh pevcev si še želimo, posebno če nama bosta dala zopet tako izbran spored, kot zadnjič, želeli bi tudi kaj izvedeti o Jarčevem študiju petja in radi bi videli njegovo sliko v reviji. Radijski orkester, ki je spremljal pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca pevca, je bil v pravilnem in okusnem ravnovesju ž njima.
Doktorja Alojzija Kuharja poznamo iz njegovih tedenskih političnih pregledov, kot predavatelja, ki zna snov vselej zanimivo podati. Uprava Radia nam je zelo ustregla, ko je dal;. na spored njegova predavanja »Boj za petrolej«. Dr. Kuhar spada med tiste predavatelje, ki znajo poslušalčevo pozornost tako ukleniti, da se je kar težko odtrgati od aparata. Pre-davateljeva intenziteta govora in način, kako zna kratko in jedrnato podati veliko snovi ter jo ohraniti prav do kraja zanimivo, nam zelo ugaja. Zaradi po-ljudnosti je snov vsem dojemljiva in ima tudi zaradi tega veliko poučno vrednost za najširše kroge. Njegova predavanja lahko služijo za zgled, kako naj bodo zasnovana, da se lahko okoristijo z njimi vsi radijski poslušalci.
Gospa Erni Oržanova spada med tiste ženske predavateljice, ki so se nam posebno utisnile v spomin. Prikupila se nam je s svojim naravnim domačim kramljanjem o modi in pa v točki »Mati pripravlja igrače«. Ta predavateljica razodeva s svojim načinom ženo velike srčne kulture, velikega razumevanja za otroško in žensko dušo in mnogo praktičnega smisla za varčevanje. V njenem preda-
vanju zaslutimo takoj več kot predavateljico, ki je zgolj razumsko in po dolžnosti sestavila snov, temveč resnično za-nimanega človeka, ki se zavzame za snov in jo izdela z vso prizadevnostjo. Ko bo gospa bolj vajena mikrofona in bo izgubila tremo, ki jo vselej pri začetku predavanja ovira, bomo dobili v njej res dobro predavateljico.
OSNOVE SPREJEMANJA;
b) SREDSTVA DEMODULACI JE
Da dosežemo kolikor mogoče jak glas, uporabljamo vedno princip resonance. Najbolje je, da vključimo slu-šalo in detektor vedno na tuljavo uglaševalnega kroga. Tu je namreč največja visokofrekvenčna napetost (glasovna jakost),kadar je krog vgla-šen (resonanca). Vglasitev lahko dosežemo z raznimi sredstvi in na različne načine.
✓K
~fW Si. 9
Slika 9.
Slika 9 nam prikazuje najbolj enostaven načrt z uporabo tako zvane premikalne tuljave. Resonanco dobimo s prestavljanjem premikala na tuljavi tako, da v slušalkah poiščemo točko največje glasovne jakosti. V tem primeru je antenski krog v resonanci
-M-
T X
ti. 10
Slika 10.
j
jemljivi kondenzator (vrtilni kondenzator). Medtem, ko smo
W7}))}
Slika 11.
I T
z oddajnim valom, to je induktivnost na premikalni tuljavi in antenska kapaciteta dajeta na oddajni val uglašeni krog.
Slika 10 se razlikuje od prejšnje samo po tem, da imamo tu tudi drugo premikalo, tako da lahko detektorski krog najbolj ugodno prilagodimo antenskemu krogu. Z obema premikalo-ma lahko torej dosežemo največjo glasovno jakost.
Pri načrtu slike 11 dosežemo resonanco z oddajnim valom tako, da v antenski vod vključimo posebni spre-
Slika 12.
pri načrtih 9. in 10. slike spreminjali induktivnost antenskega kroga, se pa v primeru slike 11 in v naslednjih iz-preminja le kapaciteta, dočim induktivnost ostane neizpremenjena; induktivnost določa vglaševalna tuljava, katere velikost oziroma število ovojev je odvisna od vala, ki ga hočemo sprejemati. Čim daljša je valovna dolžina, tem večje mora biti tudi število ovojev. Kot kondenzator navadno uporabljamo vrtilni kondenzator od 250—500 cm.
Načrt na sliki 12 se razlikuje od načrta na sliki 11 po tem, da vrtilni kondenzator ne leži zaporedno z in-duktivnostjo, ampak z njo vzporedno. Ta načrt je primeren le tedaj, če hočemo sprejemati daljše valove z razmeroma majhno anteno. Zato ta načrt imenujemo »za dolge valove« in načrt slike 11 pa »za kratke valove«.
Načrt slike 13 nam prikazuje »ape-riodično« — pravilneje, neuglašeno — antensko vezo, ki jo navadno uporabljamo le pri aparatih z elektronkami, medtem ko za detektorje nima večjega pomena.
Omeniti moramo še načrt slike 14, pri katerem vglasimo zato, da dosežemo večjo selektivnost tako antenski kakor tudi detektorski krog na sprejeti val. Da dosežemo najbolj ugodno
prilagoditev, moramo napraviti obe tuljavi obeh vglasilnih krogov premakljivi.
T
X
Slika 13.
G

Slika 15.
Načrt slike 15 (diodni stik) ustreza detektorskemu načrtu slike 13. Glasovna jakost je v obeh primerih enaka, vendar ima načrt slike 15 z žarnico to prednost nasproti detektorskemu načrtu, da je vsmerjeno delovanje povsem stalno.
Slika 16 kaže načrt za enodno ali pa vsmerjeno ojačenje. Pri tem je potrebna poleg kurilne baterije K še baterija M za negativno mrežno napetost, kakor tudi še anodna baterija A. Natančnejši opis bomo objavili pri poglavju o elektronkah. Načrt 16 je boljši od načrta 15 po tem, da elektronka ne samo vsmerja, temveč tudi še ojačuje. S tem znatno zvišamo glasovno jakost, razen tega deluje še negativna napetost mreže tako, da se ne more pojaviti nobena dušitev nihajnega kroga, ki je v zvezi z elektronko.

Audionski stik slike 17 se razlikuje od smerjenega ojačevanja po kondenzatorju C, ki leži na mrežnem dovodu. Ta kondenzator je dalje prernosten z uporom R, ki je lahko vzporedno ve-
Slika 14.
Kako uporabljamo elektronke za vsmerjevanje?
V vsaki elektronki teče električni tok od žareče nitke (katoda) le k pozitivni anodi, to je, le v eni smeri. Vsmerjenje je torej že tu. Zaradi tega lahko elektronke uporabljamo prav tako kakor detektor. Deloma uporabljamo kot vsmerjevalke elektronke z dvema elektrodama. Pri posebnih elektronkah - vsmerjevalkah pa uporabljamo tudi elektronke s tremi elektrodami, pri katerih se nahaja med katodo in anodo še tako zvana mreža.
Poznamo tri vrste stikov v ta namen:
a)	diodni stik,
b)	anodno vsmerjevanje,
c)	audionski stik.
Slika 16.
Slika 17.
zan s kondenzatorjem, ali pa je kot odvodni upor R, zvezan s katodo. Ta vezava tudi nima več negativne mrežne napetosti. O tem bomo pisali še pri elektronkah. Audionska veza pre-seza anodno vsmerjanje po tem, da je mnogo bolj občutljiva in daje zato večjo jakost. Nedostatek pa je v tem, da duši pred njo vključeni nihajni krog.
c) SELEKTIVNOST
Zakaj zahtevamo od sprejemnika določeno selektivnost?
Zaradi velikega števila hkrati delujočih oddajnih postaj moramo uporabljati posebna sredstva, da iz te množine oddaj najdemo le tisto, ki jo želimo sprejeti, ne da bi je motile sosednje postaje, ki so si valovno zelo blizu.
Kako merimo selektivnost?
Sprejemniku dovajamo modulirano visoko-frekvenčno napetost določene jakosti (U) in sicer na tisti frekvenci, na katero je uglašen, ter nato merimo zvočno-frekvenčno napetost, ki nastane v zvočniku. Ako sedaj postajo (ki oddaja modulirano visoko frekvenco) uglasimo na za 9kc višjo ali nižjo frekvenco, moramo visoko-fre-kvenčno napetost oddajne postaje zvečati na (U), da dobimo v zvočniku spet isto zvočno-frekvenčno napetost, kakor je bila poprej Razmerje med obema napetostima označujemo kot selektivnost: U= S = — Ui
Koliko radijskih postaj sme hkrati oddajati, če hočemo sprejemati vsako posamezno izmed njih?
Preden odgovorimo na to vprašanje, moramo najprej vedeti, da v smislu nauka o nihanjih radijska postaja ne oddaja samo frekvence, na katero je vglašena. Poleg svoje »osnovne frekvence« oddaja tudi še druge, ki ustrezajo zvočnim frekvencam govora ali glasbe. Vzemimo kot primer radijsko postajo s 1000 kc (300 m), ki oddaja zvok 800 c = 0.8 kc. Razven osnovne frekvence 1000 kc oddaja ta postaja še dva pasa frekvenc in sicer .1000 + 0.8 kc in 1000 — 0.8 kc. Ker pri govoru ali glasbi ne prenašamo samo enega, ampak vse slišne zvoke, so mednarodno določili, da mora vsaka radijska postaj od sosedne imeti največ 9000 c = 9 kc frekvenčne razdalje. Iz razpredelnice (ki smo jo objavili v 44. številki naše revije) vidi-
mo, da je za vse srednje valove 200 do 600 m na razpolago le 1000 kc frekvenčne razdalje, kajti to področje sega od 1500 do 500 kc. Torej lahko v dani frekvenčni obseg 1000 kc spravimo skupaj največ 1000 : 9 = 111 radijskih postaj. Ako prenesemo ta račun na dolge valove 1000—2000 m, potem vidimo, da postane število radijskih postaj zelo majhno, namreč le 300 — 150
- = blizu 17 radijskih po-
9
staj. Zato celo na večjem področju, kot je n. pr. Evropa, ne sme delovati neomejeno število radijskih postaj. Če pa hočemo vkljub temu število radijskih postaj zvečati, potem nam preostaja samo ena pot, namreč da radijske postaje z manjšo oddajno zmožnostjo delujejo približno na istih valovih, vendar morajo biti v tem primeru krajevno med seboj zelo oddaljene. Nasproti pa lahko radijske postaje ležijo zelo blizu druga drugi, če oddajajo isti program in če oddajajo točno na isti valovni dolžini (istovalovne postaje).
Kako lahko sprejemamo ene od teh oddajnih postaj, ne da bi nas druge motile?
Ce radijski aparat prejema postajo, ki je v bližini ali pa je zelo močna, potem glede na selektivnost radijskega aparata tudi ni kdo ve kakih večjih zahtev. V tem primeru jakost krajevne radijske postaje preglasi slabše radijske postaje. Za prejem bližnje radijske postaje zadostuje najbolj prosto sestavljeni sprejemnik. Če pa hočemo sprejemati kako oddajno postajo, ne da bi nas pri tem motile druge, potem moramo uporabljati posebna sredstva, s katerimi lahko sprejemnik tako uglasimo, da v resnici prejmemo samo valovno dolžino zaželene oddajne postaje.
Kako lahko izločimo domačo postajo?
Tudi oni, ki ima sprejemnik z le enim uglasilnim krogom, bi rad poleg
Prizori iz sedanje vojne: V Anglijo prihajajo vojaki iz vseh strani velikega imperija. Slika kaže vojake iz N. Zelandije.
domače poslušal tudi druge postaje. Selektivnost takega enokrožnega sprejemnika nikakor še ne zadostuje, niti ne z uporabo reakcije. Kajti domača postaja se navadno oglaša na večjem
delu valovnega območja. Najbolj preprosto in preizkušeno sredstvo proti prevladovanju močne postaje je »zaporni krog«.
POVSOD PRISLUŠKUJEMO DA VAM POVEMO. KAJ SE GODI DOMA IN NA TUJEM
RADIO IN TELEVIZIJA
ALI POSLUŠATE GRČIJO?
Ko so se začele borbe tudi na Balkanu, je s svojimi poročili stopila v ospredje tudi atenska radijska oddajna postaja. Poročila je začela odda-jti v različnih jezikih, vendar pa ne navajamo celotnega pregleda teh poročil, pač pa samo ure, ko oddajajo Atene v srbohrvaščini, nemščini in italijanščini:
20.00: v srbohrvaščini,
20.30: v italijanščini,
22.00: v nemščini.
Poudariti moramo, da atenski radijski napovedovalec ni ravno točen, ker začne oddajati poročila marsikdaj po nekaj minut prej, kakor je določeno.
Poročila v omenjenih jezikih oddajajo Grki na srednjem valu 499 m in na kratkem valu 41,4 m.
PLOMBIRANJE RADIJSKIH APARATOV
Ljubljansko poštno ravnateljstvo novič opozarja vse lastnike radijskih sprejemnikov, za katere radijske naročnine ne plačujejo, da jih morajo do 15. decembra 1940 prinesti na pristojno pošto na vpogled in plombiranje. Plombiranje je brezplačno, izvršiti pa se mora na tak način, da je uporaba teh sprejemnikov brez vednosti pošte nemogoča.
Vsak plombirani aparat bo zabeležen v posebnem seznamu. Vse uporabne in neuporabne radijske sprejemnike, ki lastniki zanje ne plačujejo radijske naročnine in ki do 15. decembra 1940 ne bodo plombirani ali pa zanje plačana naročnina, bo poštno ravnateljstvo smatralo kot brezpravno instalirane. Pošta bo vse takšne sprejemnike zaplenila, lastniki pa bodo morali plačati še posebno globo, ki znaša 900 din. Na to obveznost plombiranja radijskih sprejemnikov opozarjamo zlasti tiste radijske naročnike, ki so si nabavili nove sprejemnike, stare pa hranijo doma. S plačano radijsko naročnino je naročnik upravičen uporabljati samo en radijski sprejemnik, druge, ki jih morda ima, čeravno jih ne uporablja, mora kljub temu prijaviti kot nove, samostojne naročniške sprejemne postaje ali pa jih mora dati plombirati.
Vsa podietja, ki se pečajo s popravili radijskih sprejemnikov, morajo plačati vsaj enkratno naročniško pristojbino.
Poštno ravnateljstvo opozarja dalje vse trgovce z radijskimi sprejemniiki in njihove zastopnike, da se pri prodaji sprejemnikov točno drže veljavnih predpisov in zaveze, ki so jo podpisali ob podelitvi ali podaljšanju dovoljenja za prodajo. Trgovci, ki poleg dovoljenja za prodajo radijskih sprejemnikov nimajo še posebnega dovoljenja za prenosni radijski aparat, ne smejo strankam sprejemnikov niti predvajati na domu, niti jim dajati aparatov na preizkušnjo. Dopustni preizkusni rok znaša v vsakem primeru največ tri dni. Vse aparate, ki jih stranke dobe na preizkušnjo, morajo trgovci zaradi evidence javiti pristojni pošti. Kupce radijskih aparatov opozariamo, da se morajo takoj prijaviti pristoini pošti kot naročniki, da se ognejo sicer neljubim, pa vendar neizbežnim in dragim posledicam »komarjenja«.
VIS BO DOBIL RAD. POSTAJO
V kratkem bodo na rtu sv. Andreja na Visu začeli graditi ultrakratko radijsko oddajno in sprejemno postajo.
Nova postaja je potrebna predvsem za telefonsko zvezo Visa s kopnim. Najmoderneišo aparaturo zanjo so že nabavili. Viška radijska oddajna in sprejemna postaja bo ena najmodernejših te vrste na Sredozemskem morju. Po proračunu bodo skupni stroški znašali 311.000 dinarjev.
RADIOFONIJ NADOMEŠČA ŠOLSKI POUK
Že v časih pred vojno so bile šolske radijske oddaie v Angliji zelo priljubljene in so jim prosvetna oblastva posvečala največjo pozornost. Te šolske radijske oddaje so dobile še večjo vrednost v sedanjih viharnih časih, ko je na tisoče otrok v Angliji ostalo brez šolskih prostorov in brez svojih učiteljev
Otroci, ki so po večini evakuirani v kraje, kjer ni večjih industrijskih naselij in kjer ne pričakujejo sovražnih letalskih napadov, se zbirajo v cerkvah, restavracijah in drugih večjih prostorih in poslušajo radijske oddaje, ki posvečajo šolski mladini največjo pozornost. Da bi bil uspeh teh šolskih oddaj čim večji, so jih začeli Angleži nedavno oddajati kot dogovore ali pa kot dramske scene. Ta način šolskih oddaj je zbudil pri otrokih največje zanimanje in bo zaradi tega
čisto zanesljivo imel tudi prav lep uspeh.
»RADIO SARAJEVO«
Nedavno je bilo v Sarajevu posvetovanje vseh tamošnjih kulturnih društev. Razpravljali so o ustanovitvi radijske oddajne postaje v Sarajevu.
Posvetovanje je vodil g. Djordje Pe-janovič, kot zastopnik beograjskega radia pa je prispel v Sarajevo g. inže-ner Mita Dimitrijevič. Kakor je slednji povedal, so 3,000.000 din za sarajevsko radijsko oddajno postajo že zbrani. Sarajevska občina mora odstopiti primerno zemljišče, nakar bo načrt hitro izveden. Uprava beograjske radijske oddajne postaje bo odslej vzdrževala stike z glavnim odborom sarajevske »Prosvete«. Ker je zastopnik sarajevske mestne občine, ki je bil prav tako navzoč pri zborovanju, zagotovil potrebno pomoč, lahko pričakujemo, da se bo tudi Sarajevo že v kratkem začelo oglašati v etru.
EVROPA IMA 352 RADIJSKIH POSTAJ
Leta 1933 je imela Evropa 257 radijskih oddajnih postaj, ki so skupno imele 3250 kilovatov oddajne energije.
Radijski strokovnjaki iz vseh evropskih držav, ki so se predlanskim zbrali v Montreuxu v Švici, so morali pri novi valovni razdelitvi upoštevati že 310 evropskih radijskih oddajnih postaj s skupno antensko energijo 8230 kilovatov.
Po najnovejših podatkih je bilo koncem letos v Evropi že 352 radijskih oddajnih postaj, ki so skupno imele 11040 kilovatov antenske energije
Te številke najlepše izpričujejo čedalje večjo pomembnost in vlogo radiofonije.
NEKAJ NOVIC IZ ITALIJE
Italijanska radiofonija ima zdaj 28 radijskih postaj na srednjih, 7 na kratkih in 2 na ultrakratkih valovih. Zdaj grade Italijani še 15 novih postaj.
Kakšna bo usoda nove glavne albanske radijske oddajne postaje, ki jo v Tirani grade Italijani, imela pa naj bi 50 kilovatov antenske energije, ni znano, verjetno pa je, da ne bo še ravno tako kmalu pričela z rednimi oddajami.
V novi italijanski radijski oddajni postaji v Aquilli smo nedavno poročali, da bo kmalu dograjena, te dni pa so jo na svečan način blagoslovili in je z rednimi oddajami že začela.
RADIO IN POLITIKA
Pri nedavnih predsedniških volitvah v Zedinjenih državah je demokratska stranka plačala raznim radijskim oddajnim postajam kar 100.000 dolarjev, da so od osmih zvečer do polnoči oddajale propagandne govore za Roosevelta. Seveda so tudi republikanci za svojo propagando najeli nekaj radijskih postaj, vendar pa brez uspeha, ker je zmagala demokracija.
Od tu m tam
Svei v stilu m Besedi
K DOGODKOM V R TJ M TJ N I J I
V zadnjem času je Rumunija kar trikrat obrnila evropsko pozornost nase. Kralj Karol je moral abdicirati v korist svojega sina, po vsej državi in zlasti njeni prestolnici je pustošil strahovit potres, te dni pa je prišlo do krvavega obračunavanja med pristaši »železne garde« in sedanjega režima s pristaši prejšnjih režimov. V zvezi s temi dogodki objavljamo danes nekaj slik iz Rumunije
ln njenega življenja.
Naša slika kaže Rumunke v narodnih nošah. Srednja na sliki je nevesta, ki jo družice opravljajo in lišpajo za svatbo. Rumunske narodne noše so znane po svoji veliki živopisnosti in so tudi v umetniškem pogledu lepa vrednota. Preprosta roka neukega človeka je tudi v Rumuniji, kakor v večini drugih držav, z naravnost umetniškim okusom okrasila nošo, ki pa jo zdaj oblačijo samo ob posebno svečanih prilikah.
Značilna slika pets-olejskih ležišč v Rumuniji. Znano je, da niti tem ležiščem, ki so največje rumunsko bogastvo, potres ni ravno prizanesel.
Kmečka idila v Rumuniji.
Letalec, ki se dviga, stopi v razmerje z vodo in zrakom. Ko se motorji poženejo v gibanje in vodno letalo zaorje po vodi, udari zamolklo pljuskanje valov ob trup letala kakor gong in človek lahko sledi temu razvoju že po vedno večjem tresenju. Čuti, kako vodno letalo od trenutka do trenutka pridobiva na hitrosti in na svoji moči. Čuti, kako se v petnajstih tonah snovi počasi zbira tista zrelost, ko omogoča letenje. Letalec trdno prijema za vzvode in počasi rastoča sila se v njegovih votlih dlaneh zbira kakor dar. Kovinski živci krmila postajajo sli njegove moči. In ko dozori pravi trenutek, je letalcu mogoče z eno samo kretnjo, lažjo od tiste, s katero utrgamo cvetlico, sneti letalo z vodne površine in ga dvigniti v zrak.
prirodne sile
Kadar hoče Joseph Conrad prav živo opisati tajfun, ne govori dosti o ogromnih valovih niti o nastajanju teme in divjanju viharja, pač pa postavim o tem, kako je gu-ganje in vrtenje razmajalo prtljago kitajskih izseljencev, razbilo njihove zaboje in križem kražem razmetalo njihovo borno kramo. Denar, ki so si ga v teku marljivega življenja po krajcarjih privarčevali, predmeti, ki so bili sicer drug drugemu podobni pa so kot spomini za vsakogar imeli osebno vrednost, vse to se je bilo strahovito pomešalo, nihče ni vedel, kaj je kaj in komu pripada, bil je en sam samcat nerazrešljiv nered. V vsem tajfunu razodeva Conrad samo človekovo usodo.
Vsi smo že kdaj občutili nemoč, kadar smo hoteli izpovedati svoje dogodivščine. Ko smo se po kakem viharju znova sestali v varni toulouški krčmi, v zavetju prijazne točajke, enostavno nismo hoteli govoriti o strahotah. Kdor bi o njih govoril, delal velike kretnje ali celo rabil velike besede, bi se zazdel otročje bahav in tovariši bi se mu le pomilovalno nasmehnili.
Temu pa ni slučajno tako. Vrtinec, ki bom zdaj o njem govoril, je bil v svoji elementarni sili najpretreslji-vejša dogodivščina, kar sem jih sploh kdaj doživel. Toda pred največjo napetostjo doživljaja so besede le pena. Jezik ne more slediti vedno večjemu stopnjevanju dogodka v tisti meri, s katero raste moč viharnih sunkov. Sle-hern napor za izrazom je prazen in zaudarja neprijetno po pretiravanju.
Počasi sem v globini odkril razlog, zakaj take reči ni mogoče opisati. Zato, ker hočemo ukleniti v besede potek usode, ki je nikdar ni bilo. Če trpimo ob popisu grozot brodoloma, potem trpimo le zato, ker smo si te grozote ustvarili iz podoživljanja šele pozneje v spominu. Ko smo bili -sredi dejanskega dogodka, teh grozot sploh ni bilo.
če torej vseeno tvegam in hočem opisati upor naravnih sil, potem že od vsega začetka nimam občutka, da predstavljam posredno dogajanje.
ft
Odletel sem z letališča v Trelevvu v smeri Comodoro — Rivagavia v Patagoniji. Tam letiš nad pokrajino, ki je bunkasta kakor star kotel. Nikjer ni videti zemlja tako izrabljena kakor tam. Zračni tokovi, ki jih ozemlja visokega zračnega tlaka nad Tihim oceanom pritiskajo skozi odprtino v Andih, se spuščajo v le sto kilometrov ozek predor in pri tem dobivajo na vedno večji hitrosti, tako, da vse pometejo pod seboj. Vrtalni stolpi petrolej-skih polj so edina drevesa v tej oguljeni zemlji. Podobni
so ožganemu gozdu. Iznad okroglastega gričevja, ki je na njegovih tleh pustil veter le kremenast pesek, zdaj pa zdaj zamolijo vrhovi gora, podobni ladijskim rilcem, ostri, rogljati, odrti do kože.
Veter piha preko teh tal, se v treh poletnih mesecih dvigne do brzine tridesetih metrov na sekundo. Dobro smo ga poznali, ta veter. Komaj je bila strelewska stepa za nami in smo se približali vetrovnemu območju, so moji tovariši in jaz spoznali njih bližan je po sivomodri barvi; na mah smo zategnili svoje pasove in naramne jermene, kajti slutili smo težke sunke. Tedaj se je začel bolečin in naporov polen polet, ko se sleherni trenutek pogrezate v nevidno močvirno brezno. To je bilo težaško delo; dobro uro smo garali kakor pristaniški delavci, pleča so nam ječala pod surovim suvanjem in trganjem. Šele po preteku te ure smo prišli v mirnejši zrak.
Naši stroji so vzdržali, zato smo se z zaupanjem zanesli tudi na trdnost avionovih kril. Izgledi so bili v glavnem dobri in niso zahtevali posebnih nalog. Na take polete smo odhajali kakor na nadležno tlako, ne pa kakor v igro neizprosne usode.
Nekega dne pa mi barva neba prav nič ni ugajala. Nebo je bilo modro, blesteče modro, kratko in malo sumljivo modro. Ostra sončna luč je ležala na oguljenem pasu zemlja, v njeni svetlobi so se žarko pokazala škrbinata ogrodja gora. Noben oblaček ni motil svetlobe, modrina pa je nenavadno spominjala na ostro nabrušen nož.
Občutil sem neodločno neugodje, kakor ga občutimo pred odločilnimi napori. Celo čistina neba me je spravljala v slabo voljo. V črnih viharnih oblakih se sovražnik pošteno razodene, takrat namreč lahko preceniš njegovo moč, spoznaš širino njegovega napada in se nanj lahko pripraviš. V najbolj črnih nevihtah se boriš z nasprotnikom iz oči v oči. Ob lepem vremenu in v velikih višinah pa sunki viharja letalca presenetijo, da začuti, kako zazija praznina pod njim.
Še nekaj drugega sem takrat opazil. V višini gorskih vrhov je plulo nekaj, kar ni bilo niti megla, niti para, niti peščeni vihar, ampak neke vrste pepelni roj. Ti opilki, ki jih je veter stružil od zemlje, in zanašal proti morju, so mi bili sumljivi. Jermenje na sebi sem tesneje zapel, krmaril sem Ie z eno roko, z drugo pa sem se trdno oprijel opornika v letalu. Kljub vsemu sem še vedno letel v neverjetno mirnem ozračju.
Nazadnje pa se je letalo zatreslo na tisti dobro znani način, ki napoveduje resnično težke viharje: ni se še zamajalo niti zagugalo in tudi nihalo se še ni močno vznemirilo. Letalo je še vedno letelo naravnost in vodoravno. Vendar sem v ozračju že ujel prve znake: od časa do časa komaj zaznaven sunek, kratek pok, kakor da bi se zdaj pa zdaj primešale zraku majhne količine smodnika.
Tedaj pa se je že vnelo in vse okrog mene se je uprlo.
O naslednjih dveh minutah ne morem nič izpovedati. V mojem spominu se javljajo le posamezni miselni drobci, poskusi urejenega mišljenja in gola opazovanja. Pretresljivega dogajanja ne morem poustvariti iz njih, kajti takega dogajanja ni bilo. Vse, kar morem storiti, je le urejevanje spominov po njih zaporednosti.
TEDENS
OD 8. DO 14. XII.
POREDI
LETO 194 0
^Hedelja 8. de cen t (na
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Kvartet mandolin:
Ricardi: Himna mandolinistov. Carosio: Edera, serenada.
Schubert: Moment musical. Haberl; Salem aleikum, intermezzo.
Kovači v gozdu, glasb, slika. Koping: Rumunske ljubavne noči,
valse boston. Tosselli; Serenada. Koračnica. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanska cerkve: Koral: Introitus. Rheinberger: Maša v C. Mitterer: Graduale. Sattner,- Brezmadežna. Mav: Brezmadežna. 10.20: Verski govor (g. dr. Gvido Rant).
10.40: Kozaške pesmi (plošče):
Čajkovski: Hvalimo te, o Gospod.
Platonova pesem. Rahmaninov: Tebi pojemo. Bortnjanski: Obožujem moč ljubezni.
Ničenski: Pesem ujetih kozakov. 11.00: Nedeljski koncrt Radijskega orkestra:
Mozart: Uvertura k op. Čarobna pi-ščal.
arr. Urbach: Iz Mozartovega car-
stva, fantaz. Lajovic: Sanjarija za godalni ork. Gregorc: Gorenjska, ti kras slovenski, potpuri slov. narodnih. Komzak: Monakovsko dete, valček, de Micheli: III. suita:
1)	Sončni zahod.
2)	Serenada v mesečini.
3)	Dan se prebuja.
4)	Zmagoslavje sonca. Krome: Študentovski valček.
12.30: Objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Vojaška godba 40. pp. Triglavskega:
Čerin; Za dom in rod, koračnica. Schubert: Rozamunda, uvertura. Dolinar: Duhovna psem. Parma: Fantazija iz op. Ksenija. Gregorc: Vaška suita: Uvod — Jutro — Pošta trobi skozi vas — Pri mlinu — Otroci — V mraku — Vojaki se vračajo.
Schonherr-Berg: Čar planin, valč.
Čajkovski: Romanca št. 5.
Jiranek: Pohorski zvoki, potpuri.
Nedbal: Valse triste.
Učakar: Činkole, koračnica, do 14.30.
17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila.
17.30: »Kako je Rdeča kapica oživela«. — Mladinska igra. (Izvajajo članice Radijske igr. družine.)
18.15: Glasbeni drobiž (plošče):
Rathke: Vožnja z malo železnico, galop.
Rathke: Mornarske burke.
Rathke: Sprevod lutk.
Wetzel: Parada zamorskih lutk.
Prichistal: Ples odalisk.
Prichystal: Svatba na Jutrovem.
Kockert:' Vojaki iz cina.
Siede: Podoknica kresničice.
Granados: Orientalska koračnica.
Lincke: Parada siameške straže.
Lincke: Kitajska nočna straža.
Rhode: Trnuljčica se na svatbo pe-lja.
Eilenberg: Koncert v gozdu. Slavček in žaba.
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.30: Slovenska ura. Sodelujejo: gospodična Ksenija Kušej (samospevi), prof. M. Lipovšek (spremljava), g. dr. Joža Lovrenčič (bere iz svojih pesmi).
Dolinar: KratkeJ so poletne sanje.
Dolinar: Vigilja.
Tome; Pričakovanje.
Bravničar: Rdeče rože.
Cvetko: Uspavanka.
Osterc: Vrata.
Branje.
Šivic: Poštni predalček.
Leskovic: Popevka.
Škerjanc: Jesenska pesem.
Lajovic: O da deklič je.
Pavčič: Uspavanka.
Pavčič: Pastirica.
Iz svojih pesmi bere g. dr. Joža Lovrenčič.
20.30: Domač koncert Radijskega orkestra:
Gregorc: Triglav moj dom, koračn.
arr. Hruby: Iz veselih dni, potpuri.
Schonian: Mozaik, romanca za klavir in godal, orkester.
Dvarak: Humoreska.
Lohr: V lepi dolinici, valček.
Haydn: Menutetto iz simfonije št.
15 - B-dur.
Leuschner: Poljane zovejo, suita.
1)	Poletna vresa.
2)	Barje.
3)	Diana in Pan.
Vodopivec - Schornherr: Kovačev
študent, spevoigra. Ivanovici: Donavski valovi, valček. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: B. Smetana: Iz mojega življenja (plošče).
1.	Allegro vivo appasionato.
2.	Allegro moderato ala polka.
3.	Largo sostenuto.
4.	Vivace.
(Godal, kvartet Ševčik-Lhotsky). Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.15 Budnica. 6.19 O- 6-45 •. 6-55 Narodni izreki. 7-05 O- 7-25 Zdravstveni nasveti. 7.30 O- 7.45 •. 10 50 Prenos iz Jagodine. (Otvoritev prve planinske razstave). 11.40 O- 12 Zvonjenje, nato orkestralni (O)- 13 Narodne pesmi. 13-50 £ vojaške godbe. 14.40 • - 15.55 Kmetijsko predavanje. 16.15 Narodni spored. V odmoru ob 17-17 kmetijski nasveti. 18-15 Plesna glasba (Q). 19-10 •- 19-25 Naša zemlja: Mala srpska Sveta gora. 2030 Jagodinski večer. (Prenos iz Jagodine). 21.40 Napovedi. •. šport. 22 Prenos glasbe iz kavarne. 22.40 •. 22.50 Plesna gl. (Plošče).
BEOGRAD H.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 j, jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 2105 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21-55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22 40 •- 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15-240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
7-30 O- Objave. •. C- 10-15 Gospodarska ura. 10.30 Komorni $ »Zagrebškega kvarteta«. 11.30 Prenos bogoslužja. 12 30 • ■ 12.45 i na harfi in violini. 13.15 Pregled tedenskih dogodkov. 13.30 Duhovne pesmi. 14 Zabavna oddaja. 14.15 O- 16.30 O- 17 Orgelski 17.30 Otroška ura. 18.30 Katedralis: Radio portreti iz galerije »Stari Zagreb«. 19-05 šport. 19.10 •.
19.25 Nacionalna ura. 19 40 Francoščina.
20	4 RO. 20-30 Vladimir Kovačič bere pesmi Mate Mandiča. 20-45 4 adventnih pesmi, 21.15 Jan Sibelins (O)- 21-45 šport. 22 Napovedi. •. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
7.05 Pisan 4. 7-50 •- 8 Mladinska oddaja. 8-20 Nemška oddaja. 8-50 Verski govor. 9-05 Prenos bogoslužja. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Iz slovaške književnosti. 11.30 A. M. v. Weber: Trio za flavto, violončelo in klavir, op. 63_. 12 • . 12.20 4 RO. 13-50 Operna glasba (O1)-14.30 Oddaja Hlinkove šole. 16 Plesna glasba. 16-45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. •. 18-10 Pregled zunanje politike. 18 25 Napevi. 19 Oddaja za izseljence. 20 Italijanske pesmi. 20.45 športna •. 20 50 •.
BRNO 922-325.4 32 kw
5.30 Praga. 17 Radijsko pismo. 17-20 Pisan narodni spored. 18 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
530 Oče naš. 5.45 O- 5-50 •- 6-05 4 lahke glasbe. 7 Predavanje. 7.15 Pesmi za gosli, zbor in orkester. 7.45 Verski govor. 8 Prenos bogoslužja. 9 Delavska ura. 9.20 Skladbe za violonceilo. 9 40 Vo-jaško-politična kronika. 9.50 V.Novak: »Vihar«. Morska fantazija za soli, zbor in orkester. 11.10 •. 11.30 Pisan spored. 13 Prenos. 13.15 O- 13 30 L. JUek: »Sr-boritež«, zvočna igra. 14 30 4 lahke glasbe. 17 Predavanje o gledališču. 17.20 Brno (pisan 4). 18 •. 18.10 šport. 18.25 Moravska Ostrava. 18.30 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6	Budnica. 6-10 $ lahke glasbe. 6.30 Narodna glasba. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7-15 4 lahke glasbe. 8 Prenos bogoslužja. 10 30 4- 11-45 Predavanje. 12 Narodna glasba. 12.30 •. 12.50 Lahka glasba. 13.30 Lahka in plesna glasba. 16 Vaška oddaja. 17 Otroška ura. 18 Filmska glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Lahka in plesna glasba. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Pevski 4. 20 30 Operetna glasba. 21 Lahka in plesna gl.
21.45 21-55 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
7	Napovedi. •. 7-10 4- 8 Napovedi. •. 8.10 4. 9 25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 11 4. Zabavni spored. Zvočna Slika. 13 Napovedi. •. 13.10 4 Predavanje. Pisan drobiž. 14.30 Orkestralni 4• 16.15 4 Zvočna igra. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Zvočna igra. Solisti. 18-45 4- 19.30 Solisti. 19.55 Večernice. 20.40 Predavanje in 4.
21	Napovedi. 21.15 4 Zvočna igra. Varietž, oz. prenos. 22.55 Lahka in zabavna glasba. 24 Napovedi.
LONDON: POROČILA
V	srbohrvaščini: 19.45 (19,82; 31,55; 49,10; 261,1).
V	angleščini: 00.30 (30,96; 49,59; 261,1; 373). 07.15 (19,66; 25,29 - 25,53; 30,96- 31,32-31,35; 49,59). 09.00 30,96; 49,59). 10.45 (19,60- 19,66- 19,82; 31,32). 12.00 (13,92 - 13,93- 13,97; 16,86; 19,60). 12.45 (25,120-25,38 ; 49,59). 14.00 (13,92 -13,93-13,97; 16,84-16,86). 14.15 (25,29-
25,38; 49,59). 17.00 (13,92- 13,93; 16,84; 19,76- 19,82; 25,©9 - 25,53; 30,96-31,55; 49,59). 19.00 (19,66- 19,82; 25,53). 19.30 19,60-19,66; 25,29-25.53; 31,55). 21.45 19,66; 25,53; 31,25-31,32).
V	nemščini: 05.00 (49,59 ; 285- 285). 10.45 (30,96; 49,59). 13.30 (19,66; 25,29-25,38; 49,59). 14.30 (25,29- 25,38; 49,59). 14.45 (25,29; 49,59). 16.15 (25,29; 49,59). 19.00 (30,96 - 31,55; 49,59; 261 - 285). 21.00 (30,96 ; 41,49; 49.59; 261 - 285). 22.15 19,66; 30,96 - 31,55; 49,59; 261 -i2S5). 22.35 (19,82; 25,53; 31,25-31,32).
V	francoščini: 00.45 (30,96 - 31,55; 49,59; 271,1-285,7 -373,1). 06.15 (261,1
-	285,7-373,1). 11.45 (30,96; 45,59). 12.15 25,29-25,38; 49,59). 16.30 (49,59). 18.15 25,29 - 2,38; 41,49; 49,59; 373,1). 20.00 30,96; 41,49; 49,59; 261,2 -285,7). 22.00 (30,96; 49,59; 261,1-285,7).
Pripomba: čas oddaje po našem srednjeevropskem času.
ANGLIJA HI.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional. )
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc
-	41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10 30 Isti spored kot Anglija L 11.10 4. 11.30 Predavanje. 1145 Plošče. 12.15 ® v franc. 12.30 4■ 13 ©. 13-15 do
17	Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 © v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6E.55 Duhovna glasba (Q)- 7 •■ 7-10 J. S. Bach: »O sladka tolažba, moj Jezus prihaja« - kantata. 9 švicarske pesmi. 9.25 Pisan 4. 10 Katoliško bogoslužje. 10.40 Prenos. 11.25 G. F. Handel: Orkestralni koncert št. 28. 11.40 Govor mladini. 12 4 domače glasbe. 12-30 •- 12-40 Pisan spored. 13-30 Domača glasba. 13-40 Kramljanje. 14 4 lahke glasbe. 14.45 Delavsko vprašanje na deželi. Predavanje. 15-05 O- 15-50 Branje. 16-10 4 RO. 17 Našim vojakom. 18 Kulturnozgodovinski zapiski iz Levanta in bližnjega Vzhoda.
18	20 O- 19 •- 19-10 Šport. 19-15 Zvonjenje. 19.45 Zvočna igra. 20 50 J. S. Bach: Sonate za piščal. 21-20 Iz zgodovine krščanstva. Predavanje. 21-45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
8 O- 8-45 •- 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 Orkestralni 4. 13-45 •- 14 O- 15 Kmetijsko' predavanje. 15-30 x kvinteta. 16 Predavanje. 16.30 Branje. 17 •. 1715 Vojaška oddaja. 18 Madžarske pesmi. 19
•	v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 športna •. 19-25 Zvočna slika. 20.40 •-
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw
11 Ciganski orkester. 12.05 Mladinska ura. 15 05 O- 15-30 Prenos iz Opere. 18
•	. 1810 Prenos iz Opere (II. del). 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. 20-20 Predavanje. 20.25 O-
BUKAREST 1875.160 150 kw
7 Jutranja oddaja. 9.45 Prenos bogoslužja. 10-30 Vojaška ura. 12.30 Opoldanski koncert. 12-50 • v nemščini. 13 Nadaljevanje 4. 13-10 •• 13-30 Nadaljevanje 4. 14 •. 17.30 O- 18 Prof. V. Pope-scu predava. 18.15 Spominska oddaja za Muzicesca. 18.45 • v nemščini. 19 • -19.20 4 lahke glasbe. 19.40 Predavanje. 20 Zvočna igra. 21 •- Šport. 21.25 Ru-munski plesi (O1)- 21.50 • v nemščini in italijanščini. 22-10 Zabavni 4 (Q)- 22-20 Poročila.
FRANCIJA I.
Lyon PTT	648 kc 463 m 100kW
Marseille PTT 749 kc 400,5 m 100 kW Toulouse PTT 776 kc 386,6 m 120 kW Limoges	895 kc 335,2 m 0,5 k\V
Montpelier 1339 kc 224 m 0,6 kW 7 •. 7-30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 9 Koncert. 9 45 O- 10 Prenos bogoslužja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Oddaja za begunce. 12.15 Mladinska oddaja. 12-30 •-12-50 »Mšmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16-15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17 35 Družinska ura. 17.45
HoRBY 265-1131 100 kw
9.40 Predavanje. 10 Simfonični konc.
1)	Chopin: Koncert za klavir št. 1, op. 11.
2)	Čajkovski: Serenada za orkester op. 48. 11 Prenos bogoslužja. 12.40 Napovedi. • . 15 Oddaja za deželo. 15.40 Otroška ura. 16.10 Pevski 4. 17.05 C1- 18 Večernice. 19 •. 19.30 Lahka glasba. 20-20 Zvočna slika. 20-55 Simfonični koncert Sibelius-ovih skladb: 1.) Koncert za gosli in orkester op. 47. 2) »Finlandia« -simfonična pesnitev. 21.40 Predavanje. 22 Poročila.
ITALIJANSKE POSTAJE
Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kvv Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140 kc 263,2 m 10 kvv Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw 7 Napovedi. •. 7-30 Ogrski 4. 8-55 Kmetijska oddaja. 10 Prenos bogoslužja. 11 Verski govor. 11.25 4 lahke glasbe. 12 Napovedi. •. 12-15 Pisan koncert. 13-15 Prenos. 15-45 Glasbena slika. 16.15 Šport. 16-20 4 zabavne glasbe. 16.30 Oddaja za vojsko. (•. Domače zanimivosti. Glasba). 17.30 Šport. 19 Napovedi. • - 19-30 G. D'Anunzio - R. Zandonai: »Fi-ancesca da Rimini«, tragedija v 4 dejanjih. Vodi R. Zandonai. Dirigent zbora C. Constan-tini. 21.45 •.
Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kw * Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1>357 kc 221,1 m 5 kw Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kvv 6.30 do 10 15 isti spored kot Italija I. ura. 10 Prenos bogoslužja. 11.15 Koncert
orkestra Arlandi. 12 Napovedi. •. 12.15 Lahka glasba. 13 •. 13.15 13-40 Italijanska mesta. 15 Prenos iz Rima (Tea-tro Adriano): Simfonični koncert. 18-30 šport. 19 Napovedi. •. 19-30 Orkester Augelini. 20-15 Enodejanka. 20.40 Orkestralni 4. 21.45 •-
NEMŠKE POSTAJE
Deutschlands.
Berlin
Bijhmen
Bremen
Breslau
Danzig
Frankfurt
Hamburg
Koln
Konigsberg
Leipzig
Miinchen
Saarbrucken
Stuttgart
Dunaj
191 kc 841 kc 1113 kc 758 kc 950 kc 986 kc 1195 kc 904 kc 658 kc 1031 kc 785 kc 740 kc 1249 kc 574 kc 592 kc
1571,0 m
356.7	m
269.5	m
395.8	m
315.8	m J04,3 m 251,0 m
331.9	m 455,9 m 291,0 m 382,2 m 405,4 m 240,2 m
522.6	m 506,8 m
150 kW 100 kW 100 kW 100 kW 100 kW
24	kW
25	kW 100 kW 100 kW 100 kVV 120 kW 100 kW
17 kW 100 kW 100 kW
5 Hamburg: Pristaniški konc., nato • (Berlin). 7 Leipzig: Orgelski 4. 7.30 Leipzig: Vesela glasba. 8 Berlin. 9 Berlin. • . 10 Berlin: Vojna •. 10.35 Dunaj: Zabavni 4 RO. 11.30 Berlin: •. 11.40 Breslau: Opoldanski 4 RO. 13 Berlin: 13.15 Hamburg: 4 lahke glasbe. 14.30
Berlin: 4 po željah. 17 Berlin: • z bojišč. 17-15 Berlin: 4. 18 Berlin: Vvojno • . 18.20 Berlin: Q. 19 Berlin: •, nato orkestralni in pevski 4 (na valovnih dolžinah: 315,8 m; 225,6 m; 243,7 m in 338,6 m. 21 •, nato 4 zabavne glasbe.
SOTTENS 443.1-677 100 kvv
7-10 O 7-45 •. 7-25 Jutranji 4. 8-45 Prenos bogoslužja. 10 Protest, bogoslužje. 11 4 RO. 12 O- 12-30 četrt ure za vojake. 12.45 •• 12.55 O- 13-30 Pisan 4. 14 Kmetijska ura. 14.15 Pisan #. 14.30 Violinski koncert. 15-15 Športna reportaža. 16.20 Rimski-Korzakov: Schefčre-zade. 17.05 O- 17-30 Vojaška oddaja. 18-30 O- 18-40 Verski govor. 18.55 Duhovna glasba. 19 Šport. 19.15 •. 19-25 Prenos. 19-50 Glasbena igra. 20.30 Zvočna slika. 20 55 J. Brahms: Trio za klavir, gosli in violončelo. 21-30 Predavanje. 21.45 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv
14-15 Salonski orkester. 14-30 Operetne arije. 14.45 Simfonični orkester. 15 Napevi. 15-15 Lahka glasba. 15-30 Massenet: »Manon« (odlomek). 16 Harmonika. 16 15 Valčki. 16-30 Zvočna slika. 16-45 Variete. 17-15 Balet. 17-30 Operet-retna glasba. 17.45 •. 18 Salonski ork.

LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Naši pevci in pevke (plošče):
Puccini: Spev iz op. La Boheme (Zl. Gjungjenac).
Šteiman: Kazbek (Anatol Manošev-ski).
Glinka: Spev iz op. Življenje za carja (M. Vuškovič).
Vilhar: O ti dušo; Veni cviete (M. Žaludova).
Pavčič: Uspavanka (Jelka Igliče-va).
Bizet; Torerova pesem (M. Rus).
Gounod: Valentinova molitev iz op. Faust (Vekoslav Janko). Zvesti Johny (Drago Žagar). Tega je davno že (Drago Žagar).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Jaki: Pozdrav z Dolenjske, koračn.
Elgar: Jutranja pesem.
Krome: Kmečki valček.
Winkler: Pomlad na Jugu, podok-nica.
Offenbach: Fantazija iz op. Zlatar iz Toleda.
Ketelbey: Modri porcelan, intermezzo.
Šafranek-Drabek: Ruska romanca.
Jobst: Kaj so nam oči zazrle, valč.
Richer: Nastop lesenih punčk, intermezzo.
14 00: Napovedi, poročila.
18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj).
18.20: Vaški umetniki (plošče):
Vaški umetniki, koračnica (Kvartet citer).
Umetnost in narava.
Venček veselih popevk (citre s klavirjem).
Prelepa dolina.
Damberger: Iz naše torbe, kmečki valček.
18.40: O podnebnih zemljevidih Slovenije II. (g. dr. Oskar Reja).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah).
20.00: Rezervirano za prenos.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Veseli zvoki (Radijski orkester) :
Lohr: Serenada ljubezni, interm. amoroso.	?
Gregorc; Kjer narcise cveto, valček po slov. narodnih.
Siede: Sončen dan, intermezzo.
Sinding: Pomladno žuborenje.
Smetana-Šedelbauer; Večerne pesmi.
Millocker: Lepa Poljakinja, polka -mazurka.
Leonardi: Napuljsko nebo, intermezzo.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 40 Lahka, glasba. 6 36 Narodni izreki. 6.45 •. 6-50 Zdravstveni na-
sveti. 6.55 4 lahke glasbe. 7.45 •. 11.30 Obj. O- H-50 • o vodah. 12 Zvonj., nato 4 narodnih pesmi. 12-35 O1- 13-50 Violinski 4 S- Dušana Ilina: Mozart: Koncert v G-duru. 14.20 O- 14-40 •- 17.05 ženska ura. 17.35 # RO. 18 20 Nalezljive bolezni. Predavanje. 18.35 Vokalni 4 gdč. Tatjane Batranjac. 19.10 19 25 Nacionalna ura. 19.40 Zborov 4. 20 Kukulje-vič - Sakcinski: Turki pred Siskom. (Izvajajo člani Rad. igr. družine). 21-10 Zabavni koncert RO. 2140 •. 22 4 na violončelu. 22.40 •. 22.50 Plesna glasba.
BEOGRAD D.
6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14-40 •- 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19 20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini: 20-50 Odaaja / madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21-20 Koncert. 21.40 •- 21-55 • v francoščini. 22-10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •- 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O- Objave. Napovedi. •. O- 12 Zvonjenje, nato 4 lahke glasbe. 12.45 •-13 Pisan koncert (Q)- 13-55 •- Borza. 17 •. 17.15 Pesmi domačih-skladateljev. 17.30 Harmonika. 17.45 Milan šepec poje šlagerje in operetne arije. 18-15 Glasbeno predavanje. 19.05 •• 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Angleščina. 20 Pevski 4 g. Zlatka Šira. 20 30 A. Dvorak: Tercet za dvoje gosli in violo. 21 Pevski 4 Vilme Nožinič. 21.30 Zborov 4. 22 Napovedi. • . 22.15 Mandolinski 4.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kvv
6.30 Duhovna pesem. 6 40 Jutranji koncert. 7 Poročila. 7.15 Lahke, glasba. 9 Koračnice. 910 šolska oddaja. 9 35 4 zabavne glasbe. 10 Madžarska mladinska oddaja. 10.30 O- 10-45 Za hišo in dom. 11.05 O- 12-05 Slovaške narodne. 12.30 • . 12.50 Predavanje.. 13 O- 14-20 ženska ura. 14.40 Slovaške pesmi. 15 15.20 Koncert klasične glasbe: 1) Gluck: Uvertura k operi »Alceste«. 2) Haydn: Simfonija v G- duru. 16 Pravljica za otroke. 1610 Kulturna kronika. 16 30 • v madžarščini. 16-45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. •. 18-30 Predavanje. 18-40 Plesna glasba. 19 Zvočna igra. 20.15 Ruske pesmi. 20 45 Poročila.
BRNO 922-325.4 32 kw
5.10 do 7 Praga. 7 45 Praga. 10 Moravska Ostrava. 11.10 Praga. 11.30 4 RO. 12.40 O1- 13 Praga. 14-50 Praga. 15 30 Pisatelj J. Uher - 60 letnik. 15.55 Praga. 16-15 Književne novosti v češki literaturi. 16-30 V. Kalik: Sonata za gosli in klavir. 16 55 Slovaške pesmi. 17.10 Gledališka kronika. 17.40 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kvv
5-10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5.45 6 Kolediar. 6-05 Pisan 4.
7.45 Lahka glasba. 9 910 šolska oddaja. 9 35 O- 9-40 ženska ura. 10 Moravska Ostrava. 10.55 Kmetijska ura. 11-15
•	■ 11-30 Brno. 12-30 Gospodarska ura. 12.40 Delavska ura. 13 Prenos. 13 45 Koncer lahke glasbe (RO). 14.35 Predavanje. 14.50 •. 15 Plesna glasba. 15-30 Češka knjiga. 15 55 Duo harmonik. 1615 Predavanje. 16-25 Iz oper R. Straussa. 16.55 Predavanje. 17-10 Nadaljevanje £ operne glasbe. 18 Napovedi. 18.20 Večerni £.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 Četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6.30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 £ lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12-15 Pisan koncert. 12.50 Lahkia in plesna gl. 17.30 Plesna glasba. 18 4 narodne glasbe. 18-30 Oddaja za Dobruidžo. 18-45 Predavanje. 19 £ RO. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Simfonični koncert. 21.20 21.55 Predavanje v italijanščini. 22 Plesna glasba.
*
ANGLIJA L
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 £ Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13-10 £. Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni £ ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna Igra. 17 •• 17.20 Otroška ura.
18	Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solisti 18.30 t. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna ln plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi.
•	. 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 715 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11.30 Predavanje. 11-45 Plošče, 12-15 • v franc. 12.30 £.13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 2015 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 015 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. 10 20 šolska oddaja. 10 50 0 11 Lausanne. 12-30 •. 12-40 £ RO. 16.30 Nove mladinske knjige. 17 £ RO. 18-30 Višji cilji. Predavanje.
19	19-10 0 19.15 ženska ura. 19.35 O- 19 40 Koncert klasične glasbe. 19.55 Srednjeveška kulturna mesta Vzhodne Švice. 20.50 Oddaja za izseljence. 21.45
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Lahka glasba RO. 12.40 •. 13 30 Ciganski orkester. 14-30 •. 15 20 O- 16.15
Predavnje. 17 • v slov. 17.15 Klavirski £. 17.45 Predavanje. 18.15 £ vojaške godbe. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 192.0 Dramski spored. 20 Si-belius-ov večer. 20.40
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17.15 Predavanje. 17-45 Plesna glasba (0). 18 18-40 0. 19.20 Ciganski orkester. 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20-45 Lahka gl.
BUKAREST 1875.160 150 kw
6 Jutranja oddaja. 12.30 0 12.50 • v nemščini. 13 Pisan koncert. 13.10 13.30 4 lahke glasbe. 14 17.30 Plošče. 17.40 Pevski £. 18 Predavanje. 18-15 O-18.45 • v nemščini. 19 •. 19.20 Klavirski £. 19-45 O- 20 Italijanska ura. Predavanje in 4. 21 •- šport. 2125 0. 21.50 • v nemščini in italijanščini. 22.10 4 zabavne glasbe (0). 22-20 • v francoščini in angleščini.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14.
7.30 •• 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7-55 športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12-50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13 15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17-45 •- 18-15 Montpel-lier in Limoges (0) -
HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 0. 13 Šolska oddaja. 13.30 Stara plesna glasba. 14 Predavanje. 14.30 £ komorne glasbe. 17.05 Klavirski 4. 17-30 Banje. 17.45 0. 18.45 Gospodarska ura. 19 •. 19.30 Kabaret. 20.15 Predavanje. 20.45 £ lahke glasbe. 21.30 Reportaža. 22 Poročila.
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 6-30 •• Napovedi. Plošče. 7.15 Poročila. 9 Šolska oddaja. 11 Borza, Plošče. 11-25 Gospodarsko predavanje. 12 Napovedi. • . 12.15 Pisan £. Vmes ob 13 ®
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Za kratek čas (plošče): Mauri: Potepuški klarinet, polka. Mauri: Mazurka. Robrecht: Venček valčkov. Kmoch: Andulka, koračnica. Kmoch: Muzika, muzika (godba na pihala).
13.45 •. 14 Operna gl. 14 30 4 zabav. gl. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko (Vojna Glasba. Zanimivosti. Domača kronika. 17.30 18.30 Pred. 18-50 4 lahke gl. 19 Nap. •. 19.30 Prenos 4. dejanja opere: »France-sca da Rimini« (Glej včerajšnji spored!). 20-20 Predavanje. 20-30 Simfonični koncert posvečen J. Sibelius-u ob 75 letnici rojstva. 21.45 ••
7 Napovedi. 0. 7.15 8.55 Kmetijska 11 Pevski £ Atsuko Ito (sopran). 11.20 Lahka glasba. 12 Napovedi. •. 12.15 4 zabavne glasbe. 13.45 15.40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Orkester Angelini. 20 15 Enodejanka. 20-40 Orkestralni £. 21.45 •.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na str. 14. 4 Berlin: Jutranji 4. 430 Berlin: •. 5 Berlin: Telovadba. 5.20 Frankfurt: Pisan £. 7-20 Leipzig: £ zabavne glasbe. 8 Berlin: •. 8.15 Luxemburg: 4. 10 Dunaj: Solistični £. 10.35 Hamburg: 4 RO. 11.30 Berlin: 0, nato koncert. 13 Berlin: Vojna •. 1315 Saarbriicken: £ plesne glasbe. 14 Berlin: Vojna •. 0. 14.30 Berlin: 4 komorne glasbe. 15 Saarbriicken: Popoldanski £. 16 Berlin: •. Predavanje. 16.20 Dunaj: Tisoč pozdravov z Dunaja (vesel spored). 1730 Berlin: Kronika. 18 Berlin: Vojna •. 18.20 Berlin: Večerni 4. 18.35 Berlin: Polit, kronika. 18-45 Berlin: Naša vojska. Predavanje. 19 •, nato 4 zabavne gl. (na valovih: 315,8 m; 225,6 m; 243,7 m in 338,6 m). 21 •, nato pisan £. 23 nato £.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 0. 7-15 •. 7-25 0 11 Skupna oddaja vse švicarskih postaj. 12-30 Plošče. 12.45 Poročila. 12-55 Pisan koncert. 17 Zurich. 18.05 Predavanje. 18.15 Zabavna glasba (0). 18.20 Predavanje. 18.30 Glasbeno predavanje. 19.15 •. 19-25 Pisan drobiž. 20 Solistični .£. 20.15 Pesmi. 20.50 Oddajs za izseljence. 21.45 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
14.15 Harmonika. 14.30 Operetne arije. 14.45 Lahka glasba. 15 Operni orkester. 15.15 O- 15 30 Valčki. 15.45 Napevi. 16 Soli. 16.15 £ lahke glasbe. 16-30 Zvočna slika. 17 0. 17-15 Zvočna slika. 17.45 Poročila. 18 Plesna glasba.
Beneš-. Maminka, rad bi Miminko. Beneš: Danes se mi je sanjalo. Ditter; Rdeče rože, tango. Rixner: Vizija, tango. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Weber: Fantazija iz op. Oberon. Elgar: Ljubavni pozdrav. Wagner: Fantazija iz op. Lohengrin.
Rebikov; Romanca brez besed:
T)arek 10. decembra
Lanner: Dvorni plesi, valček. Platen: Podoknica. 14.00: Napovedi, poročila. 14.15: Šolska ura: Potresi na Jadranu - dvogovor (g. Rafael Bačar). 18.00: Originalna švicarska godba
(Malenškov trio). 18.40: Višek Kijevske nadvlade (g.
Fr. Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga.
Vida Peršuh). 20.00: Koncert Radijskega orkestra: Wagner: Preigra k op. Tristan in Izolda.
Mendelssohn - Bartholdy: Andante con moto iz Italijanske simfonije op. 90.	: d'Adalbert: Fantazija iz op. Mrtve oči.
Rust: Heroična legenda. Franck: Eolide, simf. pesnitev. Smetana: Fantazija iz op. Poljub. 21.15: Ruske narodne pesmi poje gdč. Bogdana Stritar s spremljeva-njem kitare (g. Stanko Prek) : Žalostno toži jesenski veter. Vse je tiho. Ne zataji me. Deli žalost z menoj. Šla sem na goro. Noč.
Zela sem žito. Črne oči. Bela akacija. Sijala je noč. Trojka. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Večerna glasba (plošče); Foerster: Večerna glasba. Drdla-Eber; Spomin. Mendelssohn: Elegija. Mozart: Mala nočna glasba. Serenada.
Elgar: Rosemarie (simf. orkester). Elgar: Lirična podoknica. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 40 Lahka g-Iasba. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 lahke glasbe. 7.45 •. 11.30 Obj. O- 11 50 • o vodah. 12 Zvonj., nato 4 vojaške godbe. 13 Narodne pesmi. 13.50 Operni odlomki (.Q). 14.40 •. 17-05 Po Beogradu. Predavanje. 17.25 4 Havajskega kvarteta. 18-30 Narodne pesmi. 19.10
•	. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Klavirski 4 g. VI. Vuletina. 20.10 Branje. 20.25 O-20 40 Koncert kvarteta Nemeeek - Slatin. 21.40 Napoved:. •. 22 J. Brahms: Simfonija št. 6 v E-molu, op. 98. (0). 22.40
•	. 22.50 Plošče.
BEOGRAD n.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13 30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 20.35
Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22-25 • v angleščini. 22-40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15-240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 O- Objave. Napovedi. •. O- 12 Zvonjenje, nato 4 lahke glasbe. 12.45 •. 13 Pisan koncert (O)- 13-55 •. Borza. 16.30 Književno predavanje. 17 •. 17-15 Pevski | Vere Ernest. 17-30 Plesni RO. 18 Pevski 4 gdč. Carmen Vilovič. 18-15 Hrvatski Pantheon. Predavanje. 18.35 Športno predavanje. 19 05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 O-po željah. 20-30 Pevski in orkestralni koncert. 21-30 Narodne pesmi. 22 •. 22.15 Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6-40 Jutranji koncert. 7 Poročila. 7.15 Lahka, glasba 10 O- 10-10 Nemška šolska oddaja. 10.40 4 zabavne glasbe. 11.05 Pisan 4. 12.05 O-12 30 •. 12.50 Predavanje. 13 Pisan 4. 14.30 Zvočna slika. 15 •. 15.20 Dva valčka. 15 30 Madžarska oddaja. 16 30 • v madžarščini. 16.45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. •. 18.30 Predavanje. 18.40 Plesna glasba (O)- 19 Predavanje. 19.25 A. Dvofak: Suita, op. 68. 19-45 Branje. 20 Koncert operne glasbe. 20 45 • -
BRNO 922-325.4 32 kw
510 do 7 Praga. 7-45 Praga. 810 Šolska oddaja. 8 35 Praga. 12.30 O- 12-45 Praga. 13.45 4 zabavne glasbe. 14-50 Praga. 16 20 Predavanje. 16 25 4 nemške glasbe. 17 Delavska ura. 17.10 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5-10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5-45 • - 6 Koledar. 6.05 Pisan 4. 7.45 4 zabavne glasbe. 8-10 Brno. 8 35 O- 9 •■ 910 Pisan spored. 9 45 ženska ura. 10 4 lahke glasbe. 11.15 •■ 11-30 Salonski orkester. 12-30 Gospodarska ura. 12 45 O- 13 Prenos. 13 45 Iz reporterje-vih zapiskov. 14 Klavirski 4• 14-15 Duhovne pesmi. 14.35 Predavnje. 14.40 15 V. Novžk: Kla virski koncert v e- molu, op. 4. 15-30 Otroška ura. 15.45 Veseli napevi 16.10 Predavanje. 16 25 J. Jera-bek: Klavirski kvartet, op. 12. 17 Delavska ura. 17.10 Lahka in plesna glasba. 18 18.20 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6-05 Četrt ure telovadbe. 6 20 • - 6 30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Pisan koncert. 12.50 Lahkai in plesna gl. 17.30 Družinska ura. 18 Plesna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Predavanje. 19 4 RO. 19.30 •. 19 50 Lahka gl. 20 4 komornega tria. 20-30 Klavirski 4 g. E. Daniela. 21 Pevski 4. 21-30 Lahka glasba.. 21.45 •.
*
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja.
12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 1310 4• Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19-20 Predavanje. Solisti a U zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi.
•	. 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12 30 4■ 13 1315 do
17	Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 •. 11 Lugano. 12 30
•	■ 12.40 Zabavni 4. 13-30 Predavanje. 16-30 Obisk pri umetnem steklarju. 17 Koncert zabavne glasbe. 18 Nove knjige. 18-20 Godba na. pihala. 18 40 Sodišče govori. 1 •. 19.10 Zvonjenje. 19.15 Celo (sonate švicarski skladateljev). 19-40 Presenečenja. 20-10 Pisan večer (Lau-sanne). 21.45
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Balalajke. 13 30 x RO. 14.30 • 15-20 Ciganski orkester. 15 40 Predavanje. 16-10 Otroška ura. 17 • v slov. 17.15 O- 18-05 Predavanje. 18-30 Pevski 4■ 19
•	v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19 20 Orkestralni in pevski koncert. 20.40 •.
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw
17.15 Ukrajinska oddaja. 17.40 Jazz.
18	• - 18-10 O- 18-30 Kmetijska- ura. 19 Mandolinski 4. 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20.45 Ciganski orkester.
BUKAREST 1875.160 150 kw
6 Jutranja oddaja. 12 30 O- 12-50 • v nemščini. 13 Pisan koncert. 13-10 •-13-30 4 lahke glasbe. 14 •. 17 30 Pložče. 14.45 Plesna glasba (Q). 18 25 Rumun-ske pesmi. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.20 O- 19-45 Predavanje. 20-05 Simfonični koncert RO. 21 Šport. 21-25 O- 21.50 • v nemščini in talijan-ščini. 22.10 4 zabavne glasbe (Q)- 22-20
•	v francoščini oz. angleščini.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •• 7-30 Kramljanje. 7 40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 •• 8-20 Comment retrouver les votres. Oddaja za
begunce. 8.30. šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les v6tres. Odd. za begunce. 12-15 Mlad. u. 12.30 12.50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17 35 Družinska ura. 17.45 •. 18-15 Montpel-lier in Limoges (O)-
HoRBY 265-1131 100 kvv 12.05 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 13 Pisan koncert. 14 ženska ura. 14.15 Nadaljevanje 4. 14.45 Reportaža. 17-05 Otroška ura. 17.30 O- 19 •■ 19-30 Kabaret. 20 Zvočna igra. 21.30 Plesna glasba. 22 Napovedi. •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 6.30 •. Napovedi. Plošče. 7.15 Poročila. 9 Šolska oddaja. 11 Borza. Plošče. 11.25 4 orkestra Augelini. 12 Napovedi. • . 12.15 '4 orkestra Augelini. 13 Poročila. 13.15 Orkester Arlandi. 13 45 Poročila. 14 Koncert lahke gl. 14-30 4 tria. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko (Vojna •. Glasba. Zanimivosti. Domača kronika. 17.30 1830 Pred. 1850 4 lahke gl. 19 Nap. •. 19.45 Simfonični koncert. Igra Komorni orkester neapeljskega konservatorija pod vodstvom Adriana Lualdi-ja. 2145 •.
6 30 do 10.15 isti spored kot Italija I. 11 Pisan 11.25 Instrumentalni 4. 12 Napovedi. •. 12.15 # zabavne glasbe. 13.45 •- 15-40 do 19 isti spored kot Ita-
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Simfonične slike (plošče); Arbos: Arabska noč, fantazija. Honegger; Pacifik. Debussy: Popoldanski faunov pre-
ludij. Liadov: Jaga baba. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Šramel »Ljubljana«; Fučik: Veseli bratci, koračnica. Fišer; Rože ob Donavi, valček. Fišer: Pesem. Gerlach: Plešoči prsti. Delibes: Coppelia, fantazija. Korošec: Venček slov. narodnih pesmi.
Aleks: Morske lastavice, valček. Ditrich; Na svoji harmoniki, intermezzo.
Verbič: Planinski pozdrav, koračnica.
14.00: Napovedi, poročila.
18.00: Petrolej, povzročitelj medna-
lija I. 19 Napovedi. •. Kronika. 19.30 4 orkestra Angelini. 20-15 Enodejanka. 20.45 Orkestralni 4. 21-45 •-
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na str. 14. 4.30 Berlin: Jutr. #. 5 Berlin: Telov. 5.20 Dunaj: 4 zabavne gl. 7.20 Frankfurt: Vesela glasba. 8 Berlin: •, nato 4 lahke glasbe. 10 Frankfurt: 4 komorne glasbe. 10 35 Breslau: 4 RO. 11.30 •-11.45 Frankfurt: 4 RO. 13 Berlin: •. 13.15 Dunaj: 4 lahke glasbe. 14 Berlin:
•	■ O- 14-30 Leipzig: Solistični 4. 15 Breslau: Koncert operne glasbe. 16 Berlin:
•	. 16.20 Hamburg: Orkestralni in pevski koncert. 17-30 Berlin: Kronika in vojna •. 19 Berlin: •, nato 4 zabavne glasbe (na valovih: 315,8m; 225,6 m; 243,7 m in 338,6 m). 21 •, nato pisan 4. 23 •, nato 4.
SOTTENS 440.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7-25 O- 11 Skupna oddaja vse švicarskih postaj. 12 30 Plošče. 12-45 Poročila. 12.55 Pisan koncert. 17 Prenos 4. 18 05 Mladinska ura. 18.30 O- 18-45 Weber: »Perpetuum mobile« (O)- 18-50 Predavanje. 19 Arije. 19.15
•	■ 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Schiller: »Kovaštvo in ljubezen«. Meščan ska tragedija v 5 dej. 21.45 ••
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv 14-15 Valčki. 14.30 Napevi. 14.45 Operni orkester. 15 Ciganska godba. 15-15 Operetna glasba. 15-30 Kino-orgle. 15-45 Harmonika. 16 Operni odlomki. 1615 Lahka glasba. 16-30 Zvočna slika. 16-45 Valčki. 17 Melodija življenja. 17.30 Simfonični orkester. 17.45 • - 18 Q.
rodnih revolucij (g. dr. Al. Kuhar).
18.20: Pojte z nami! (vodi g. Luka Kramolc).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.

19.40: Šramli igrajo (plošče):
Sem hodil za Savo. Vaški humor.
Spomini na Joh. Schrammla, venček.
Ziehrer: Ponočnjaki, valček. 20.00: Ruska glasba II.
Peter Iljič Čajkovskij:
1)	Predavanje (g. dr. Dragotin Cvetko).
2)	Klavirski koncert (g. prof. Anton Trost):
Scherzo op. 2, št. 2. Nocturno.
Iz letnih časov: Januar, Avgust,
Oktober, November. Veliki klavir, solo iz koncertne fantazije za klavir in orkester op. 65.
21.00: Komorni zvoki (plošče):
Grieg: Romanca iz kvarteta v g-molu.
Beethoven: Allegretto iz kvarteta v e-molu.
Mendelssohn: Canzonetta iz kvarteta Es-dur. 21.15: Citraški dueti (gdč. Slavka Pe-klar in g. Marjan Hebein): Guther: Koračnica. Koželjski: Po jezeru, z varijacijami. Griinwald: Dobre volje, mazurka. Loacker: Mali valček. Griinwald: Duda. Haustein; Žuboreči potoček. Kollmanec: Ples snežink. Griinvvald: Mali jahač. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pisana šara (plošče);
Čečotka, ruska pesem (Nadežda Plevickaja).
Lučinuška, ruska pesem (ista). Joh. Strauss: Življenje umetnikov, valček.
Joh. Strauss: Netopir, valček (klavir).
Dev: Jaz pa no kajžico imam (sekstet iz Brnce). Dev: Spomlad pa luštno je (isti). Ljadov: Škatljica z godbo (zbor ba-
lalajk). Privalov: Poljanka (isti), de Micheli: Podoknica (ork.). de Michelli: Nina, Nana, uspavanka. Jara Beneš: Dve pesmi iz opte Sv.
Prizori iz sedanje vojne: češki piloti-lovci v angleški vojski. V sredini pribočnik-poveljnik z obvezo preko očesa, katerega je izgubil v boju.
Sreda *//. decembra
Anton (Dejan in Marg. Dubajič). Eilenberg: Koračnica škratov (voj. godba).
Amers: Mc Gregor na patruli (voj. godba).
Konec ob 23. uri. BEOGKAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.40 Lahka glasba. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 lahke glasbe. 7.45 •. 11.30 Obj. O- 11.50 ® o vodah. 12 Zvonj., nato Ruska orkestralna glasba (0). 13 Narodne pesmi. 13.50 Violinski koncert. 14.20 Tamburaški RO. 14.40 •. 17.05 Naš šport. 17.25 Narodne pesmi. 18 Zabavni 4 (O). 18-20 Predavanje. 18.35 Zabavni vokalni 4 (O). 19-10 •- 19-25 Naša vojska. 19.55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. V odmorih •.
BEOGRAD H.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13 50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22 40 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 1669 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15 240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O• Objave. Napovedi. •. O- 12 Zvonjenje, nato 4 lahke glasbe. 12-45 •-13 Pisan koncert (Q). 13-55 •- Bojjza, 17 •. 17.15 # RO. 18.15 Predavanje o Starem Zagrebu. 18.30 Nove knjige in revije. 19.05 •• 1925 Nacionalna ura. 19.40 Nemščina. 20 Rezervirano za prenos. V odmorih Napovedi.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 640 Jutranji koncert. 7 Poročila. 7-15 Lahka glasba. 10.30 šolska oddaja. 11.05 4. 12-05 0 12.30 •. 12-50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 14.30 4 lahke glasbe. 15-20 Slovaške narodne pesmi. 16 Predavanje. 16.30 • v madžarščini. 16.45 Nemška oddaja. 17.45 Nemška oddaja. 17-45 • v nemščini. 18 Napovedi. •. 18-30 Predavanje. 18.40 Plesna glasba. 19.30 Predavanje. 19.45 Koncert komorne glasbe. 20 45
BRNO 922-325.4 32 kw
5.10 do 7 Praga. 7 45 Praga. 9.45 ženska ura. 10 Predavanje. 1015 Orgelski 4. 10.35 O- H Kmetijska ura. 11.10 Praga. 14-25 Narodne pesmi in plesi. 14.40 Praga. 15.30 Mladinska ura. 15.50 Praga. 16-25 J. Mysliveček: Trio za flavto, gosli in violončelo. 16-25 »Igra v sanjah«, zvočna igra. Napisal L. Ulčak. 17-30 Zabavni spored. 18 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5-10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5-45 • - 6 Koledar. 6-05 Pisan 4.
a7.45 4 lahke glasbe. 9 •. 9-10 Šolska oddaja. 9-35 O- 9-45 ženska ura. 10 Brno. 10-15 M. Ostrava. 11.15 •. 11.30 4 lahke glasbe. 12.40 O- 13 Prenos. 13.45 Zd. Fibich: »Sveti dan« - melodrama. 14 ženska ura. 14.25 Brno. 14.50 •. 15 Vesele pesmi. 14.30 Mladinska ura. 14-50 Pisan spored. 16.15 M. Ostrava. 16-25 4 RO. 17 Delavska ura. 17-05 Zvočna igra. 18 •. 18.25 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6-05 četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6-30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12-15 Pisan koncert. 12.50 Lahka in plesna gl. 17.30 Otroška ura. 18-30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Italijanske pesmi. 19 Lahka glasba RO. 19.30 •. 20 Klavirski 4 Tamare Jankove. 20-30 Berlioz: »Fausto-vo pogubljenje«. 21-45 •- 22-05 Narodna glasba.
*
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •- 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. ®. 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. ®.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA HI.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4■ 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 ® v franc. 12.30 4. 13 ®. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6-40 Telovadba. 7 ®. 10-20 šolska oddaja. 10.50 0. 11 ženeva. 12.30 ®. 12.40 4 RO. 16-30 ženska ura. 17 Baročna domača glasba. 18 Otroška ura. 18.30 Ruske narodne pesmi. 19 19.15 Vojni dogodki 1. 1940 in mi. 19.40 Violinski #. 20 Zgodovinska razmišljanja za razumevanja sedanjosti. 20-25 švicarska slavnostna glasba. 21 Ob stoletnici rojstva pisatelja Arnolda Otta. 21-45 ®.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 0 12-40 ®. 13-30 Lahka glasba. 14.30 •- 15-20 Orkestralni 4. 16.10 Otro-
ška ura. 16.20 Reportaža.' 17 • V slov. 17.15 Ciganski orkester. 17.50 Predavanje. 18.15 Koncert Brahmsovih skladb. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Predavanje, 19.40 Predavanje in x. 20.40 •.
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw
17.15 Kronika. 17.40 4 na harmoniki. 18 ®. 18.10 Lahka glasba. 19.10 Orkestralni koncert. 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20-20 0.
BUKAREST 1875.160 150 kw
6 Jutranja oddaja. 12.30 O- 12.50 • v nemščini. 13 Pisan koncert. 13-10 •-13-30 4 lahke glasbe. 14 ®. 17.30 Plošče. 18 Predavanje. 18-15 Predavanje in 0. 18.45 • v nemščini. 19 ®. 19 20 4 na violončelu. 19.50 Nemške pesmi (0). 20 Nemška oddaja. 21 ®. šport. 21-25 0-21.50 • v nemščini in italijanščini. 22.10 4 zabavne glasbe (0). 22.20 • v francoščini oz. angleščini.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14.
7.30 •. 7.30 Kramljanje. 7-40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 ®. 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8-30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les v&tres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12-30 •-12-50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14-15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16-15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 ®. 18-15 Montpellier in Limoges (0).
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 Lahka glasba. 12-30 Poročila. 13 Šolska ura. 13.30 Violinski koncert (Lottie Andreason). 14 Predavanje. 14.20 4 lahke glasbe. 17-05 Pesem in harmonika. 17-30 Predavanje. 17.50 0 18-45 Vojaško predavanje. 19 ®. 19.30 Kabaret. 20 J. Offenbach: »Hofmannove pripovedke«, prolog in 1. dej.). 21 05 Predavanje. 21.35 Klavirski 4. 22 Napovedi. ®.
pnep&oGe LinOLGI
UMvetnk
LJUBLJANA, Mesini irg 10


Glej seznam postaj na strani 14. 6 30 •. Napovedi. Plošče. 7.15 Poročila. 9 šolska oddaja. 11 Borza, Plošče. 11.25 Predavanje. 12 Napovedi. 12.15 Orkestralni 4. 13 Poročila. 13.15 Koncert orkestra Arlandi. 13-45 Poročila. 14 Konc. lahke glasbe. 14-30 4 operetne gl. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16.15 Oddaja za vojsko (Vojna •. Glasba. Zanimivosti. Domača kronika. 17.30 •• 18.30 Pred. 18 50 4 lahke gl. 19 Nap. •. 19.30 A. Croce: »Colorado«. Zvočna igra v 3 dejanjih. 20.45 4 orkestra Augelini. 21 Violinski koncert Julija Rignami-ja. 21.45 ••
6-30 'do 10-15 isti spored kot Italija I. 11 4 orkestra Angelini. 12 Napovedi. •. 12.15 4 zabavne glasbe. 13.45 •• 15.40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 •. Objave. 19.30 4 sodobne glasbe. 20.15 4 orkestra. Arlandi. 21-10 Pisan koncert. 21-45 •.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na str. 14-4-30 Berlin: Jutr. 4. 5 Berlin: Telov. 5.20 Berlin: Jutranji 4. 6 Berlin: •. 7.20 Luksemburg: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: • . 8.15 Hamburg: 4 zabavne glasbe. 10
Berlin: Solistični 4- 10-35 Dunaj; Opoldanski 4 RO. 11-30 Berlin •. 11.35 Dunaj: 4 RO. 13 Berlin: Vojna •. 13.15 Leipzig: Lahka glasba. 14 Berlin: •. 4. 1430 MUnchen: Koncert komorne glasbe. 15 Dunaj: 4 lahke glasbe. 16 Berlin: • . 16.20 Leipzig: Pisan 4. 1730 Berlin: Kronika. 18 Berlin: Vojna •. 18.20 Berlin: Koncert lahke glasbe. 19 Berlin: nato 4 zabavne glasbe (na valovih: 315,8m; 225,6m; 243,7 m in 338,6m). 21 •, nato pisan 4. 23 •, nato 4.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7.25 O- H Skupna, oddaja vse švicarskih postaj. 12-30 Plošče. 12 45 Poročila. 12-55 Pisan koncert. 17 Bern. 18-05 Mladinska ura. 18-55 O-19.15 •- 19-25 Pisan drobiž. 20 Pevski 4. 20-15 Orkestralni koncert. 21 Zvočna slika. 21.20 Simfonični koncert RO. 21.45 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
14.15 O- 14-30 Napevi. 14.45 Salonski orkester. 15 O- 15-15 Simfonični orkester. 15.30 Plesna glasba. 15-45 Operni orkester. 16 Arije. 16-15 Instrument. 4.
16-30	Otroška ura. 16.45 Pisan 4. 17 Op. orkester. 17-15 Zvočna slika, 17-30 Q.
17-45	•- 18 Pisan 4.
@eletek 12.
thfipmhui
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Uverture (plošče): Smetana: Tajnost. Bizet: Arležanka. Rossini: Seviljski brivec. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Dvospevi ob spremljavi lutnje. Pojeta gg. Anton Sladojev in Janez Lipušček, spremlja g. Stanko Prek.
Mendelssohn: Jesenska pesem. «	Majske cvetice.
«	Pogled mi gre tja.
«	Večerna pesem.
«	Ob vodi.
«	Izliv ljubezni.
14.00: Napovedi, poročila. 18.00: Koncert Radijskega orkestra: Rosen: Čajanka pri punčkah, karakter.
Fischer: Sladkosti, valček. Parma-Bernard: Fantazija iz op.
Urh, grof celjski. Čajkovski: Nokturno. Siede: Baletna suita:
1.	Introduction.
2.	Valček.
3.	Ples na prstih.
4.	Finale.
Ritter: Spomini, tango-fantazija. 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič).
19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Domači kvartet:
Kasteneder: Veselo življenje, koračnica. Strauss: Bonboni, valček. Stolz: Lepa dekleta, polka. Gregorc: Katarina, mazurka. Gregorc: Rimske toplice, korač. Lanner: Štajerski plesi. Kmoch; Češka muzika, koračnica. Kmoch: Po starodavnem, mazurka. Fučik; Vedno veselo, koračnica.
20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe: Bruckner: VII. simfonija št. 23. Allegro moderato. Adagio. Scherzo. Finale.
(Berlin, filharm. ork. Dirig. K. Schurich). Ravel; Valček (Ork. koncert dr. Lamoureux). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Večerni spored Radijskega orkestra;
Rhode: Prihod kraljice cvetic, karakt.
Delibes: Baletna suita »Sylvia«:
1.	Predigra: Diamine vile.
2.	Intermezzo iz Escarpolette.
3.	Pizzikati.
4.	Bacchovo spremstvo. Kronberger: Buddhino ljubavno
slavje, karakt. arr. Bernard: Arabsko kukonješte.
Ketelbey: Japonski zaslon, karakt. Haarhaus: Pohod strahov ob polnoči, karakt.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.40 Lahka glasba. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •• 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 lahke glasbe. 7.45 •. 11.30 Obj. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonj., nato 4 narodnih pesmi. 12.30 O- 13 Violinski 4 ge. Meri žeželj. 13.50 4 vojaške godbe. 14.40 •. 17.05 Otroška ura. 17.50 4 RO. 18-20 Svetovna vokalna glasba pri Srbih. Pred. 18.35 Prenos 4 učencev Glasbene šole v Beogradu. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 Zabavna ura. 20-10 Violinski 4 g. M. Di-mitrijeviča. 21.40 Napovedi. •. 22 Zabavni koncert RO. 22.40 22 50 Plesna glasba (Q).
BEOGRAD H.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščmi. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O- Objave. Napovedi. •. O1- 12 Zvonjenje, nato 4 lahke glasbe. 12.45 •. 13 Pisan koncert (Q). 13-55 •- Borza. 17 •. 17.15 Komorni 4. 17-45 Umetne in narodne pesmi. 18.15 Branje. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19-40 Francoščina. 20 Skladbe domačih skladateljev. Izvaja RO. 20.30 »Aktovka«, zv. igra. 21 Pevski 4. 21.30 Plesni RO. 22 Napovedi. •. 22-15 Narodne pesmi.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 Duhovna pesem. 6-40 Jutranji koncert. 7 Poročila. 7.15 Lahka glasba. 11.05 R. Wagner: »Tannhauser« (O1)-11.15 ženska ura. 11.30 Lahka glasba. 12.05 O- 12-30 •- 12-50 Predavanje. 13 4 RO. 14.30 Lahka glasba. 15 •. 15.30 J. Haydn: Sonata za gosli in klavir. 15.45 Predavanje. 16.30 • v madžarščini. 16-45 Nemška oddaja. 17-45 • v nemščini. 18 Napovedi. •. 18.40 Slovaške plesne pesmi. 19 Predavanje. 19.10 Plesna glasba. 19 30 Zvočna igra, 20 30 Pesmi. 20.45 •.
BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 7 45 Praga. 11.30 4 RO. 12.45 O- 13 Praga. 14-40 Praga. 15 Baletna glasba P. I. čajkovskega. 15.30 Praga. 15 55 Koncert zabavne glasbe. 16 20 A. Dvorak: Trio, op. 2U 1710 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5.45 •- 6 Koledar. 6.05 Pisan 4. 7.45 Danes igramo solo mi! Pisan in-
strumentalni spored. 9 9.10 šolska oddaja. 9.30 H. Ostrava. 10 ženska ura. 10.15 4 lahke glasbe. 11.15 •. 11-30 Brno. 12.30 Gospodarska ura. 12.50 Delavska ura. 13 Prenos. 13 45 R. Karel: »Botra smrt« - glasbena Igra. 14.35 Predavanje. 14 50 •. 15 Brno. 15 30 Iz književnega sveta. 15.55 P. Borko vec: II. godalni kvartet. 1615 Predavanje o Sudanu. 16.25 Pisan spored. 16.55 Razgovor o televiziji. 17.10 Ko pada sneg (pisan pevski in orkestralni . 18 •. 18-20 Večerni 4-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6-30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje, 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Pisan koncert. 12.50 Lahka in plesna gl. 17.30 | lahke in plesne glasbe. 18-30 Oddaja za Dobrudžo. 18-45 Predavanje. 19 4 RO. 19.30 •• 19.45 4 lahke glasbe. 21.30
Lahka glasba. 21.45 •. 22 Plesna glasba. *
ANGLIJA I.
10-15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 1615 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4• 19 20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi.
•	. 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6-30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4■ 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 1230 13 •. 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 015 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 •. 11 Orgelski 4. 11.30 Resni spevi. 12 Plesna glasba. 12.30
•	. 12.40 Q. 16.30 Za bolnike. 17 Lausan-ne. 18 O- 18-10 Kramljanje. 18-30 O-18.40 švicarski književni koledar. 18.45 O- 19 •- 19-10 Svetovna kronika. 19.25 Orkestralni koncert. 21.20 Višji cilji. Tri predavanja. 21.45
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Klavirski 4. 12.40 •. 12-55 Pevski 4. 13.30 x vojaške godbe. 14.30 •. 15.20 O- 16-15 Ukrajinska oddaja. 17 •
v slov. 17.15 O- 17-35 Kmetijska ura. 18 Ciganski orkester. 18.30 Radio za radio.
19	• v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 4 RO. Vmes predavanje.
20	40 •.
BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw 16.15 O- 17-15 Predavanje. 17-35 Violinski koncert. 18 •. 18.10 Zbori. 19.10 O- 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20.25 Predavanje.
20	30 Ciganski orkester.
BUKAREST 1875.160 150 kw
6 Jutranja oddaja. 12 30 O- 12-50 • v nemščini. 13 Pisan koncert. 13.10 • -13.30 4 lahke glasbe. 14 17 Otroška ura. 17.30 Plošče. 18 Pevski 4. 18 20 Zabavni 4 RO. 18.45 • v nemščini. 19 19.20 Pevski in orkestralni 4. 1945 Predavanje. 20 Komorna glasba (O1)- 20-20 O- 20-30 Violinski 4. 21 •. šport. 21-25 O- 21-50 • v nemščini in italijanščini. 22.10 4 zabavne glasbe (Q)- 2220 • v francoščini oz. angleščini.
FRANCIJA L
Glej seznam postaj na strani 14.
7.30 •• 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert 7.55 Športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8-30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12-30 12-50 »Mžmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 1415 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17-45 •. 1815 Montpel-lier in Limoges (0).
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 1310 Orkestralni 4. 14 Branje. 14.30 Kabaret. 17.05 Predavanje. 17.30 Otroška ura. 18 O- 18-45 Razgovor. 19 •. 19-30 Prenos iz Helsinkijev. 20-30 Predavanje.
21	Orkestralni koncert. 21-45 Glasbeno predavanje. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 6-30 •• Napovedi. Plošče. 7.15 Poročila. 9 šolska oddaja. 11 Borza. Plošče. 11.25 Pisan koncert. 12 Napovedi. •.
12.20 4 lahke glasbe (Prenos iz Nemčije). 13 Napovedi. Objave. 13-25 Pisan 4. 13 45 •. 14 Zab gl. 14 30 Violinski konc. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko (Vojna •. Glasba. Zanimivosti. Domača kronika. 17.30 18.30 Pred. 18-50 4 lahke gl. 19 Nap. •. 19-25 Vojaška oddaja. 19.35 Orkestralni Vmes politična kronika. 20.30 Kalei-doskop (Pisan spored). 21.45 •.
6.30 do 1015 isti spored kot Italija I. 11 4 operne glasbe. 11.30 4 orkestra Angelini. 12 Napovedi. •. 1215 4 zabavne glasbe. 13.45 15.40 do 19 Isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.25 Prenos. 19.30 4- 19.35 Veseloigra (enodejan-ka). 20 Filmska glasba. 20-30 Pisan 4. 21.15 •. 21.25 4 zabavne glasbe. 21.45 •.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na str. 14. 4.30 Berlin: Jutr. 4. 5 Berlin: Telov. 520 Breslau: Pisan koncert. 720 Hamburg: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: •. 815 Frankfurt: Vesela glasba. 9 Frankfurt: 4 RO. 10 Breslau: 4 komorne glasbe. 10-35 Berlin: Opoldanski 4. 11.30 Berlin: • . 11.45 Leipzig: 4 zbora in orkestra. 13 Berlin: •. 1315 Saarbriicken: 4 plesne glasbe. 14 Berlin: Vojna •, nato 4 lahke glasbe. 14.30 Frankfurt: Solistični 4. 15 Hamburg: Orkestralni koncert RO. 16 Berlin: •. 1620 Frankfurt: Pisan spored. 17-30 Berlin: Kronika. 19 Berlin: •, nato 4 zabavne gl. (na valovih: 315,8 m; 225,6m, 243,7 m in 338,6 m). 21 •, nato pisan 4- 23 •, nato 4-
SOTTENS 443.1-677 100 kw
7.10 O- 7.15 •. 7.25 O- 11 Skupna oddaja vse švicarskih postaj. 12.30 Plošče. 12 45 Poročila. 12.55 Pisan koncert. 17 Klavirski koncert. 17-20 O- 17-40 4 lahke glasbe. 18.05 Ženska ura. 18-25 Narodna glasba. 18.45 Operetna glasba. 19.05 španske pesmi. 19.15 •. 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 »Zlata knjiga legend«, zvočna igra. 20.25 O- 20 40 Predavanje. 21 Koncert J. S. Bachovih skl. 21.45 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
14.15 4 lahke glasbe. 14.30 O- 14-45 Havajska glasba. 15 4 zabavne glasbe. 15-45 Plesna glasba. 16 Operni orkester. 16.15 4 lahke glasbe. 16.30 Zvočna slika. 16.45 Kino-orgle. 17 Simfonični orkester. 17.45 18 Napevi.
rpetek 13.(leeent()za
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 11.00: Šolska ura: Pojdimo v Rute (g. Miroslav Demšar).
12.00: Slovenske pesmice (plošče); Treba ni (Udovič in Lauše). Ko tičica ta mala (isti).
Dokler sem jaz pobič (Št. Jakobski oktet).
Moj pubč je iz spodnjega okraja
(Št. Jakobski oktet). Kadar dež gre (isti). Oj ta mlinar tam pod kvancem (zbora iz Radiš in Sel).
V	hredič v ta hujšam note (isti). Ei šuštar me je vprašal (Udovič in
Lauše).
V	davnih starih časih (isti).
R. O. RADIiSKi OF KESTER j i KONCERT! © POROČILA! O PLOŠČ E
So še rožce v hartelnu žavovale
(M. Rus). Hribčki ponižajte se (Akad. pevski
kvintet). Jaz sem si pa nekaj zmislil (isti). Jaz sem en lušten jager (S. Bano-
vec in Kmečki trio). Jager gre na jago (isti). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Jaki; Pogumno naprej, koračnica. Vodopivec: Boter čmrlj, intermezzo Fučik: Praški zvonovi. Waldteufel; Jasminov cvet, valček. Gilbert: Potpuri iz opte. Hotel mesto Lvov. Gregorc: Mazurka št. 5. Schirmann: Sašinka, potpuri ruskih
ciganskih romanc in plesov. Lehar: Pikanterije, valček. 14.00: Poročila.
14.10: Tujskoprometni pregled: Pohorje — zimski raj. 18.40: Ženska ura: Božična darila za male in velike (ga. Emi Oražem). 18.20: Fibich: Šarka, tantazija (plošče). (Ork. Nar. gledališča v Pragi, dir. J. Charvat). 18.40: Francoščina (g. dr. Stahko Le-ben).
19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Nevarnosti v planinah (g. Janez Kveder).
20.00: Ura skladatelja Petra Jereba: Uvodna beseda (g. Albin Lajo-vic). Koncert Radijskega komornega zbora:
Iz cerkvene glasbe: Mašna.
Zdrava Marija. Ave Marija
Ze pada mrak v dolino. Iz posvetne glasbe:
a)	Moški zbori: Nihče ne ve. Dekletu Pesem. Zimska.
O kresu. Pelin roža.
b)	Mešani zbori: Ah, ti bori. Saj je že tukaj. Na Posavju. Črni mož. Snežinke. Kam si šla.
21.00: Koncert Radijskega orkestra: Bennet: Najade, uvertura. Rust: Potovanje v Orplid, suita v 3 st.
Gounod: Baletna suita iz op. Faust. Verdi: Fantazija iz op. Trubadur. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V oddih (plošče): Armandola: Oddih. Oliphant: Rojstni dan male Dolly. Heykens: Metuljčki rajajo. Mandt: Nočna vešča. Ailbout: Čajanka v žabji mlaki. Winkler: Južne noči.
Stahr: Sanje o modrih havajskih nočeh.
Eilenberg: Koračnica škratov. Amers: Mc Gregor na patruli. Bratton: Piknik malega medvedka. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6 40 Lahka glasba. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 | lahke glasbe. 7-45 •. 11-30 Obj. O- 11-50 • o vodah. 12 Zvonj., nato O- 12-30 4 na flavti (J. Srejovič). 13 Narodne pesmi. 13.50 Operne arije poje ga. Dara Stojakovič. 14.20 Tamburaški RO. 14.40 •. 17.05 Jugoslavija na delu. 17-25 Pevski 4. 18 Narodni RO. 18.20 Kako nas drugi gledajo. 18.30 4 na violončelu (g. J. Tkalčič). 19.10 •. 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Narodne pesmi. 20 Branje. 2015 Simfonični koncert RO. 21.40 Napovedi. • . 22 Violinski 4 g. Ferenca Alberta iz Budimpešte. 22.40 G-
BEOGRAD D.
6-45 •- Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •- 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •- 21-55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15-240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
630 O- Objave. Napovedi. •. O- 12 Zvonjenje, nato | lahke glasbe. 12.45 •-13 Pisan koncert (Q)- 13-55 •- Borza. 16-30 Iz novejše hrvaške književnosti. 17 • ■ 17.15 4 na fagotu. 17.45 Pesmi domačih skladateljev. 18-40 športna 19.05 Nacionalna ura. 19-40 Italijanščina. 20 Plesni RO. 20 30 Zborov 21 W. A. Mozart: »Bastien in Bastiene«, komična opera v dejanju. 22 Napovedi. •. 22.15 Sremske in šohačke narodne pesmi in plesi.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 640 Jutranji koncert. 7 Poročila. 7-15 Lahka glasba. 10.30 šolska oddaja. 11.40 O- 12-05 W. 12-30 •- 12-50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 14.30 Pesmi. 15 • - 1530 Madžarska oddaja. 16.30 • v madžarščini. 16-45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. «. 18-40 4 zabavne glasbe. 19.10 Predavanje. 19.45 4 RO. 20.45 •-
BRNO 922-325.4 32 kw 5-10 do 7 Praga. 7.45 Praga. 9.45 ženska ura. 10 Praga. 11.30 M. Ostrava. 12.30 Praga. 14 35 Predavanje. 14.50 Praga. 16-25 A. Dvorak: Hymnus, op. SO.
16-50	A. Dvorak: Legenda v b-molu. Slavnostna koračnica. 17 Delavska ura.
17-10	Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5-10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5-45 •- 6 Koledar. 6-05 Pisan 4.
7.45 Salonski orkester. 9 •. 9.10 šolska oddaja. 9.35 Q. 9.45 ženska, ura. 10 Operetna oddaja. 1055 Gospodarska ura. 11.15 •- 11-30 M. Ostrava. 12.40 O 13 Prenos. 13.45 4 zabavne glasbe. 14.35 Predavanje. 14.40 •- 15 4 vojaške godbe. 15.30 A. Brček; »Zvijača« - zvočna igra. 16.15 Prdeavanje. 16.25 4 RO. 17 Delavska ura. 17.10 Predavanje in 4. 18 •■
18-20	Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 četrt ure telovadbe. 6.20 6.30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 | lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12-15 Pisan koncert. 12.50 Lahka in plesna gl. 17-30 Družinska ura. 18 Narodna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18-45 Predavanje. 19 Lahka glasba RO. 19-30 •-
19-50	Puccini: »Tosca«. 21.45 «. 22 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
10-15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 1615 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. 18-15 Predavanje ali solisti 18-30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • ■ 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA IH.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12-15 • v franc. 12 30 4- 13 • 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. 10.20 šolska oddaja. 10 50 J- S. Bach: Kvintet št. 6 v D-duru. 11 Helvetski mozaik. 12.30 •. 12.40 Lahka glasba RO. 16 30 Pisan drobiž. 17 Lugano. 18 Otroška ura. 18-30 Vprašanja iz delovnega prava. 18.40 Domača kronika. 19 m. 19.10 O1- 19-15 Kramljanje. 19.45 Uvod v operni prenos. 20 Camille Saint Saens: »Samson in Da-lila«. 2145
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Madžarske pesmi. 12.40 •. 13-30 x RO. 14.30 •- 15-20 Lahka glasba. 15.40 Predavanje. 16-15 Predavanje. 17 • v slov. 17-15 Klavirski 4. 17-45 Predava-
nje. 18.15 Q- 18-30 Šport. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Koncert. 19.35 Simfonični koncert Filharmonije. Dirigira Ernest Ansermet. 20.40 • -
BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw
17-15 Predavanje. 17-40 Pevski koncert. 18 •. 18.10 Predavanje. 18-30 Ciganski orkester. 20 O v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20.20 0.
BUKAREST 1875.160 150 kw
6	Jutranja oddaja. 12 30 O- 12 50 • v nemščini. 13 Pisan koncert. 13-10 13-30 4 lahke glasbe. 14 17-30 Plošče.
18	Predavanje. 18.15 O- 18-45 • v nemščini. 19 O. 19.20 Zabavni 4 (0). 19 30 Massenet: »Manon ILescaut«. (0). V odmorih poročila.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14.
7	30 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 O. 8-20 Comment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8-30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les v6tres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12 30 •-
12-50	»Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16-15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17-45 •• 18-15 Montpellier in Limoges (O) •
HoRBY 265-1131 100 kvv
12-05 Lahka glasba. 12-30 Poročila.
13	šolska ura. 13-30 Skladbe za violončelo. 13.45 Predavanje. 14-15 4 lahke gl. 17.05 Mladinska ura. 17-35 O- 18-30 Vojaška oddaja. 19 •. 19-30 Lahka glasba. 20 30 Reportaža. 2110 J. Sibelius: Godalni kvartet. 21-45 Branje. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 6 30 •- Napovedi. Plošče. 7.15 Poročila. 9 Šolska oddaja. 11 Borza. Plošče. 11.25 Gospodarsko predavanje. 12 Napovedi • . 12.15 4 orkestra Arlandi. 13 •-
13-25	Koncert orkestra Angelini. 13.45 •■
14	4 orkestra Augelini. 14.30 Konc. tria. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko (Vojna •. Glasba. Zanimivosti. Domača kronika, 17.30 • -18.30 Pred. 18 50 4 lahke gl. 19 Nap. •.
19	40 Prenos. 19.50 Veseloigra v treh dejanjih. 21.45 ••
6.30 do 10.15 isti spored kot Italija I. 11 Simfonična glasba. 11.20 Pisan 4. 12 Napovedi. •. 12-15 4 zabavne glasbe. 13 45 O. 15 40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19 30 4 orkestra Angelini. 20.15 4 orkestra Arlandi. 21.10 V sodobnem ritmu. 21.45 Poročila.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na str. 14. 4.30 Berlin: Jutr. 4. 5 Berlin: Telov. 5.20 Luksemburg: Jutranji 4- 6 Berlin: • . 7-20 Saarbriicken: Zabavni 4. 8 Berlin. 8.15 Dunaj: Zabavni 4■ 10 Bohmen: Solistični 4. 10-35 Bohmen: Pisan 4. 11.30 Berlin: •. 11.45 Breslau: 4 RO. 13 Ber-
lin: • . 13-15 Hamburg: 4 lahke glasbe. 14 Berlin: nato 4. 14-30 Dunaj: 4 komorne glasbe. 15 Frankfurt: Koncert operne glasbe. 16 Berlin: •. 17 Berlin: 4 zabavne glasbe. 17.30 Berlin: Kronika. 19 Berlin: •, nato 4 zabavne glasbe (na valovih: 315,8 m; 225,6 m; 243,7 m in 338,6 m). 21 •, nato pisan 4. 23 •, nato koncert.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7.25 O- H Skupna oddaja vse švicarskih postaj. 12-30 Plo-
šče. 12-45 Poročila. 12.55 Pisan koncert. 17 Lugano. 18-15 Jazz. 18 35 športna kronika. 19 Pevski 4. 19.15 •. 19-25 Pisan drobiž. 20 Valčkova ura. 21 Zvočna slika. 21.20 4 na dveh klavirjih. 21.45
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
14.15 Harmonika. 14 30 Operni napevi. 14-45 Havajska glasba. 15 Valčki. 15-15 O- 15-30 Simfonični orkester. 15.45 Plesna glasba. 16 Pesmi. 16.15 Lahka gl. 16.30 Zvočna slika. 16.45 O- 17 Balet. 17.15 Zvočna silka. 17.45 Poročila. 18 Plesna glasba.
Safa&ta 14. decembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Veselih plošč vesel je svet, čeprav neznan je njihov red.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Napovedi.
13.02: Veselih plošč vesel je svet, čeprav neznan je njihov red.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura: Trije potepini (Članice Nar. gledal.).
17.50: Pregled sporeda.
18.00: Za delopust igra Radijski orkester:
Vodopivec: Na planincah luštno je, koračnica.
Jaki: Po naših livadah, valčkov potpuri.
Suppe: Fatinica, fantazija.
Lindsay: Zvonovi iz Vinete, boston.
18.40: Kaj bo, če se izčrpajo petro-Iejski vrelci (g. prof. Ciril Šle-binger).
19.00: Napovedi, poročila.
19.25: Nacionalna ura.
19.40: Mandoline igrajo (plošče);
Margutti: Španska serenada.
Costa: Podoknica.
Siede: Anamitski čarovnik.
Siede: Indijski svatbeni sprevod.
Sommerfeld: Nežna stvarca.
Sommerfeld: Moja lepotica.
20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar).
20.30: »Ilijada v znamenju 1940«. Vesela travestija, napisal Mirko Ljubič, izvajajo člani radijske igralske družine.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Za konec tedna igra Radijski orkester;
Joh. Strauss: Na lepi modri DonaVi, valček.
Miiller: Mala serenada.
Joh. Strauss: Fantazija iz opte. Princ Methusalem.
Wetzel: Tajnost, tango.
Ketelbey: Ura in parček iz Meisner-skega porcelana.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.40 Lahka glasba. 6.36 Narodni izreki. 6-45 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 lahke glasbe. 7.45 O. 11.30 Obj. O- H-50 ® o vodah. 12 Zvonj., nato 4 Tamburaškega RO. 12.20 Plesi raznih narodov (Q). 12.50 Narodne pesmi. 13.40
4	vojaške godbe. 1440 17-05 Mladinska ura. 17.35 4 RO. 18 20 Zanimivosti. 18.30 Plošče po željah. 19.10 ®. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Stojan živadinovič:
5	Krfa. 21 Zabavni koncert RO. 21.40 Napovedi. •. 22 Prenos glasbe iz kavarne. 22.40 22.50 Plesna gl. (0).
BEOGRAD D.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •• 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 2105 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 O- Objave. Napovedi. Q. 12 Zvonjenje, nato 4 lahke glasbe. 12.45 •. 13 Pisan koncert (0). 13-55 •- Borza. 17 •• 17.15 4 RO. 18-15 Gluhonemi nastopijo. 19.05 •• 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Italijanščina. 20 Narodne pesmi. 2030 Hughes: »Nevarnost«, zv. igra. 21 Pevski 4 g. M. Majcena. 21.30 Plesni RO. 22 Napovedi. •. 22.15 Sremske narodne pesmi in plesi.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6-40 Jutranji koncert. 7 Poročila. 7.15 Lahka glasba. 11.05 O- 11-15 ženska ura. 11.30 Lahka glasba. 12.05 W. 12.30 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4 RO. 14-10 Predavanje. 14.25 Mladinska ura. 15 15 20 Slovaške pesmi in plesi. 16.15 Predavanje. 16.30 • v madžarščini. 16.45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. • . 18 40 Slovaške koračnice. 20 Predavanje. 20-20 4 RO. 20-45 •.
BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 7.45 Praga. 10 Moravska Ostrava. 10.55 Praga. 14.50 Praga. 16 Pisan spored. 16-30 Pisan 17.15 Praga. 17-20 Nadaljevanje 4. 17.50 do 19-15 Praga.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5-10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5.45 6 Koledar. 6-05 Pisan 7.45 Pisan pevski in orkestralni 4- 9 •■ 9.10 šolska oddaja. 9.35 O- 9-45 ženska ura. 10 M. Ostrava. 11.15 •. 11.30 Pevski 12 O- 12-05 4 vojaške godbe. 12.35 Gospodarska ura. 13 Prenos. 13.45 Zvočna igra. 14.40 •. 15 Pisan narodni spored. 16 Prenos. 16-30 Brno. 17 Delavska ura. 17.20 Brno. 18 •. 18.15 M. Ostrava. 18.30 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kvv
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6-30 Narodna in lahka glasba. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Pisan koncert. 12-50 Lahka in plesna gl.
17	Lahka in plesna glasba. 18 Narodna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18-45 Delavska ura. 19-30 •- 19-50 Lahka glasba. 20 4 komornega tria. 20-30 Pevski 4. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 22 Narodna glasba.
*
ANGLIJA I.
10-15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13-10 4• Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 17-20 Otroška ura.
18	Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 1230 13 •- 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 2030 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z g'asbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 7 9 J. S. Bach: Brandenburški 4. 915 Orumeneli listi. 9.35 Felix Mendelssohn-Bartholdy. Glasbeno predavanje. 10 Švica v zimi. 1015 Bazel. 10 45 Vojno-gospodarska vprašanja. 11 Kronika. 12.30 •. 12.40 4 lahke
glasbe. 13.15 Domača kronika. 13.30 Prenos iz gledališča zvočnega filma. 14 Za prijatelje knjig. 14-30 Vesele pesmi in zgodbe. 15 Kako vam je všeč? 16.15 Hector Berlioz. Glasbeno predavanje. 16-30 Adventne zgodbe (branje). 16-50 G. F. Haendel: Koncert za oboo v B- duru. 17 ženeva. 18 Kramljanje. 18.20 Sonata - sonatina. 19 •. 19.10 Zvonjenje. 1915 Glasbeno življenje na vasi. 20-30 Veseloigra. 21 Zabavna in plesna glasba. 21.45
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Mladinski zbori. 12.40 •. 12.55 Violinski 4. 13.30 O- 1430 •. 15 20 Ciganski orkester. 16.10 Reportaža. 17 • v slov. 17.15 O- 17.35 Književno predavanje. 18 x RO. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.30 Pisan večer. 20.40 •.
BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw 17.15 Predavanje. 18 4 RO. 18.10 Kmetijska ura. 18.35 Ciganski orkester. 19.35 Predavanje. 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 20-20 4 komorne iglasbe.
BUKAREST 1875.160 150 kw
6 Jutranja oddaja. 12 30 O- 12-50 • v nemščini. 13 Pisan koncert. 13.10 •. 13-30 4 lahke glasbe. 14 •. 17-30 Plošče. 17.45 Kitarski 4. 17.55 O- 18-10 Nyloton. 18-20 O- 18.45 • v nemščini. 19 19-20 Klavirski 4. 19.45 Predavanje. 20 Večerni koncert RO. 21 •. šport. 2125 O-21.50 • v nemščini in italijanščini. 22-10 4 zabavne glasbe (Q)- 22.20 • v francoščini oz. angleščini.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •. 7.30 Kramljanje. 7-40 Koncert. 7-55 športno predavanje. 8 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8-30 šolska oddaja. 10-45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12-50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17 35 Družinska ura. J7.45 •. 18-15 Montpel-lier in Limoges (Q) •
HoRBY 265-1131 100 kvv 12.05 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 15 O- 15-30 Reportaža. 16 4 vojaške godbe. 16.50 Reportaža. 17.05 Pesmi. 17.30 Predavanje. 18 Zvonjenje. 18-10 Pisan 18-45 O- 19 •- 19-30 Razgovor. 1945 Koncert lahke glasbe. 2015 Branje. 20 45 Plesna glasba. 21.15 Predavanje. 21.30 Napevi. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
. 6 30 •. Napovedi. Plošče. 7.15 Poročila. 9 šolska oddaja. 11 Borza. Plošče. 11.25 4 lahke glasbe. 12 Napovedi. •. 12.15 Pisan koncert. 13 Poročila. 1315 Koncert zabavne glasbe. 13.45 Poročila. 15 Verdi: Requlem. Sodelujejo: Maria Caniglia: sopran, Ebe Stignani: mezzo-sopran, Beniamino Gigli: tenor, Tancredi Pasero: bas. Vodi V. de Sabata. 1645
Oddaja za vojsko. 17.30 •. Predavanje. 18.30 Predavanje. 19 Napovedi. •. 19.30 Koncert zbora in orkestra. 20 30 Pisan 4. 21.10 Pevski koncert Albe Anzelotti 21.45 •-
6-30 do 10-15 isti spored kot Italija I.
11	Lahka glasba. 11.25 4 zabavne glasbe.
12	Napovedi. •. 12.15 4 zabavne glasbe. 13.45 •. 15.40 do 19 Isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Filmska gl. 20 Glasbena igra. 21 4 orkestra Arlandi. 21.45 Poročila.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na str. 14. 4-30 Berlin: Jutr. 4. 5 Berlin: Telov. 5.20 Berlin: Pisan 4. 6 Berlin: •. 7.20 Luksemburg: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: • . 8.15 Frankfurt: Vesela glasba. 10 Hamburg: Koncert komorn eglasbe. 10-30 Dunaj: 4 zabavne glasbe. 11.30 Berlin: •. 11.45 Hamburg: |RO. 13 Berlin: • . 13.15 Frankfurt: 4 lahke glasbe. 14 Berlin: Vojna •. 15 Leipzig: Pisan 4. 16 Berlin: •. 16.15 Berlin: iPsan 4. 17.30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: Vojna •. 1820 Berlin; O- 18-45 Berlin: Politična kronika. 19 Berlin: •, anto 4 zabavne glasbe (na valovih: 315,8 m; 225,6 m; 243,7 m in 338,6 m). 21 •, nato pisan 4. 23 •, nato 4.
SOTTENS 443.1-677 100 kvv
7.10 O- 7-15 •. 7-25 O- U Skupna oddaja vse švicarskih postaj. 12.30 Plošče. 12.45 Poročila. 12 55 Pisan koncert. 13-10 4 zabavne glasbe. 14.15 O- 14-25 Klavirske skladbe. 14-40 Griegove pesmi. 14 50 Predavanje. 15 G. Verdi; Requiem. Prenos iz Rima. 17 Koncert lahke glasbe. 17.20 španske pesmi. 17.40 4 lahke glasbe. (Nadalj.). 18-05 Zvonjenje. 18.10 Otroška ura. 18.50 O- 19-05 O- 19 15 •-19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Pevski 4• 20 25 Zvočna igra. 21.15 Arije. 21.45 Poročila.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
14-15 Q. 14.30 Operni odlomki. 14.45 Harmonika. 15 Operetna glasba. 1515 Vesela glasba. 15.30 Pisan 4. 16 Harmonika. 16.15 Valčki. 16.30 Zvočna slika. 16.45 4 lahke gl. 17 Balet. 17.15 Valčki. 17.45 • - 18 Domača glasba.
ZASLIŠEVANJE Mož; »Del svoje plače sem izgubil. Cisto zanesljivo mi je denar zdrknil skozi luknjo v hlačnem žepu.«
Žena: »Prej bi verjela, da ti je zdrknil skozi luknjo pod tvojim nosom.«
ZA DOBAVITELJE
Slavni kirurg dr. Pretorius je umrl in odšel naravnost v nebesa. Nervozno je potrkal na nebeška vrata in takoj je sv. Peter pogledal skoznje:
»Pustite me v raj. Zunaj je preveč mraz.«
Sv. Peter pa ga je potolažil: »Seveda, dragi gospod profesor, saj smo za vas že rezervirali prostor. Samo skozi glavna vrata ne morete v raj. Potrudite se skozi tista stranska, ki na njih piše ,Za dobavitelje'.«
RAZVESELILA SE JE
V gostilno ,Pri raju' je prišel gospod Jožef Butara. Cim ga je gostilničar pozdravil, se je gospod Butara takoj raztogotil:
»Z vami imam še neki obračun. Lani sem ves čas svojega dopusta pre-
živel pri vas in imel sem prav lepo sobo. Ko sem se vrnil domov in odprl kovčeg, pa je iz njega prilezla tolsta stenica.«
»Zanesljivo se je razveselila, ko se je spet vrnila domov,« mu je spretno odgovoril gostilničar.
IZ OPERE
Pevka je razburjena planila v rav-nateljevo pisarno:
»Gospod ravnatelj, gledališče gori.«
»Za božjo voljo!«
»Ljudje morajo takoj na prosto, toda povedati jim ne smemo, da jim nad glavami gori, ker bi sicer nastala panika.«
Ravnatelj je pokimal z glavo:
»Prav, kar stopite na oder in za-pojte!«
MANJŠI KRIŽ
Osivela samica: »Veš, Ida, to je res grozno. Že deset minut čakaš svojega zaročenca, pa ga še ni od nikoder. Kako moreš vendar tako dolgo čakati tako brezobzirnega in nesramnega človeka ?«
Ida: »Cisto enostavno je to, draga
teta. Rajši ga čakam borih deset minut, ne pa celo življenje, kakor ti.«
SMOLA
»Pepček, kaj je vendar s teboj? Včeraj sem te videl še čisto zdravega in veselega, ko si z neko lepo, mlado damo sedel v kavarni ,Emoni'.«
»Seveda, žal pa me je videla tudi moja žena.«
POVOHAJTE J
Ustanovitelja homeopatske šole Hahnemanna je obiskal neki angleški lord, da bi ga povprašal za zdravniški nasvet. Z velikim potrpljenjem je učenjak poslušal njegov opis bolezenskih simptomov, potem je potegnil iz omare majhno stekleničico, jo odprl podržal lordu pod nos in dejal:
»Povohajte! Zdaj ste zdravi.«
»Koliko sem vam dolžan ?« je vprašal iznenadeni lord.
»Tisoč frankov.«
Ne da bi okleval, je lord potegnil iz listnice tisočak, ga pomolil zdravniku pod nos in dejal:
»Povohajte ga! Zdaj ste plačani.«
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). — Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7 Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
Radio
najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike
pri

S
radiofonsld oddajni postaji v Ljubljani
Bleiweisova 54
TELE FUN KEN
b> TELEFUNKEN
V
MODELI ZA 1941
TELE FUN KEN

Glavna zastopnika:
D 707 WKK
9?
m
Popularni Telefunken-ov super 054 GWK
»Malo glasbeno čudo z velikim kratkovalovnim obsegom«.
To je popoln super z novimi jeklenimi elektronkami, z izravnav« fadinga in regulatorjem za glasovni obseg. Ima povratno vezo, ki poudarja base, in kratke valove že od 13.7 m dalje. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti. Opremljen je s temile elektronkami: UCH 11, UBF 11, UCL 11 in UY 11.
Telefunken-ov specijalni super 065 WK/GWK
»Ves v znaku zvoka«.
Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Zvočnik ima posebej konstruirano membrano. Glasovni obseg in selektivnost moremo nastavljati v 4 stopnjah. Povratna veza poudarja base in visoke glasove. Aparat ima veliko rezervo energije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine. Elektronke: Tipa 065 WK za izmenični tok: ECH 11, EBF 11, ECL 11, EM 11 in AZ 11. Tipa 065 GWK za oba toka: UCH 11, UBF 11, UCL 11, UM 11 in UY 11.
Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK
»Virtuoz v sprejemanju vsega sveta«
Velesuper z ogromno rezervo energije, ki podaja zvoik kar najboij naravno. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, od teh enega vhodnega, dvojni regulator za valovne širine, izravnavo fadinga na 3 stopnje, dvojno prestavo za iskanje postaj, magično oko in NAWI - membrano. Elektronke: Tipa 076 WK za izmenični tok: ECH 11, EBF 11, EF 11, EL 11, EM 11 in AZ 11. Tipa 076 GWK za oba toka: UCH 11, UBF 11, UF 11, UL 12, UM 11 in UY 11.
Telefunken-ov največji super D707 WKK
»Obsega vse glasove in vse postaje«.
Razkošni super s 7 jeklenimi elektronkami in 7 vglašenimi krogi. Predstopnja s posebnim vhodnim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13.7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami in deluje povsem avtomatično. Izhodna energija 8 vvatov. Nedosegljiv zvočnik premera 25 cm. Elektronke: EF 13, ECH 11, EBF 11, EF 11, EL 12, EM 11 in AZ 12.
0% družba z o. z. v Ljubljani
STARKEL", Maribor, Trg Svobode 6