Štev. 180.
V Ljubljani, sobota dne 29. junija 1912.
nTnirBTrT-nfr81™—mmamrn—mm   mmm sm em——m i mmam---------------	 ~	,r;~'r"	-	~r~—	■
Leto L
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	n:
• •• •to
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev
s:	Uredništvo in upravništvo:	a,
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pismi se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasi se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana il zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa s:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::
:::	Telef.m številka 118.	a
Klerikalna stranka propada.
Klerikalizma na Slovenskem ni več! Tistega klerikalizma, ki bi pri nas imel še kako bodočnost in ki bi se še na kak način in na kako stran razvil, tega klerikalizma pri nas ni več. Naš klerikalizem že umira!
Klerikalizem je pri nas že bil na vrhuncu, sedaj pada!
Kakor konj. ki ima poginiti, brcne krepko, kakor da bi se hotel v zadnjem trenotku s kopiti ubraniti smrti; tako je brcal naš klerikalizem v zadnjem času — strahovlade. S kopitom je hotel ubiti vsakega poštenjaka in v blatu Hf/jiieiiioralnejše korupcije ¥t vsak zakon človeške pravičnosti v tla.
Danes umira ta klerikalizem na prav žalosten in sramoten način. Lastni pristaši mu odgrinjajo rane. da krvavi na onih mestih, ki so zanj smrtonosna. Gadje, ki jih je klerikalna stranka vzgojila na lastnih prsih. kot izdajalce svojega prepričanja, brizgajo strup v lastno stranko v onem trenotku. ko je ona izmozgala zadnja sredstva, da si še ohrani moč in da nasiti nenasitno žrelo neznačajnih svojih pristašev. To. kar se danes godi v klerikalni stranki, je šele začetek.
Stranka, ki zida svojo moč na neznačajnih voditeljih, ji je prorokovan pogin!
In danes so pošla že vsa sredstva, s katerimi bi se mogla še ohraniti klerikalna stranka pri moči.
Hudo. da bridko je spoznanje, če prično zapuščati stranko pristaši, ki so ji dolžni hvaležnost. ker so jo v prid svoje osebe izmozgali do kosti. Bridko je, če pridejo najnemo-ralnejše stvari iz vodstva stranke ven od moža. ki je še nemalo časa preje sam sedel pri mastni skledi stranke.
Pa stranka je dobro vedela, da mora še pravočasno nasititi tega nevarnega moža, sicer ji zna škodovati, še predno le na vrhuncu.
Danes je tu razpor v klerikalni stranki! Kar se vrši danes v vodstvu klerikalne stranke da se prepirajo in obkladajo z nemoralnostjo voditelji stranke, to se bode godilo jutri pri tem klerikalnem podjetju, in pojutrajšnjem zopet pri drugem.
In kakor je stranka hitro zidala, nenaravno zidala, tako bode jutri nadnaravno propadala. kajti vse korporacije imajo pri svojih vodilnih mestih može takega »značaja«, kakor je dr. Ivan Šušteršič, ki je znal izkoristiti položaj svojega naroda v lastno korist, v korist svoje osebe in v korist svoje družine; ali pa njegov nekdanji liberalni pobratim Franjo pl. Suklje.
Tistega dr. Šušteršiča, ki je nekoč s svojo »prefrigano« taktiko vodil za nos parlament na Dunaju, ni več! Tisti mogočni Šušteršič, ki je ponosno nekoč na Dunaju gospodoval nad vlado in s pomočjo centralne vlade izrabljal za svoja nemoralna politična dejanja kranjsko deželno vlado, ni več!
Danes je dr. Šušteršič na Dunaju le še bolj neznatna oseba, ki se ga ogiblje vse. ker pozna lisjaka... Cehi. ki jih je znal svojčas tako eminentno izrabiti v korist svoje stranke, so ga zapustili; Hrvati, na katere se je naslonil zadnji čas. ga zapuščajo...
Doma se nuntajo lastni pristaši, iz vodilnih mest na Dunaju so se ga pričeli ogibati vsi.
Kdo bi se družil z brezdomovincem! Mari menite, da Cehi niso spoznali jjcivolne narodne
ki jo jc udinjal, motri menite, det je hr-
LISTEK
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
Čim dalje smo prihajali, tem hitreje je galopiral moj žrebec. Vsaka misel strahu, da bi me spoznali, je bila izginila. V možganih mi je kovalo, kri mi je vrela vroče po žilah, in samo eno na svetu se mi je zdelo še vredno stremljenja: 'dohiteti prokletega lisjaka. Drevil sem mimo enega izmed jezdecev; bil je huzar kakor jaz. Zdaj sta bila pred mano le še dva — eden v črni suknji, drugi pa tisti modri artiljerist, ki sem ga bil videl v krčmi. Drevil sem mimo njiju. Ko sem bil na čelu, sem jahal vštric z malim, divjim lovskim slugo. Pred nama so bili samo še psi, in kakih sto metrov pred njimi se je videla majhna rjava lisa — lisjak v divjem begu. Ob pogledu nanj sem pobesnel. Zdaj te imamo, zver ti roparska! Tako sem zakričal lovcu v obodrilo.
In mignil sem mu v znamenje, da je tu človek, ki se lahko zanese nanj.
Zdaj so bili le še psi med mano in mojim plenom. Ti psi so bili pravzaprav bolj v napotje nego v pomoč, kajti človek ni vedel, kako priti mimo njih. Lovec je čutil to težavo ravnotako kakor jaz kajti jahal je zmerom tesno za njimi, ne vedoč, kako bi prišel do lisjaka. Bil je nagel jezdec, tt>4a premalo smel. Jaz za svojo osebo sem čutil, da bi bila večna sramota ca conflan-ske huzarje, če bi ne mogel premagati te zapreke. Alt naj se da Etienne Očrard zadržati
Preneumno! 2 Klasnim krikom sem izpodbodel konja.
»Poča^J Počasi!« je zaklical lovski sluga.
vatsko ljudstvo že zastrupljeno od brezdomovinskega duha klerikalizma?
Ne. in to je dr. Šušteršič občutil v zadnjem času: za njegovo frivolno narodno igro je prejel na Dunaju plačilo in tudi doma ga prejema v zasluženi meri iz lastne stranke. In stranka, ki se je pred nedavnim časom kazala v moči kot en mož. se ruši. Možje, za katere ie šla stranka še pred nedavnim časom z vsem ognjem v boj. so danes nje izdajalci.
To je te nemoralne in nenarodne stranke kratka bodočnost — nje razpad, ker ona že propada!
Kratek čas še. ko bomo lahko klicali, klerikalne stranke — ni več!
Danes ob 4. uri popoldne na tivolskem travniku
nogometna tekma
Ljubljana-Celovee.
Mladina, pridi!
Trst, 27. junija 1912.
Vabimo te. da prideš jutri ob 10. uri dopoldne na sestanek v konsumno društvo »Jadran« pri sv. Jakobu. Tam se pogovorimo. Skrajni čas je že. da stopimo na dan — odločno in samozavestno. Skrajni čas, da odpremo oči in pogledamo naokrog. Povsod je razširjen strup, ki skuša s pmočjo raznih sil. umoriti vsako odkritosrčno misel. Hinavščina, krivica in sploh vse. kar je protinaravnega, pa mora izginiti! Zato smo mi tukaj. mi_ čeravno mladi, da izvršimo to važno nalogo. Ne moremo čakati več. ker nas preveč boli. ko moramo zreti vsaki dan. vsako urico — umazanosti. hinavščine itd. Hočemo, da posije v temne naše pokrajine solnce. Po belem dnevu hrepenimo. Prišli smo na svet. da hodimo po svetlem, ne pa. da se v temi valjamo in pobijamo. Niso navajene naše mlade oči na. temo. Iz teaie so nastale in dokler žive: hočejo, zahtevalo dan. Ne bomo škodovali z našim dejanjem. z našimi zahtevami — revežem, ne; če pa škodujemo razkošnemu gospodstvu in oboroženi sili. pri kateri kot hlapci vendar z našim spoznanjem ne bomo mogli biti. pa je to le koristno za vso stvar. Povemo pa, da je v naših rokah vse. da bodo plesali krvoloki kakor bomo zahtevali mi. Mladiino združimo in jo spravimo na podlagi organizacije na stališče. ki je nabrušen meč za vse na krivici sloneče utrdbe! In to hočemo in to’ moramo! Cimprej se to zgodi, tembolje za nas in za vse. To pa povemo že vnaprej, da nasprotstva ne trpimo od nobene strani! Kdor hoče naše namene po vsej sili preprečiti, ta pade uničen na tla --- in naj se ne pustimo metati iz enega kraja V drug}. Mladina, na tebi je ležeče vse. Zato se tega zavedaj! Izpolni svojo dolžnost in pridi na sestanek! Tam kaj več. Upamo, da bo število velikansko. P& iuclj jnqra.J)iti..
POLITIŠKA KRONIKA.
ZOPET KRIZA.
Nemci so hudi. grozno so razžaljeni, ko se je podal nwuani minister Hussarek na praške
Bal se je zame, vrla duša, toda mahnil sem mu z roko in se mu nasmehnil, češ, naj bo pomirjen. Psi so se razpršili pred menoj. Enega ali dva sem morebiti poškodoval, toda, messieurs, ali vi ne bi bili ravnali enako? Jajce moraš ubiti, ako hočeš napraviti omeleto. Slišal sem lovca, kako je klical za mano čestitke. Še en skok, pa sem imel vse pse za seboj. Samo lisjak je bil še spredaj.
Ah, kakšno veselje in kakšen ponos sem čutil v tistem trenotku, mes amis! Zavest, da sem porazil Angleže v najbolj angleškem športu! Tristo jih je bilo, ki so stregli zveri po življenju, in vendar je imela pasti od moje roke. Mislil sem na tovariše pri lahki konjenici, na mater, na cesarja in na Francijo. Napravil sem jim bil čast, vsem in vsakemu. Vsak hip sem bil bliže lisjaku; trenotek dejanja je bil prišel. Izdrl sem sabljo iz nožnice. Zavihtil sem jo visoko v zraku, in vrli Angleži za mojim hrbtom so vriskali radosti.
Toda zdaj sem Šele zapazil, kako težavni so lisičji lovi; bogvekolikokrat zamahneš na fa-jota, pa ga vendar ne zadeneš. Lisjak je majhen in se naglo izogne udarcu. Ob vsakem zamahu sem slišal za seboj radostne, bodrilne klice, ki so me izpodbujali k naporu vseh moči. Nazadnje je vendar napočil hip najvišjega triumfa. Ravno ko se je obrnil nazaj, zadam lisjaku udarec od zadaj, enakega, kakor je bil tisti, ki sem z njim ubil adjutanta ruskega carja. Zletel je na dvoje, glava na desno, rep na levo. Ozrl sem se in zavihtel okrvavljeno sabljg v zraku. Tisti trenotek sem bil na višini — superbe!
Ah, kako rad bi bil počakal te velikodušne nasprotnike in sprejel njihove čestitke! Petdeset sem jih videl odondot, in vsi so mi mahali in vriskali iz daljave. Ne, Angleži niso tako flegmatično pleme. Hrabro dejanje v vojski ali
slavnosti. — Vlada je razumela že slavnosti popolnoma pravilno. Sokolstvo skrbi za krepak naraščaj, ki bo tvoril nekdaj izobraženo državljanstvo, odkritje spomenika Palackemu pa se tiče avstrijske vlade toliko, kakor vseh slovanskih plemen.
Toda avstrijske Nemce stresa groza, ako čujejo besedo Sokol. In ti svoji grozi so dali odduška s tem. da so zopet inscenirali malo vladno krizo. Nemški »Nationalverband« je zaropotal, ko je zvedel, da potuje Hussarek v Prago, sklical sejo. kjer so bili v večini radikalni elementi in sklenili demostrutivno glasovati proti proračunskemu provizoriju.
Na ta način so Nemci izzvali novo krizo; oni isti Nemci, ki so par trenotkov poprej podpirali še z vsemi močmi vlado in ji pomagali rešiti brambno reformo, so postali naenkrat hudi in nastavili vladi nož na vrat. Toda; kakor se je v avstrijskem parlamentarizmu ugnezdila že navada, da nikdo takih opozicio-nalnih poskusov resnim ne smatra, zgodiilo se je tudi tukaj. Starejši nemški politiki ne smatrajo tega sklepa nationalverbanda resnim, kar izrazuje tudi večina nemškega časopisja!
Edini, uspeh tega opozicionalnega sklepa je ta. da zbornica ni mogla končati debate o proračunskem provizoriju in sklenila, da preide v podrobno razpravo.
Takoj sc je sestal ministrski svet. ki se je bavil z nemško -opozicijo in izhod iz krize je bil jako lahak. Ministrski svet je namreč izjavil. da naučili minister Hussarek ni šel v Prago kot oficielni zastopnik vlade, ker tam zastopa minister javnih del dr. Trnka. Ko so to Nemci zvedeli, so se takoj potolažili, dasi dobro vedo. da je ta izjava vlade le srečen izgovor. in niso nastopili proti proračunskemu provizoriju. zavlekli so le debato in rešitev do pondeljka. da vidijo, kako se bo naučni minister obnašal v Pragi.
Tako je tudi ta krizica srečno rešena in v pondeljek bodo Nemci zopet potolaženi in stari bojevniki za vlado in njene zahteve. Malo razburjenje in vsak vihar se hitro poleže.
Albanska vstaja, ki se pripravlja že nekaj mesecev sem v Albaniji in po ostalih albanskih vilajetih. je zadobila popolnoma novo ob-lfko. Vstašem so se začeli pridruževati celi od>-^Iki turške armade. Spočetka so turški vladni krogi hoteli to demontirati, toda sedaj se ne da več tajiti, da sc je vstaško gibanje zaneslo tudi v armado. Ne samo albansko, temveč tudi tursko moštvo se pridružuje vstašem. Vojaštvo pripravlja popoten upor. a njegove zahteve niso sani') osebno vojaškega pomena, nego celo politiške! Uporniki izjavljajo, da njih upor ni naperjen napram državi, temveč le proti sedanji vladi. Ta je v veliki zadregi, ker splošen upor vojaštva bi bil za Turčijo usode-polnega pomena.
Za jesensko zasedanje ogrskega državnega zbora se napovedujejo zopet nova nasilja. Ker je rešena sedaj brambna predloga, mora vlada začeti misliti na volilno reformo! Ker se je pa vladi posrečilo z nasilji rešiti to reformo, je gotovo, da ne misli ugoditi niti eni zahtevi opozicije v volilni reformi; ker bi pa tako postopanje izzvalo odpor v opozicional-nih krogih, bi se na ta način ne mogla rešiti volilna reforma in bi moral izslediti razpust državnega zbora, ker krona na vsak način zahteva, da se morajo prihodnje volitve vršiti je temeljem novega volilnega reda. Vsled tega vlada ze pripravlja večino na taka nasilja. a °r jih je izvrševal Tisza povodom debate
pri športu jim vselej razvname srca. Stari lovec nn je bil najbližji, in videl sem z lastnimi očmi, Kako ga je prevzelo, ka( je gledal ravnokar. Kakor da ga je kap zadela — usta so mu zijala, roke so mu štrlele z razkrečenimi prsti v zrak. V prvem hipu me je prijelo, da bi planil k njemu 111 ga objel. Toda izpametoval me je klic dolžnosti, kajti Angleži bi me bili vzlic bratovstvu, ki obstoja med športniki, proglasili brez dvoma za jetnika. Od svoje misije se nisem mogel nadejati ničesar več; kar sem mogel storiti, je bilo storjeno. Nedaleč sem videl obkope Massč-novega taborišča, kajti srečen slučaj je bil povzročil, da nas je gonja zapeljala v tisto smer. Obrnil sem hrbet mrtvemu lisjaku, salutiral s sabljo in zdirjal dalje.
Toda galantni lisičji lovci me niso hoteli pustiti brez slovesa. Zdaj sem bil jaz lisjak, in Konja je šla po polju kakor vihar. Najbrže so šele v trenotku, ko sem krenil proti taborišču, spoznali, da sern Francoz; vsa družba se je pognala za mano. Šele, ko smo prišli v streljaj naših prednjih straž, so me nehali goniti. Pa tudi tam so še stali v skupinah in se niso hoteli vrniti, marveč so klicali za mano in dvigali roke. Ne, messieurs, ne verjamem, da je bilo iz sovraštva. Prej bi dejal, da so bili polni občudovanja in so čutili le eno željo — objeti tujca, ki se je bil povedel tako moško in viteško.*
* Klici Angležev so pomenili vse kaj drugega; z nobenim grozodejstvom se Etienne 06-rard ne bi bil mogel tako smrtno zameriti Angležem in se tako nesmrtno osmešiti v njihovih očeh, kakor se je s tem, da je v svoji nevednosti in naivnosti proti vsem športnim pravilom ubil preganjanega lisjaka s sabljo.
o brambni reformi. Vlada bo torej zopet poi metala opozicijo iz zbornice in potem sama rešila volilno reformo tako, kakor bo ljubo nji sami!
Glede sestanka ruskega carja z nemškim
cesarjem poroča »Novoje Vremja«. da so kom* binacije inozemskega časopisja glede sestanki popolnoma neutemeljene. Inozemsko časopisi« zlasti nemško ponovno povdarja. da se ta se< stanek vrši poprej nego izsledi obisk predsednika francoske republike Falliersa v Peter* burgu. Nemško časopisje smatra to kot doka! nove smeri ruske politike. »Novoje Vremja* pa konstatira. da je ta razlika le popolnoma slučajna in ne izpremeni prav ničesar na smeri ruske politike. Ruska diplomacija bo o sestanki carja in Viljema točasno obvestila francosko vlado, ker Rusija ne mara in ne more voditi politike, ki bi jo dovedla v položaj popoln« osamljenosti.
DOPISI.
Iz Vipavske doline. Strašni eksploziji, k! sta se pred par tedni pripetili na Steinfeld« pri Dunajskem Novem mestu, sta našli glaset; odmev po vsej Avstriji, osobito po Vipavski dolini, in čujejo se klici ogorčenja na vojaško upravo, kateri na ljubo morajo davkoplače^ valci žrtvovati ne le ogromne svote, temvefl tudi svoje najvitalnejše interese in svojo oseb< no varnost. Ni še tudi dolgo, odkar bi bils kmalo zletela v zrak smodnišnica na Ljubljanskem polju in ž njo vred morda tudi naša zlata prestolnica — bela Ljubljana. Že takrat in p^ nedavnih eksplozijah smodnišnic pri WoIlers-i dorfu so začela mesta, v katerih obližju se na« hajajo smodnišnice in skladišča za razstreljivo, glasno protestirati in opravičeno zahtevati, da se premeste nevarne smodnišnice iz obližja ljudskih prebivališč v samotne kraje. Človek bi rnislij. da bode vojaška uprava upošteval« vse razloge in čimprej ustregla utemeljeni# zahtevam davkoplačevalcev. Kaj še! Nove smodnišnice nam hoče v Vipavski dolini postaviti prav pred nos.
Zavito se je govorilo začetka, da bod« postavili le malo skladišče, sedaj pa se kaže da bodo v sredi Vipavske doline — komaj 1 km od človeških bivališč oddaljeno — postavili kar 5 objektov, v katerih bodo hranili od navadne infr.nterijske municije počenši vse do najhujših razstreljiv.. dinamita, ekstrazita itd, Razumljiva je razburjenje vipavskega prebivalstva. ko vidi dan za dnem razne komisija — vojaške in politične —, ka ukrepajo nad njegovo osebno varnostjo, ne da bi se dobil človek, ki bi se potegnil zanj. In čudimo se, da deželna vlada, ki jc navzoča pri teh komisijah* ne dvigne glasu in ne pove vojaškim oblastinv da ne gre Dostavljati smodnišnic v eni najlepe šili. najrodovitnejših in najobljudenejših kranj« skih pokrajin. Deželna vlada in okrajno glas varstvo bi morala biti vendar podučena in vedeti. da si je vipavski kmet. šele v zadnjih letif s svojo izredno vztrajnostjo in delavnostjo nekoliko pomagal iz siromaštva, v katero so ga dovedle razne elementarne katastrofe. Vedeti bi morali, da je ta kmet v neprestanem boju z dvema elementarnima sovražnikoma^ z bur-jo in hudourniki, iii nikakor ne gr mu naprtiti še novegas ovražnika v obliki nameravanih smodnišnic. Gotovo je. da bodo zemljišča radi novih skladišč izgubila na vrednosti, ki se je še Ie tekom zadnjih let dvignila radi pogoj-zdovanja in skrbnega negovanja vseh panogi
Kako je brigadir otel armado.
Pravil sem vam že, messieurs, kako smol držali Angleže v njihovih okopih pri Torres-Vedras celih šest mesecev v šahu, od oktobra 1810 pa do marca 1811. V tem času sem bil tudi pri njih na lisičjem lovu in jim pokazal, da sc nihče njihovih športnikov ne more meriti s con-flanškimi^ huzarji. Ko sem galopiral med naše vrste s še svežo krvjo lisjakovo na sablji, je izbruhnil med prednjimi stražami, ki so videle moje dejanje, vihar navdušenja, obenem pa so mi vriskali še angleški lovci, tako da sem užival istočasno pohvalo dveh armad. Solze so mi stopile v oči, videčemu, da sem dosegel občudovanje tolikega števila hrabrih mož. Ti Angleži so velikodušni nasprotniki. Še tisti večeri je prišel pod belo zastavo zavoj z naslovom: »Huzarskemu častniku, ki je ubil lisjaka.« Vi njem sem našel oba dela lisjaka, kakor sem jih bil pustil tam. Priloženo je bilo kratko, a prisrčno pismo, kakor je navada pri Angležih. Sporočalo mi je, da moram lisjaka tudi snesti, kQ sem ga zaklal. Seveda, možje niso mogli vedeti, da Francozi ne jemo lisic, a pismo je pričalo vendar o njihovi želji, da naj bo tisti, ki je žel na lovu čast in zmago, deležen tudi plena. Francoz se v viteštvu ne da rad prekositi; zato sent poslal vrlim lovcem plen nazaj, s prošnjo, da' naj jim tekne kot prigrizek na prihodnjem za-jutreku. Tako občujejo v vojni viteški sovražniki.
S svoje ekspedicije sem bil prinesel jasen načrt angleških postojank in ga predložil še tisti večer maršalu Massžni.
(DaUeJ
žmetijsfva. ker bo'de nevarnost eksplozije ne-ie odvisna od elementarnih pojavov in nepazljivosti ljudi, temveč tudi najbolj ob blližine z Italijo, od katere je za zrakoplovca oddaljena komaj en črtrt ure in ki bode gotovo vpo-rabila prvo priliko, da se odkriža smodnišnic, ki jih ji hočejo postaviti prav pred nos. In do-čim drugod v enakih slučajih nastopajo vse javne korporacije in upravni organi, se pri nas nihče ne zgane, a zabavljati in protestirati bodo še le začeli, kedar bodo s»odnišnice že stale. Še je čas. na noge županstva vipavske faoline tostran in onostran Hublja, kranjska in primorska, strnite se v bojno vrsto in združite se v glasen protest proti vojni upravi, ki se kruto norčuje z vašo varnostjo, z vašo posestjo! Kje si vipavski državni, kje deželni poslanec, da povzdigneta svoj glas in obvarujeta Vipavskega kmeta največjega zla. ki se mu ga hoče naprtiti za nedogledne čase?! Na delo S. L. S., ki si zavojevala vipavsko dolino. pokaži svojo veljavo in vpliv, da preprečiš namestitev smodnišnice in skladišč v eni najobljudenejših slovenskih pokrajin in v, obližji človeških bivališč! Po toči zvoniti je prepozno, in po vaših delih vas bomo sodili!
S Štajerske. (Iz učit. krogov). Tovariš Kosi je izdal knjižico »Šola in narodnost«. Marsikaterega bo knjižica omamila. Lačni spije merico žganja ali pokadi pipo tobaka, da si oteši lačni želodec. Za danes se nočem spuščati v podrobnosti te brošure. Omenim naj na kratko glavno misel njeno:	učitelju	je v
ysaki stranki prostora za probuja našega naroda. Kdo bi tega nauka ne pograbil z obema lokama?! Nad strankami za ljudstvo! Ali ta dober nasvet je prišel o nepravem času. Lahko je sitemu dajati nasvete. V dobi cijankalija se tovarišu Kosiju ne bodo sponesli njegovi nasveti. Naša beda in beda nižjih slojev slovenskega ljudstva nas sili. da posvetimo z lučjo resnice v zadnji kotiček naše domovine. Dan mora enkrat napočiti: ne pa. ako se bomo ravnali samo po »dobrih« nasvetih. Naša glasila in liberalna so vedno hodila okoli resnice. kakor mačka okoli vrele kaše — zdaj pa le ta brošurica! Ko je človek že preveč lačen, g. Kosi. se ne more klanjati zdaj na levo zdaj Da desno. Da bi se pa zastrupljali!? O. ne! Dokler zamoremo še dihati, pokažimo vladi in »ta črnim«. r.r- kaj da naš duh premore. Ne, kakor pes za plotom, kakor strupene kače začnimo sikati. Preveč sem se prenaglil: ne sikati. — prav lepo mirno resnico oznanjevati. In resnice se še peklenšček boji. da govorim v »njih« tonu. ne pa da bi se je ne bala črna internacionala! O. ljudstvo ni tako neumno, kakor si kdo misli! Naše delo bo lahko, ker vsakdo rad vidi luč: celo naši nasprotniki jo radi prižgejo — sami zase. ljudstvo pa mora biti v temi. — Mi ne smemo čakati in letati nad strankami in okoli strank: letalni stroji so še predragi. Vsakdo, ki je dobre volje, naj se požuri s podrobnim delom. Prižigajte luči. Resnico se sme povedati. Kdor se boji sitnosti, naj jo pove na štiri oči. Kdor še ni sam s sabo na čistem, temu pojdemo na roko. — Zdaj pridejo toraj na vrsto bolj radikalna sredstva, g. Kosi!
Vseslovanski sokolski zlet v Pragi.
-**r
Praga, dne 28. junija.
Ko smo prišli včeraj — dan pre prihodom slovenskega sokolskega vlaka — v Prago, čutili smo takoj, da smo stopili v slovansko mesto, ki je postalo te dni prava manifestacija slovanske in sokolske misli. Praga že cel teden sprejema slavnostne goste. Od sobote, ko so bili z nepopisnim navdušenjem sprejeti amerikanski Čehi, ni bilo še dne, da bi ne stale množice pred kolodvorom in na ulici, kjer pozdravljajo novodošle goste. — Praga je vsa v zastavah, rdeče-bele češke narodne zastave vihrajo med slovanskimi trobojnicami. Pročelja hiš so okrašena z zastavicami in raznimi grbi. Po ulicah je živo, polno ljudstva. Vsak nosi kak poseben odznak, da se po njem vsaj približno spozna h kateri skupini gostov pripada. Tako srečaš ljudi z amerikanskimi barvami na prsih, z ruskimi čepicami na glavi, s sokolskimi in drugimi odznaki.
Ulica od kolodvora do Vaclavskega trga je podobna triumfalni cesti, po kateri se zdaj in zdaj zopet vsujejo nove sokolske čete v mesto
— In Praga se ne utrudi. Že cel teden živi v tej radosti, pozdravlja in vsprejema... Nemogoče je pregledati vse slavnosti, ki se gode vsak dan.
— Pri prihodu na Vaclavski trg pozdravlja le^ tošnje goste novi velikanski spomenik, sv. Vaclava, to največje delo češkega mojstra Meysl-beka. Velik bronast kip — jezdec sv. Vaclav, češki patron — na visokem konju — stoji vrh priprostega podstavka iz sivega kamna. Ljudje stoje okoli in se čudijo. Ogromni konj stoji na dveh nogah. Spomenik stoji prav pred deželnim muzejem in prikriva s svojo velikostjo ono pročelje, ki se je nam nekdaj zdelo tako velikansko. Sv. Vaclav drži zastavo v rokah in gleda s kraljevskim ponosom čez obširni trg, tja čez staro Prago proti kraljevskim gradovom na Hradčanih. Mimo njegovega spomenika prihaja sokolstvo v mesto.
Sprjem Louisa Legerja.
Kdor pOzna ljubezen češkega naroda do Francozov, se ni mogel čuditi oni navdušenosti, s katero je včeraj Praga sprejela francoskega učenjaka Louisa Legerja. Louis Leger je bil znanec in prijatelj prvih čeških mož, Pa-lackega, Riegerja, Gregra itd. Že dolgo vrsto let deluje med Francozi za francosko-slovansko zbližanje. Napisal je mnogo o Čehih in Čehi znajo tako delo ceniti. L. Leger je pravi slovanski konzul v Parizu in je častni Pariški sokol. Včeraj ob 11. dop. je bil naznanjen njegov prihod. One množice, ki so sprejele cele vrste gostov So prišle naproti tudi temu možu, ki ljubi češki narod. In Čehi vedo, kdo jih ijubi. Ne-
mogoče je popisati vse zastopnike, ki so bili na kolodvoru. Ko je Leger stopil z nekaterimi Francozi iz voza, je zaorilo iz tisočev pozdrav-ljaje cencenemu gostu. Leger se je zahvalil za sprejem in je zaklical »Živeli Čehi«, — živelo češko francosko prijateljstvo. Obdan od navdušenih množic se je peljal Leger po ulicah, kjer je bil vsled gnječe ustavljen promet — da je narod mogel dostojno sprejeti svojega prijatelja.
Popoldne so se pripeljali slovanski časnikarji — sprejeti so bili na kolodvoru od čeških tovarišev, ki so jih spremili v hotel »Zlata gos«.
Rusi gredo.
Popoldne se je vlil nad slavnostno Prago dež. Sploh dobi sokolstvo navadno svoj krst. Toda, kdo bi se tega bal. V nedeljo ko so telovadili dečki in je začelo liti — so stale dame v najlepših oblekah na dežu. »Ako vstraja deček sokolski telovadec na svojem mestu, — zakaj bi ne vstrajale me?« ro rekle. In tako upa sokolstvo zmagati nad vsemi silami. Doslej je bil vsak dan dež — upamo, da se do sobote izlije .
Vklub dežju je včeraj Praga celo popoldne pričakovala Ruse. Posebno zvečer, ko se je zvedrilo in se je slišalo, da pridejo Rusi ob pol
8.	je drlo vse mesto proti kolodvoru. Takega sprejema že dolgo ni bilo.
Pred nekaj leti v Rusiji ni bilo sokola. Čehi so tudi v carstvo zanesli sokolsko idejo. Car sam se je zanimal za to stvar. -Sicer so zaveli neki — od nemške strani zanešeni nasprotni vetrovi — toda nekaj tednov pred sokolskim zletom je vlada dovolila vse. Rusko sokolstvo je v začetkih, toda raste. Na zlet jih je prišlo nad 300 — z njimi pa mnogo ruskih gostov. Njim na čelu sta starosta Gyžicki in Erben. Po celi progi, koder so se vozili Rusi po češki zemlji, so jih pozdravljala zastopstva. Od Pre-rova do Prage ni bilo večje postaje, kjer bi ne bilo ljudstva in godbe... Tako je bil njih prihod pozdravljen. Sprejem v Pragi pa je bil triumfalen. Spremljale so jih po ulicah velike množice ljudstva najpreje do Narodnega gledališča in od tam na Malo Stran. Po celi poti so se dogajali ginljivi prizori iskrene bratovske ljubezni.
Kongresi.
Ob priliki vsešokolskega kongresa se vrši več slovanskih kongresov — tako imajo svoj shod slovanski časnikarji in slovanski gostilničarji
Slovanski gostilničarji.
so začeli zborovati v sredo zjutraj. Shoda so se udeležili zastopniki vseh narodov — največ je Čehov, ki imajo tudi največjo organizacijo — za hrvatski »Savez gostilničarsko krčmarskih zadruga« so prišli g. Stepan Siljkovič, Gjuro Grzetič in Srečko Pavlekovič. Za slovensko »Zvezo« so zastopniki g. Ogorelec, Bučar in Mencinger. Shod so pozdravili razni zastopniki, na kar so se volili člani sekcij. Ob 3. popoldne je praški župan dr. Groš pozdravil slovanske gostilničarje — na mestnem magistratu. Zvdčer je bila na žofiuu velika slovanska veselica, kjer je bilo zelo živahno. Na shodu se razrešujejo važna stanovska vprašanja.
Shod slovanskih časnikarjev se ie začel v iVt-rtPk- zvečer. Natančnejše poročilo sledi.
Razstava »Poljska žena«.
»Osrednje društvo čeških žen« prireja vrsto razstav pod naslovom. »Slovanska žena«. Tako je bila že razstava »Srbska žena« in I3oI-garska žena. Včeraj pa je bila otvorjena »Poljska žena«. Razstava je bogata in lepa. Nahaja se v »Obecnem Domu«. Otvoritev razstave je pozdravil praški župan, v imenu Osr. društva čeških žen je govorila gospa MaternOva, za Poljakinje se je zahvalila kneginja Czetwer-tynska. Pri otvoritvi se je zbralo" mnogo čeških in poljskih žen. Po otvoritvi se je vršil večer z godbo in petjem.
Prihod novih gostov-
Nemogoče je našteti vse vlake in vse sprejeme; saj ima na pr. dolnoavstrijska sokolska župa 5 posebnih vlakov; in vsak tak vlak se sprejme z navdušenjem. Da bi ne bilo na kolodvoru preveč gnječe se je določilo, da ni nobenih pozdravnih govorov; pozdravi samo zastopnik češkoga sokolstva voditelja sokolskih čet.
Danes v četrtek zjutraj so prišli s posebnim vlakom Slovaki, ruski Poljaki in Bolgari. (300 junakov). Vsi so bili sprejeti kot dragi gostje posebno bolgarski junaki, ki so ostali še od zadnjega zleta v tako dobrem spominu. Ob 11.42 je bil naznanjen slovenski sokolski vlak in mislilo bi se, da zanj že ni ostalo navdušenja. To bi se motili. Kri ni voda. In če danes padajo take ali take besede o slovanski zajem-nosti — ne more nihče trditi, da n. pr. tak vpsrejem, kakor so ga imeli danes v Pragi Slovenci ni izraz velike in odkrite ljubezni. Geslo je, da se sprejemajo vsi gostje enako prisrčno, toda mi Slovenci imamo menda več prijateljev v Pragi nego drugi, zato je bil sprejem tako prisrčen.
Prihod Slovencev.
Ko so sokoli spremili Bolgare, Poljake in Slovake — prišlo je med tem tudi 16 londonskih sokolov — na njih stanovanja, so se že zbirali tisoči ob kolodvoru. »Slovenci pridejo, Slovenci pridejo,« je šlo od ust do ust. Ljudje so kupovali male zastavice ki se prodajajo v korist šolske družbe — s tem zastavicami se sprejema goste. Ob pol 12. smo se komaj predrli čez one mase na kolodvor. Na kolodvoru je stal praški Sokol in mnogo čeških znancev in prij., med njimi prof.Chodonsky, dr. Vlad. Černy, i. dr. Prišlo je tudi slovensko dijaštvo in Slovenci, ki so prišli že prej v Prago. Ko se je pokazal vlak izpod vinogradskega tunela — je zašumelo med množicami in ko se je pokazala prva slovenska trobojnica iz okna — so zagrmeli ži-vio-klici nad tisočerimi glavami. Ko je vlak vozil v kolodvor je pel slovenski pevski zbor »Slovenec sem«. Tisoče zastavic je mahalo od
vseh strani v pozdrav. S sokolskim vlakom ie prišlo 500 sokolov in drugih gostov. Po kratkem pozdravu med sokoli so se sokoli uvrstili in so z zastavo »Ljubljanskega sokola na čelu odšli s kolodvora. V kolodvoru jih je sprejelo gromovito pozdravljanje ljudstva. Množice so napravile špalir tja do Vaclavskega trga. V pohodu so peli dijaki »Naprej zastava Slave«. Bila je rodost, ki jo je težko popisati. Sokole so spremili v njih skupno ležišče, drugi gostje so se sešli v hotelu »Adrija« na obed. Zvečer po 6. uri je prišel poseben hrvatski vlak — nekaj minut za njimi so prišli Srbi in ob 8. zvečer je bil sprejem dunajskih Čehov. Tako je danes že večina sokolstva v Pragi. Sokolski dnovi se začenjajo — Praga je polna ljudstva — prišel je praznik slovanstva.
Pražanl
V malokaterem meščanstvu živi toliko odkritega narodnega čuvstva, kakor v Pražanu. Saj je praški meščan tako pogosto priča velikih slovanskih manifestacij. Te dni bo v Pragi 100.000 gostov. Mnoge družine so se stisnile v eno sobo skupaj, da so mogle dati prenočišča gostom. Za stanovanja se ponuja pogosto visoke svote, a jih je težko dobiti. V kavarnah in hotelih imate napise: »Tu se najemajo okna za pogled na sokolski sprevod. Tako okno se plača včasih po 20 K in še več. Sploh pa se skrbi, da gostje ne trpe pred kakimi agenti in da se tujcev ne zlorabi. Meščani sami radi spremljajo goste. Danes je izšel v čeških listih poseben oklic na prebivalstvo, ki poziva vse, da poskrbi za goste. V pozivu se pravi: Prešli so dolgi meseci priprav, strogega in resnega dela — glejte dnevi prvega zleta vseslovanskega sokolstva so prišli in mi jim z radostjo nesemo nasproti navdušena srca, polna bratske ljubezni s katero sprejemamo vse nepregledne vrste bratov, ki od vseh strani sveta prihajajo v zlato
Prago itd Za te, narod češki, obljubili smo
vsemu svetu najkrasnejše dni gostoljubja, verujemo, da nas ne zapustiš... Ne, Praga ne zapusti. Slovanska Praga sprejema s slovansko gostoljubnostjo.
Žaiost v radosti.
Sredi velikega veselja, ki vlada danes v mestu, je umrl danes eden prvih slovanskih časnikarjevi urednik »Narodnih listov« Jožef Anyž. Še pred nekaj dnevi je bil Anyž odlikovan z zlato medaljo mesta Prage. Zadnji čas ni bil posebno zdrav. Danes zjutraj je podlegel kratkemu napadu pljučne bolezni. Vest o njegovi smrti se je hitro raznesla in je vplivala težko na vse slavnostne prireditve. Anyž je bil rojen 1852. in je bil zadnji čas kot urednik »Nar. listov izmed najvplivn. čeških časnikarjev. Bil je splošno delaven kot politik in marljiv politični delavec.
DNEVNI PREGLED.
Svoje cenjene dopisnike prosimo, da pri-spekov za list ne pošiljajo na nasliov posameznih urednikov, ampak naravnost na uredništvo. Lahko se zgodi, da je dotični urednik odsoten iz Ljubljane, vsled £esar se kaka važna in zanimiva stvar lahko izgubi ali pa zaostane. ter tako izgubi svojo vrednost. Zato prosimo, slednji prispevek poslati naravnost tia naslov uredništva.
Malo odgovora, ki smo ga posvetili nedostojnemu hujskanju uslužbencev italijanske m nemške socialne demokracije, je silno razvnel ljubljanski organ dunajske centrale. Psuje na vse strani v dveh noticah hoče odgovarjati iti zavija vse mogoče, sklicuje se na Angleže, Amerikance. a ako človek prečita ta odgovor, ne ve kaj je čital. ker iz psovk, bombasta in nelogičnosti ne najde niti najmanjšega zrna. Sklicuie se na priznane stranke, a radovedni smo od kedaj je socialna demokracija priznana stranka, da bi vzela v zakup vodstvo nad delavstvom! Govori nekaj o neorganiziranem delavstvu a mi smo ožigosali le nedostojno gonjo socialno-demokraškega vodstva proti organiziranemu delavstvu, ki je zakrivalo le ta velikanski greh v: očeh italijanskih in od njih odvisnih slovenskih sodrugov. da se ne klanja njih terorizmu, temveč se organizira v lastni, narodni organizaciji. In strah pred to organizacijo je kriv današnjega hujskanja. V svojem odgovoru razžaljeni sodrugi očitajo narodnemu delavstvu policijo, denuncijacije* državne pravdnike! Vprašamo pa jih. kdo je bil oni. ki je svoječasno denunciral državnemu pravdništvu vsakega gospoda, ki se je udeležil zabave N. D. O., da je klical veleizdajalske klice! Kdo je bil ta denuncijant! Kdo je bil oni. ki je anonimno v listu pavšalno sumničil napredne občinske svetnike v Šiški! Ko se ga je pa pozvalo na odgovor se je skril za anonimnost in uredništvo, ter do danes molčal! Kaj je to? Kar se pa tiče barabstva, ki ga očita »zaupnik« (res čeden sodrug) na-rodno-socialnemu gibanju, moramo zavrniti z vso odločnostjo: ali pa bolje, da se sploh ne pečamo z ljudmi take vrste, ker take psovke padajo z elementarno silo nazaj na onega, ki si jo je osmelil v svojem živinskem razopolo-ženju izfeči, padajo pa nazaj tudi na one, ki so kaj takega dopustili! Duševna omejenost pač vpije in štrli iz vsake vrste, ker dejstvo je. da se odlikuje z največjo omejenostjo le oni. lei očita drugim to! To naj pomnijo prizadeti in ne izzivajo dalje! Naša potrpežljivost ima res svoje meje. in ako udarimo pa debelo tedaj ne javkajte in kričite o Slovenčevi šoli, ker izzval; nas bodete sami. Vnaprej pa že povemo. da mi ne bomo denuncirali in obrekovali. govorili bomo dejstva in la. dejstva.
Nemški kazinotje so vzeli na piko naš list in odkladajo svoje misli v kloaki Grazer Tag-blatta. katero polnijo gospodje iz kazine; danes jim je »Dan« srbofilski, jutri revolucionaren. skoro nato narodno socialen. Sami si ne vedo pomagati in si niso na jasnem, zato ne vedo pisati drugega nego mečejo s psovkami naokoli, sumničijo, denu&gjrajo, ter se vrste z Lampetom v dičnih denuncijacijah. Mi
le želimo, da bi te gospode, ki so zagrešili vi svojem^ časnikarskem delovanju že toliko ne-t umnosti. slednjič vendarle enkrat srečala pamet. ki jo tako krvavo potrebujejo!
Dr. Pegan bode moral odložiti deželno od- ; borništvo. Spor med deželnim glavarjem dr. i Šušteršičem in dež. odbornikom dr. Pega-nom je narastel že tako daleč, da dobiva pravi resno obliko Posledica tega spora je ta. da zahteva dr. Šušteršič od dr. Pegana odložitev deželnega odborništva. Gre se za izvrše-i vanje deželno-odborniškega mesta po dr. Pe-! ganu in njegovo poslovanje. Med klerikalnimi -veljaki se prave pikantnosti, govore celo po • ulicah o tem sporu. Splošno se obsoja dr. Pe-; ganovo početje, kakor se klerikalci sami izra- • žajo. »da je to očitno v škodo stranke«. S to : zadevo se bodemo še natančneje pečali. Mi j smo imeli klerikalne veljake kot bogove za- • upanja med seboj, pa vidimo, da preže kot hi-i jene drug na drugega.	j
Netočno poslovanje dež. odbornika dr. i Pegana. V sporu dr. Šušteršiča in dr. Pegana, pa je v zvezi tudi županstvo v Šiški. Kleri-1 kalna stranka si ie prizadevala. d!a bi ovrgla j izvolejenega župana v Šiški. V to svrho je! imela nabran že materijal o izvoljenem župa-; nu. ki naj bi onemogočil njega poslovanje. Za-> devo je imel izvršiti v imenu deželnega od~j bora deželni odbornik dr. Pegan. Pa glej je smole! Dr. Pegan je bil tako točen v svojem poslovanju, da ie reši! zadevo šele tedaj, ko je bil novi župan v Šiški že zaprisežen. Vsekakor je to značilen pojav za klerikalce. Klerikalna nakana se je za enkrat torej ponesre- 1 čila. ali božja kazen je zadela klerikalne nakane. Dr. Šusleršič pa ne pozna pardona in zahteva baje sedaj od svoje stranke, da izvaja konsekvence. Ni pa baje to edina stvar,: ki je napotila dr. Šušteršiča do tega koraka,! temveč je še več razlogov. Ja. ja. hudo je biti Sukljetov naslednik!
Po ljubljanskih ulicah se govori o nekih 6000 do 7000 K. ki jih bode moral dr. Pegan plačati iz lastnega žepa. Baje je zadeva v zvezi z neko zadrugo, s katero je imel dr. Pe-I gan kot deželni odbornik opravka. Zapletljaji so v vezi z nerodnim poslovanjem dr. Pegana1 pri neki obravnavi. Dr. Šušteršič pa zahteva povrnitev teh stroškov sedaj od dr. Pegana samega. Dr. Pegan, da se temu brani in hoče zvrniti stroške na rame stranke in dežele. Vsekakor ie pa zadeva veleinteresantna in zagonetna. Prazne ne bojo te govorice in bomo zadevo pazno zasledovali. Paziti je. da se ne obremeni deželnih fijnanc z nerodnim poslovanjem — pravj. klerikalni pl. Šuklje.
Ljubljanski »Slovenec« dobil iz A metrike po nosu! Naš »Slovenec« oblaja vsakogar in zdaj še amerikanskim Slovencem ne da miru.
V 119. štev. »Slovenca« se je neka senca zaletela v slovensko duhovščino v Jolietu. Illinoisu ter nesramno napadla klerikalni list »Amerikanski Slovenec«, ki ga ureja John Kranjec, župnik cerkve sv. Jožefa, nadškofijski svetovalec in urednik »Amerik. Slovenca«. Župnik Kranjec v listu zdne 14. t. m. ogorčeno zavrača »Slovenca« in njegovega dopisnika. češ da se je »s satansko zavistjo« zagnal nanj »iz zgolj osebne mržnje«; »SloVencu« se posebej očita, da je prinesel ta napad m mu kliče: »toliko krščanske ljubezni imamo, da bi mi nikdar ne priobčili tako sramotilnega dopisu brez podpisa v našem listu«... Zato pa — piše župnik Kranjec — »ga bomo tudi mi na tem mestu ožigosali ter mu dali zasluženo brčo«. Nato prinaša Kranjec zelo poprati odgovor, ki pa »Slovenca«, ki je moraličnih brc tako vajen, kakor pes v cerkvi, ne bo prav nič poboljšal. »Slovenčev«, dopisnik je sklepal, tisti napad na amerikansko slovensko duhovščino seveda anonimno ter se podpisal »Stat nominis umrba« (mesto imena senca). Župnik Kranjec piše nato: »Dopisnik je moral iskati zavetja in pomoči pri »Slovencu« v Ljubljani, da izbruhne v njem svojo zlobnost In črno zavist. Da. primeren je podpis tega zlobnega: »Stat nominis umbra«. Na boljši način bi ne mogel opisati oziroma definirati svojega značaja. Kamor predro sclnčtii žarki, tam zgine, senca ali pa tema. Očividno se torej dlopisnik boji solnčne svetlobe boji se — resnice, zato pa je > vstala za njegovim dopisom le senca. Kdo €iaj se torej prepira za oslovo senco?!«
V takem tonu izpoveduje župnik Kranjec »Slovenca« in njegovega dopisnika. A to še ni dovolj. »Slovencu« odgovarja v imenu napadene slovenske duhovščine še župnik Jos. Pollak ter zavrača »hinavska podtikanja«, ki se skrivajo pod krinko gorečnosti. Kakor je videti, so amerikanski slovenski duhovniki okoli katoliškega »Amerikatiskega Slovenca« vsi besni na svojega zlobnega tovariša v Ljubljani. Te. amerikanske dobričine pač še ne poznajo satanske nature našega »Slovenca«! Zdaj napadajo Jegličevi organi že slovensko duhovščino v Ameriki. Ni jim dovolj združbe, hudobij in denuncijacij doma na Slovenskem; zdaj sio začeli izlivati svoj strup In žolč še na svoje duhovske brate v Ameriko! Da pa se našega »Slovenca« v Ameriki niti slovenska duhovščina prav nič ne boji. nego se celo norčujejo iz njega, dokazuje pesem, ki jo prinaša sicer klerikalni »Amer. Slovenec« na adreso ljubljanskega »Slovenca« pod naslovom »Kogaf se tiče«. V tej pesmi poje neki F, G. Kajtim-S*p med drugim tudi takole:
»Amerikanizem je kuga vseh kug —* za vas pač, za nas pa življenje in kruh.
»Stat nominis umbra«v ]	je	več kot hudlf:
j	v	Ameriko	hoče
še »kranjski prepir«,
Amerikanske brce in zaušnice iz KrogoV slovenske duhovščine pa našega »Slovenca« ne bodo ženirale. Preveč je že vajen klofut irt sram ga ni ničesai vec.
Radi »Glavne posojilnice«. V Gradcu ie bil aretiran Andrfcj Mauer, v Trstu pa Karol
Meglič, oba radi »Glavne posojilnice«. Državno pavdništvo in je obtožilo goljufije.
Afera Ribnikar. Obravnava zoper g. Ribnikarja se baje vrši že v četrtek.
Črtanje ne le političnih temveč tudi nepolitičnih zabavnih in poučnih listov je dandanes, ko Vse napreduje in se izobražuje, vsakomur Jiujno potrebno. Opozarjamo vse na današnjo iprilogo našega lista ter vsem toplo priporočamo. da se naroče na »Slovenski Ilustrovani »Tednik«, ki je edini slovenski list te vrste1. Ker je zelo zanimiv, zabaven in poučen, bi naj ne manjkal v nobeni slovenski hiši. v nobenem slov. kraiu! Naročite si ga! Cenjeni čitatelji se opozarjajo na današnjo prilogo »Sl. Uustrovanega Tednika«.	-
Nogometne tekine. I. Klagenfurter Fuss-ball-Atletiksportklub — Ljubljansko football moštvo in revancheigra Ljubljanskega slovenskega football moštva — Ljubljanskem nemškem football mpštvu. Dne 29. in 30 junija to Je v soboto in nedeljo se vrše ob 4. popoldne na tivolskem travniku za bivšim dirkališčem dve intresantni tekmi drugih moštev gori-Imenovanih klubov in obeta biti posebno re-vanchetekma proti ljubljanskemu nemškemu moštvu jako zanimiva, to pa radi tega. ker se je zadnjič končala z neodločljivim rezultatom to je 4 :4. in se bo mogoče v nedeljo odločilo katero moštvo je boljše. Pripomnimo, da je ljubljansko nemško moštvo igralo preteklo nedeljo proti jako dobremu celjskemu Atletik-sportklubu in podleglo 0 : 10. Vstopnina: nu-merirani sedeži K 2. nav. sedeži 1 K in stojišče 40 vin. Občinstvo se tudi opozarja, da naj plahte, katere so okoli igrišča napeljane — pri miru pusti, ker bi v drugem slučaju imelo po nepotrebnem s policijo opraviti. Obe tekmi »e vrše ob vsakem vremenu in to v soboto, kakor v nedeljo obojekrat ob 4. poldne.
Trg Mokronog pobira skrbno za narodni sklad. Nabiralna pola je v dobrih rokah, ter so doneski prav povoljni. Vzlic strahovlade se ne vdamo! Svoj rod brez boja ne prodamo; napredni duh je čist. krasan. poštenost mora priti na dan!
Iz Planine. Včeraj je imelo učiteljsko društvo logaškega okraja uradno učiteljsko Konferenco v Planini. Zborovanje ie trajalo od
9.	do pol 12. ure. Ce se pomisli, kako strašno je naš okraj razširjen — nekateri udeleženci so se morali podati od doma že ob eni ali drugi uri zjutraj, vzstrajati so morali do pol
2.	popoldne, se razume, da človek postane — lačen. In postrežba pri obedu in obed sam! škandal! za 2.50 K dobimo tudi na Dunaju boljšo ih cenejšo postrežbo. Konferenca v Pla’-Jiini ne bo nikoli več!
Promocija. Včeraj je bil promoviran odvet. kand. Dragotin Vrečko, starejšina »Ilirije« v Pragi na češkem .vseučilišču doktorjem prava. Čestitamo!
Utonil. V četrtek se je trii.Tli otrok Franica Zajca, najemnika kopališča v Toplicah pri Sv. Marjeti igral v bližini meter globokega bazina. Padel je v vodo in utonil. Stariši so potegnili iz vode le mrtvo truplo.
Tipkarica In ceylonski knez. Pred desetimi dnevi je prišel v Budimpešto guverner angleškega otoka Ceylon pri Indiji. Dan po prihodu ga je napadel glavobol. Odšel je takoj ,v lekarno in naročil zdravilo. Tu ie zagledal krasno strojepisko in se na mesto zaljubil vanjo. Od tega dne ji je pošiljal vsaki dan šopek svežih cvetk. Peti dan jo je naprosil za njeno roko. Ona je odgovorila, da io snubi že neki Živinozdravnik. Guverner, ki je znal samo angleški. je odgovoril, da jo Mora na vsak način 'dobiti. Obljubil ji je. da ji na dan poroke izroči kot svatbeno darilo 100.000 dolarjev. Naslednjega dne se je tipkarica udala in privolila v zakon. Včeraj se je že vršila poroka, nakar je srečni ženin svojo nevesto takoj odpeljal na Cejlon.
Zblaznela v poročni noči. Mlada vova. delavka v tovarni majolik v Satoralji na Ogrskem se je poročila te dni z nekim delavcem.
V poročni" noči so slišali sosedje iz hiše po-ročenca čudno vpitje. Ko so vdrli v sobo, so videli poročenko klečati na prsih moža. kate-/ega je skušala zadaviti. Revca je nenadoma zblaznela in vpila, da io hoče duh njenega prvega moža umoriti. Odpeljali so jo v blaz-
nic°.	.	•,
Maščevanje.meniha. Ko so se menihi reda «;v. zakramenta v Rimu v četrtek nahajali rjavno pri obedu, je neki menih, ki ie bil odpuščen iz' samostana radi jetike, izstrelit na nad-orokuratorja dva strela, ne da bi koga zadel. Napadalca so menihi takoj zgrabili in ga izrodili orožnikom.
Samomor krasotice, 301etna vojvodinja Abricene. ki je bila po vsej Italiji znana radi ,svoje lepote, se je te dni v Napolju radi družinskih sporov zastrupila.
Pol milijona poneveril. Ravnatelj vinogradov princa Lobkovica, Matija Diehl je poneveril pol milijona kron in skušal pobegniti, vendar so ga še pravočasno aretirali.
Velikanski požar na Lepoglavl. Na Lepo-glavi pri Varaždinu, kjer se nahaja hrvaška deželna kaznilnica, je zbruhnil v noči d(ne 24. . m. strašen požar, ki je povzročil velikansko škodo. 41 poslopij, večjidel samo s slamo kritih ■e postalo žrtev požara. Ogenj so povzročili Jtroci. ki so kadili v nekem skednju. Požar se ;e z neznansko hitrostjo razširil, tako da so judje zamogli rešiti le svoje življenje. Moških ji bilo skoro nič doma. kjer so večinoma vsi
V tujini na delu. Brizgalka je bila sicer takoj jia licu mesta, a je zamogla stopiti v akcijo Je4e, ko so napeljali vodo iz sosednje vasi. Iz f&znilnice so odposlali 40 oseb na pomoč. Zgorelo je tudi mfiogo živine, zlasti prešičev in Jelet. Nesrečni kmetje, ki so se že tako ko-jnaj preživljali, so prisiljeni bivati sedaj s svojimi otroci in bolniki pod milim nebom.
Smrtna obsodba. Znojmsko porotno sodi-Sčff fe obsodilo kolarjevo soprogo Frančiško Dolah, kj je zavratno umorila svojega svaka, / smrt na vešala. Dolahova je z objokanimi oč-vzela obsodbo na znanje in prosila za po-
141 let star v vasi Krki pri Odesi na Ruskem je umrl te dni kmet Kubca v starosti 141 let. Starost je bila uradno konštatirana. Kubca se je preživljal zadnjih 15 let s samo zelenjavo in je bil strasten kadilec. Bil je do smrti pri polni zavesti. Par dni pred smrtjo je hodil še brez vsake opore po vasi.
Razkačeni maturanti. Na višji gimnaziji v Czarvasu na Ogrskem so bili te dni končani maturitetni izpiti. Kot vladni komisar je funk-cijoniral budimpeštanski gimnazijski ravnatelj -j ulij pl. Hornyansky, ki je vrgel več kot četrtino maturantov. Razkačeni študenti so mu radi tega v četrtek pred njegovim stanovanjem priredili mačjo godbo, spremljano z žvižganjem in vpitjem. Razbili so tudi vsa okna sobe. kjer .ie stanoval. Policija dijakov ni mogla pregnati in je oddala par strelov za pomoč. Več dijakov je bilo aretiranih. Ravnatelj je o dogodku takoj brzojavno obvestil ogrsko naučno ministrstvo.
Loterijske številke: Trst 63, 54, 8, 19, 20.
DRUŠTVA.
Društvo pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani ima v nedeljo dne
7.	julija 1912 ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor. Lokal: gostilna »pri Kroni« v Gradišču. Dnevni red običajen. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
Taniburaško dramatično društvo »Sovič« v Postojni priredi dne 7. julija v dvorani Narodnega hotela«: »Moč uniforme«, burko s petjem v treh dejanjih. Pred igro nastopi tam-buraški zbor; po igri prosta zabava. Cisti dobiček se uporabi v pokritje društvenih stroškov. Pričetek ob pol 9. uri zvečer.
»Dom na Vršiču« bo otvorila slavnostno Kranjskogorska podružnica slovenskega planinskega društva v nedelja dne 4. avgusta t. 1. ob pol 12. uri dopoldne. — Oskrbovan bo pa že od srede julija t. 1. Vse prijatelje slovenskega planinstva ^opozarjamo na to, ravno-tako prosimo sJ. sosednja društva, da upoštevajo ta dan pri svojih prireditvah. — Pot na Vršič je zložna in lahka, pripravna za vožnjo in ježo. razgled od novega doma diven. Od Kranjske gore se pride na Vršič v 2. in pol do 3. urah prav lahko.
Naj novejša telefonska in brzojavna poročila.
Nemška jeza ponehuje.
Dunaj, 28. junija. Nationalverband se je iz prvega svojega razburjenja glede potovanja naučnega ministra Hušsareka že precej pomiril. Sklenil je že glasovati za provizorij. Kakor se poroča iz Prage se Hussarek tam prav pošteno obnaša, tako da Nemci nimajo vzroka za svoje razburjenje.
SLAVNOSTNI DNEVI V PRAGI
Praga, 28. junija. Danes ob 8. zjutraj se je začela mojstrska tekma raznih zastopnikov narodnosti, katere se udeleži nad 200 tekmovalcev, in sicer Cehov, Hrvatov, Slovencev in Rusov. Dozdaj ima najbolje šanse Slovenec Stane Vidmar.
KONGRES 'ŽURNALISTOV
Praga, 28. junija. Danes ob tričetrt na 10. je bil otvorjen tudi kongres slovanskih časnikarjev. Kongres je pozdravil župan dr. Groš, ki se je v svojem govoru spomnil tudi umrlega urednika Anyža. Govorili so nato še govorniki raznih narodnosti. Za generalne tajnike so bili izvoljeni: za Cehe Hejret, za Bolgare Georgi-jev, za Srbe Nušič, za Slovence Pustoslemšek, za ogrske Slovake Vajanski in za hrvate Sišič. Za tajnike so izvoljeni: za Slovence dr. Kramer, za Bolgare Goldanov. V debato so posegli tudi izmed Slovencev uredniki Rasto Pusto-
slemšek, dr. Lah in ravnatelj Ivan Hribar. Razen teh so bili navzoči pri otvoritvenem zborovanju izmed Slovencev poslanec dr. Gregorin, Terstenjak, Gaberšček, Ekar in Vuk.
NASILJA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 28. junija. Med vojaštvom v Budimpešti je zavladalo veliko nezadovoljstvo, ker mora že cele tedne opravljati službo na ulicah, cestah in trgih. Zato hočejo poklicati avstrijske, romunske in slovanske oddelke vojaštva, ki bodo prihajali od 28. junijr naprej v Budimpešto: 3 bataljoni pešpolka št. 82 z Dunaja, 2 bataljona bos.-herceg. pešpolka št. 2 iz Gradca, 2 bataljona pešpolka št. 2 iz Braševa in po en bataljon iz Požuna in Trenčina, tako da bo zbranih vBudimpešti 17 bataljonov in dva eskadrona. Ce bo treba bodo vojaki stražili električne naprave, kolodvore, poštne naprave in brzojavne urade.
NOV SRBSKI POSLANIK V PETROGRADU.
Belgrad. 28. junija. Vesti, da zapusti srbski poslanik Dimitrij Popovič, Peterburg radi narušenega zdravja so izmišljene. Popovič ostane na svojem mestu, ker ni nikakega povoda. da zapusti Peterburg.
Nepričakovani uspeh slovenskega Sokolstva.
PRI TEKMI ZA PRVENSTVO ZVEZE SLOVANSKEGA SOKOLSTVA DOSEGLI SLOVENCI PRVO IN TRETJE MESTO.
.Praga, 28. junija. Pri današnji tekmi za prvenstvo Zveze slovanskega sokolstva so dosegli Slovenci naravnost kolosalen uspeh. — Slovenec Vidmar prvi. Ceh Svoboda dtugi, Slovenec Fuchs tretji.
Praga. 28. junija. Tekma za prvenstvo slovanskega Sokolstva je vzbujala na današnjem vzporedu velikansko zanimanje. Pri tekmovanju je bilo navzočih na tisoče ljudi. Že takoj v začetku sta vzbudila Slovenska tekmovalca Vidmar in Fuchs splošno pozornost vsled sigurnosti in elegance s katero sta nastopala. Vidmar ie stal ves čas v ospredju In je bilo skoro gotovo, da odnesejo Slovenci zmago. To se ie tudi zgodilo. Sele proti večeru je bil proglašen rezultat. Slovenci so zmagali na vsej črti. Vidmar (Slovenec) je dobil največ točk in sicer 220. za njim Čeh Svoboda 217, za tem Fuchs (Slovenec) 216 točk. Ostali tekmovalci so dobili vsi manj točk.
Praga. 28. junija. Ko je bil proglašen rezultat tekme za prvenstvo, ki ie oznanjal sto-tisočein Pražanom in vsem došlim tujcem slovensko zmago, je nastalo med slovenskimi Sokoli velikansko, naravnost nepopisano navdušenje. Sokoli vseh slovanskih narodnosti so prišli častitat Slovencem na njih zmagi. Med slovenskimi Sokoli je velikanska navdušenost
Odgovorni urednik Radivoj Korene Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novi naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je poteki; koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čas, obnove, d-’ pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
,DAN“
I	olja v Ljubljani na dom dostavljen:
v se »eto	...	K	I8-—	Četrt leta	...	K	4*51
Pol leta	...	K	9-—	En mesec	...	K	1*54
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja;
Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	...	K	5‘—
Pol leta	...	K	10-—	En tnescc	...	K	1*71
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge deželi vse leto 30 K
Naroča se lahko z vsakim dnein, a nkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo
Pri reklamacijah >iaj se navede t/edno 'an zadnjegi plačila naročnine.
List se ustavlja iO. dan po potekli naročnini brez ožin vsakemu kdo- io ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“,
Mali oglasi.
Nekaj gostilniških miz in stolov se ceno proda. Več v trgovini Stritar. Valvazorjev
trg 6.	______________________________437—2
Hiša z vrtom v Novem Vodmatu štev. 81
se takoj proda. Naslov pove »Prva anončna pisarna«._______________________________ 445—2
Kanarček (babica) ušel. Najditelj prejme nagrado. Florjanska ul. I. II. nad._______________
Dva vajenca za mizarsko obrt se takoj sprejme pri Ivanu Brecelniku v Domžalah.
„DAN“ se prodaja
1. V Gorici: Karol Schmelzer. južni kolodvot
Ter. Leban, Corso Verdi 20.
Jtm. Sardagna. Gosposka ul. 9.
U. Likar, državni kolodvoc
2. V Kranju: Adamič. Glavni trg;
Rant:
Šifrer na kolodvoru
3. Na Bledu: Pretnar in A. Wolfling.
4. V Bohinjski Bistrici: M. Grobotek.
5. V Radovljici: Oton Homan. '
6. V Škofji Loki: M. Žigon.
7. V Idriji: tiskarnar Sax.
8. V Cerknici: K. Werli.
9. Na Rakeku: A. Domicelj.
10. V Gor. Logatcu: Josip Rtls.
11. V Postojni: I. Marinčič.	,
12. V Št. Petru na Krasu: K. Schmelzei.
13. V Novem Mestu: Josip Kos.
14. V Opatiji: A. Tomašič.
15. V Reki; J. Trbojevič.
16. V Divači: K. Schmelzer j
17. V Komnu: A. Komel.
18. V Nabrežini: K. Schmelzer.
19. Na Zidanem mostu: M. Petermatf.;
20. V Celju: Zvezna trgovina.
21. V Mariboru: Vilko Weixl.
M ZOR
tapetnlk In oblastveno konces. pokončevalet todgan, miši in mrčesa
Ljubljana, Sv. Petra :esta 60
se priporoča v pokončavanje stenic, molov in \ »redelavo po teh mrčesih okuženega pohištva.
Uspeh zajamčen!	121
Hiša s trgovin«
in gospodarskim poslopjem na dobrem kraju poleg Ljubljane, se odda v najem, eventualno se tudi proda.
Ponudbe pod „Ugodno" na »Prvo anon-
čno pisarno" v Ljubljani,	442
552 —
ce. ;iil v jarek, bi cepnila za njim, če bi obležal v, snegu, bi obležala z njim.
Puščali so široko sled v neomadeževanemi snegu, ki je pa kmalu izginila pod novimi plastmi.
Nenadoma pa se je Bruscaille ustavil.
Bragaille se mu je zaletel v hrbet in Bran« caillon se je zaletel v Bragaille-a. Obstali so torej vsi trije, drug za drugim. Vzdignili so glave in niso se mogli domisliti, kje so. Izgle-dali so kakor na smrt upehana in izmučena zverina.
—- Kje vraga smo? je vprašal nedolžno Bruscaille. ki je precej časa jedel sneg.
Tovariša sta napela oči, pogledala skozi sneženo plast in se zelo začudila.
-- Te - te, burgundska palača! so bleknili hkratu.
— Visokost vojvoda!
*— Lačni smo!
•—*Pogirijamo!
Rekli so in se spogledali. V obraz so žareli. opečeni od mraza. Nato so stopili molče k: vratom in širok nadzidek jih je varoval snežink. Stisnili so se k sebi in rili z glavami vi močna, z železom obita yrata in niso vedeli, Raj naj napravijo. Več kakor uro dolgo so tako stali: med tekom so se segreli in nakopičeni sneg na rami in na glavi se je začel topiti in’ curkoma jim je lilo po telesu. 'Ali skoro so začele ledeneti kaplje in lasje, brki in brada, vse je postalo ena sama. mrzla, ledena sveča. Ni jim bilo več mogoče prestajati. S tihim glasom je žamrmral Bruscaille. ki je največ trpel;,
.mo. Pomlaskal je z jezikom In se ha Tovariša. ki sta v upanju široko zazija,...
— Žejni smo; krčmar, dajte nam sem tisti meh tani iz kota. Dosti bo za prvo silo.
— Dobro tako! je dejal krčmar in se za« mislil.
Trojica je vztrepetala, kakor prešinjena od električne iskre. Zašepetali so vsi naenkrat: Dejal je: dobro tako!...
— Da. je zastokal Bragaille. Rešeni smo, Brancaillon je mož, kak mož!...
—- Prav tako. je% ponovil krčmar, izračutv-ši vrednost meha. Šest liber, dve šestici in osem krajcarjev za toliko bo vina v mehu.
Kaj? je zazejal Bruscaille in človek bi ne vedel ali od začudenja ali od presenečenja.
— Kako meni?, je bleknil Bragaille niči manj iz sebe.
— Tega ne morem razumeti 1 je dejal Brapcaillon.
— Prav tako. je rekel krčmar priprosto«
Iztegnil je prst proti zidsu. pokazal na oka-.
jen papir, na katerem je bilo nekaj napisani* in ie dejal smehljaje.
— Ali znate brati?
— Brati? Pustimo sedaj fo vprašanje, krčmar, je odločil Brancaillon s trdnim glasom. Kako bo s pijačo?
— Da. Prav tako. Ne znate brat« jaz tudi ne.
— No vidite! sta kriknila Bragaille ftl Bruscaillon obenem in se oklenila z vso ener* gijo zadnjega upanja.
— Ne znam brati, je nadaljeval krčmar,
pa vem vendarle čisto dobro, kaj je napisana^
Hiša Saint-Pol.	135
V kavarni Central
vsak dan vso noč
KONCERT
nanovo tiošie priljubljene tambura-ške damske kapele »CENTRAL".
Z velespoštovanjem
Štefan Mihoilč, kavarnar.
FR. P. ZAJE 0
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesljonlranl optik in strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplo-
mere, in zrakomese vseh vrst Očala, ščipalnikl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva zn lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. -- Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu), izde-lovalnica za vsa lasna dela.
45=
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar V Liubljani, Jenkova uliea 61.7.
>riporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših :rajih) svojo veliko zalogo
.omara led
S? v poljubnih velikostih za pivovarne, “=5tavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
P
Gramofoni - automati!!
o ca o tovarniška zaloga
9 □ D
»Angleško skladišče oblek"
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. S.
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske kon lekcije z globoko reduciranimi cenami.
S polet,
\s
a BHB
s
1
sia«
MIHAEL KASTNER, Ljubljana I
milMMIIMIIIlillllllllHIIIIIMI iinitiin intim iiMiiiiiniimi*
Kongresni trg štev. 10
• IHIIIIIIIIHIIMItllMMMlMli •MtlllMMIMtlllllflllllMIIIlUla
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica. 5,
kazite natančno na naslov. Jaz ne prodajani ur In Hvalnih strojev. Imam Specijelr.o sanic gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila
PiSite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte It	si	mojo	zalogo.	n
Vat potrebSBue it vsakovrstne kotetfe v zalogi
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živnso sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produ*^ vedno sveže v zaiogl
Mednarodno spedloijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana
TTmtano-^rlj ano IST®.	T©l®d5®** et©tr. ©O.
Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carihckege uradu v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspediclja in skladišče — Ekspres«!
promet ovojev. — Transport In shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnic« ?.
iružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
rnrygg
Z julijem 1912 začne »Slovenski llustrovani Tednik14 priobčevati nov roman
„V službi kalifa \
»V službi kalifa** je najznamenitejši roman izza vlade Arabcev v Španiji. Ta roman je od konca do kraja zelo zanimiv, tako da bralec nestrpno pričakuj? nadaljevanja,, ki ga seznanja z. vedno zanimivejšimi doživljaji glavnih osefb V ramami s.e opisuje usoda jugoslovanskega kristjanskega kraljeviča Sfrezioja, ki je bil prijatelj poveljnika telesne straže arabskih kalifov (cesarjev) Wadfm el Ameri in usoda kristjanske deklice Fatime. Kot kraljevi <#fposlanec je Strezinja v sužnji Fatimi spoznal svojo rojakinjo. Fatima se je zaljubita v Strezinjo ter mu je po burnih dogodkih na dvoru rešila življenje, a on pa njej zlato prostost. Ta roman je polh zanimivih zapletljajev in pretresljivih prizorov. Roman „V službi kalifa*4 ni nikak šuntroman, temveč ga je spisal odličen pisatelj dr. Vel. Deželic.
H
Celo noč odprto
$V.
m
eOfr
Celo noč odprto
ras UnMiansiig Kreditna banka vLInUJani. tir
^liKittarjevtf, uinwi. iSt-*v» Ad, (lmstoti hisii)
Podražolce 7 Spijeta, Lelovcc, Trstu, Šarcev«, Gorici, Celju iu agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči računi ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
4VI.
650 —
%
saj je mojster Baliičhe pisal, kakor so men! tekle besed iz ust. Tole je napisano:
— Kredit je mrtev.
Trojica se je spogledala, kakor bi jo ta novica globoko presenetila in ne more odgovarjati resnici. Nato pa je odgovoril Brancai-Uon. ki se je prvi zavedel:
— Pa mrtvi vstajajo. Krčmar, dvakrat smo že to videli, prisežem vam. da res. Ali naj Vam povem?
Krčmar pa se je le smehljal, obrnil sedaj prst od usodne table proti vratom in zopet .dejal:
— Prav tako.
— Kaj, kaj le prav tako? je zaupila trojica, le razjarjena od vedno enakega odgovora.
— Ven! je zaklical sedaj krčmar. Ven, pravim! Tu je prostor le za tiste, ki plačajo, kar zajedo in zapijo.
V tem so se prikazali med vratmi trije moški. ki so se videli pripravljeni pomagati krčmarju. Ubogi trije vragi so spoznali, da se vi položaju, v kakršnem so se nahajali, ne morejo poskusiti v rokoborbi.	.
Vstali so torej stokajoči, hropeči, buleči m z ukrivljenimi hrbti in opotekajočih korakov so se privlekli do vrat in od tod na cesto. S solzami v očeh.
— Prav tako. je dejal krčmar in zaloput-hil za njimi vrata; zakaj leden piš ie potegnil
M vežo.	„
Bruscaille. Bragaille in Brancaillon so Stekli, gnai od ostrega mraza po ulici naprej. Krčmarjev: prav tako. se jim je zalegel vi ušesa, kakor sitna strigalica. Celo pot so pre-
— 651 —
idlnjaif z najizhranejšimi kletvicami trt psovkami neusmiljenega krčmarja. Lajšali so si s tem vedno hujše napade telesnega sovražnika, lakote, žeje in mraza.
Tekli so drug za drugim, spodtikali se, da so ljudje postajali in gledali za skoro n .go trojico. Pni je tekel Bruscaille, ki je bil najmanj!, za njim Bragaille in končno Brancaillon, čegar postava je. dasi ves izstradan, vendar še odtehtala oba tovariša skupaj. Tiščali so roke k ustom in dihali v ozeble roke. iNenadoma je začelo naletavati. V debelih kosmih je padalo na zemljo. vedn0 gostejše, vedno več. počasi, kakor na smxt ranjeni metulji. Tišina je ležala po ulicah in v malo trenotkih se je izpremsnil Pariz v mrtvaško belo mesto...
Bruscaille je stiskal roke k telesu, gkva mu je nemirno opletala sem ter tja in se nagibala nekam naprej, gole noge so vroče pekle in oči so se mu solzile, ker je sneg silil vanje. Gledal je pred se in vse se mu je začelo vrteti. Snežni, beli kosmiči so postali črni. zavrtih so se v divjem vrtincu in mu vzeli pogled. Silna utrujenost se ga je polastila, pa hotel Je teči in nekam dospeti.
Bragaille je glasno stokal, opletal z rokami okoli sebe. kakor nor. da bi se ogrel.
Brancaillon je venomer preklinjal krčmarja. Marion. f3onnecoste. Saitana in v presledkih strašno zazeval lakote.
Kam so hiteli, nesrečne paro. med tem ko So se za zapahnjenimi durmi meščanje greli na zapečku in predli z mačkami, kakor pravi pesem? Niso vedeli, le tekli so in to je vse! Bruscaille ju je vodil in šla sta za njim; če bi
„Dan“
„Dan“
„Dau“
.Dan4*
„Dan“
je edini slovenski neodvisn politiški dnevnik, je najinformativnejši slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in
praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 170. je razširitn v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjiž-:::	nlcam	”
no vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo
Beli rojaki.
Elegantno vezan* knjig* stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., » poštnino
:::	?6 vinarjev več
Naroča se v Učiteljski tiskam! v Ljubljani.