Splošni pregled.
127
Serenus ipse es non minus aere Perflante rupis celsa cacumina, Idem citans undas canoras Cantibus occinis Alpicorum.
Quantum iuvat ne despicere in sinum Tui liquoris, quem viridans nitor Splendore coeli mistus ornat, Dulcis et exhilarans imago.
Tuis fluentis caerula montium Virorque fuscus graminis Alpium Conspirat et conspectu amoeno Lumina detinet intuentis.
De rore coeli caerulei, reor, De rore montis, cui viridis color, Hunc tu leporem combibisti, Egregium decus Alpis almae.
Vetustum amicum te colo et hospitem: Cum per nemus te proripis antraque Montana linquis cum sonore, Cum strepitu, mihi tum videris
Legatus esse et nuntius a domo Portans salutem, quam tibi reddimus, Per plana dum lente vagaris Arva rigans fluitante lvmpha.
Magnum sonas, sed suave et amabile, Firmoque nisu laberis impiger, Doneč per alta ac montuosa Tendis iter salebrosum et asperum.
At cum relictis montibus impetu Campos apertos desuper insilis, Repente cursum quid morari Tum tibi laetitiamque suetam
Auferre dicam? Tristitiam prius Inusitatam quid subito attulit? Cur lassus incedis, quis angor Te premit eripiens loquelam?
Utrumne luges, quod tibi montium Privo gravatur pectus et intimo Desiderat moerore cunas, Quae puerum te aluere ab ortu?
An nescio quae te meditatio Percellit aevi praeteriti  monens Patrum Slavorum praefluentem Busta situ cooperta longo?
Nimirum utervis te dolor opprimit Tristi meantem, languidulo gradu. Tum grandis instar, sed venustae Te lacrimae videor videre.
O nobilis stirps prosiliens iugo Montis peralti, limpida profluis, Munda atque vernans, ni procellae Ira tibi vada clara turbat.
At proh dolor, te terribillis manet Procella surgens, unde venit notus, Stratura campos atque prata Florida, quae tua lvmpha nutrit.
Eheu, prope illum prospicio diem: Erit supra te coeligenus nitor, Utrimque plumbo grandinabit, Sanguineus crepitabit imber.
Atrox duellum cum tonitru furet, Tormenta mittent flammea pondera, Gliscet per agros fumus ater Eliciens lacrimam colono
Crudo metentur iam gladio sata, Te purpurabit copia sanguinis Domestici, sed sordidabunt Hostica corpora sauciata'.
Tunc tu memento, praesidium Alpium, Praeclare Sonti, quantum habet alveus, Quidquid liquoris coela fundunt, Congerere et sociare in unum.
Claustris refractis, quae retinent aquas, Remitte habenas, ne cohibe tuos Fluctus, sed ultra volve ripam Exsuperans fremitu minaci,
Aestumque totum, quatenus imperas, Turmam in rapacem verte nec abstine, Doneč latrones terrae avitae Obrueris dederisque leto.
Prešernov spomenik. Dne 4. jan. t. 1. se je sešel odbor za Prešernov spomenik na zadnjo sejo, v kateri je odobril obračun za ta spomenik ter sklenil, naj se prebitek K 334*11 izroči mestni občini ljubljanski s prošnjo, da ostane plodonosno naložen ter se porabi z naraslimi obrestmi vred,   —  kadar nastane potreba,  —  za

128                                              Splošni pregled.
vzdrževanje Prešernovega spomenika. Odborovo delo je s tem končano Kot zadnjo točko svojega poslovanja pa je položil javnosti še račun o,- dohodkih in stroških za Prešernov spomenik v Ljubljani. Dohodki so znašali K 75.245*31, in sicer: prostovoljni doneski posameznikov, društev, korporacij itd. K 39.463-93, obresti od hranilnih vlog K 6.580-88, zbirka pisateljskega podpornega društva K 2.903-89, izkupilo za prolog ob Prešernovi stoletnici K 13732, izkupilo za Ivan Resmanove pesmi K 1.876'46, dohodek od inseratov na ograji ob spomeniku K 58950, dohodek od veselic v Zvezdi dne 15. julija 1903 in 21. julija 1905 K 23.37333 (10.152 10 + 13.22123), vstopnina na tribuno ob odkritju spomenika K 320.— ; stroški pa K 74.911*20, in sicer: nagrada za načrt Ivanu Zajcu K 600.— in za spomenik K 22.000—, skupaj K 22.600—, nagrada za načrt Alojziju Progarju K 400.—, Kruppovi livarni na Dunaju K 20.475.—, za kamenoseška dela Alojziju Vodniku K 25.30296, voznina od modelov in načrtov K 203'68, tisk Ivan Resmanovih pesmi K 1 489'30, za razstavo načrtov K 3704, za slavje Prešernove stoletnice K 366 37, darilo Ernestini Jelovškovi K 500 —, tiskovine, papir, poštne znamke, brzojavke itd. K 86530, vzidano ustanovno pismo z denarjem vred K 36-33, ograja za inserate okoli spomenika K 450.—, odkritje spomenika s tribunami vred K 1 981 22, razni stroški K 204.—. V bivšem odboru so poslovali gg.: župan Ivan Hribar (predsednik), prof. Rajko Perušek (podpredsednik), Fran Trdina, mestni knjigovodja (tajnik), dr. Josip Stare (blagajnik), prof. Andrej Senekovič (blag. namestnik), dr. Maks Pire in dr   Ivan Tavčar (odbornika).
Nove ruske drame. N. Potapenko je spisal dramo „Babica", Ju-škevič pa dramo „Koren". Obe igri sta prepovedani. Istotako je prepovedana nova drama pisatelja P. P. Karpova »Sovražniki". Ta drama se prevaja na nemški jezik. Slavni komedik-dramaturg V. Rvškov pa je spisal novo veseloigro „Gospa".                                                                                              P—a.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju. Iz XVIII. poročila tega društva, ki smo ga sprejeli ravnokar, posnemamo, do so se minolo leto povišali dohodki, pa tudi število prosilcev. Teh je bilo 114 — toliko kakor še nikoli. Prosilcem se je večinoma ugodilo; to je zasluga društvenih prijateljev, ki so dosledno in vztrajno požrtvovalni. V 18 letih je društvo razdelilo: K 58.265. Ako se tej vsoti prišteje varno naložena ustanovnina K 18.197 ter na koncu leta ostala razpoložnina K 1.621, je razvidno, da je društvo v 18 letih prejelo K 78*083, lep dokaz požrtvovalnosti za revne slovenske visokošolce na Dunaju! — Po študijah je bilo med prosilci: 4 8 juristov, 36 filozofov, 4 medicinci, 3 tehniki, 12 agronomov,
3  učenci upodabljajočih umetnosti, 7 veterinarcev, 1 slušatelj eksportne akademije Po   domovinstvu je bilo   med   prosilci:   78 Kranjcev, 2 0  Štajercev, 12  Primorcev,
4  Korošci. — Odbor izreka vsakemu, ki je za revne slov. visokošolce na Dunaju kaj daroval, iskreno zahvalo ter prosi slavne slovenske denarne zavode, občinske, okrajne in druge javne zastope, vse slovenske rodoljube in posebno še mnogoštevilne nekdanje podpirance, da darujejo društvu vsak po svojih močeh. Saj študira na Dunaju največ slovenskih revnih dijakov, to društvo potrebuje torej največ pripomočkov. Vsak dar bode hvaležno sprejel društveni I. blagajnik g. dr. K le m. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I Singerstrasse 7. —
Tiskovna hiba.   Na strani 49. v prvi   številki „Zvonovi" čitaj v 7. vrsti od zgoraj doli post in ne pest.
Listnica uredništva. Gosp. F. B. v Gorici. Nerabno!