Zbori skupščine občine Vič-Rudnik bodo zasedali v sredo, dne 27. novembra 1985 ob 15.30 Na 17. skupnem zasedanju zborov bodo delegati obravnavali: - Predlog dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, - Predlog dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov v Ijubljanski regijj Na ločenih sejah bodo delegati obravnavali: - Raba kmetijskih zemljišč v občini Ljubljana Vič-Rudnlk, - Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik po stanju 1. 10. 1985 PRILOGA Infofmacija o nekaterih družbenoekonomskih vidikih uvajanja informacijske tfbn^jogije in ustreznih sistemov v, %, ~l SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK . Števllka: 06-1/82 Datum: 4/11-1985 VABILO Na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 50. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem * i? 17. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 27. novembra 1985 ob 15.30 uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji . ¦ • ,.'..,-¦• DNEVNI RED; . ' ' ' '"' 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, 2. a) Predlog dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, b) Predlog dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov v Ijubljanski regiji Predsednik skupščine '¦¦'..-, Maks Klanšek, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-4/82 Datum: 28/10-1985 ' '/ : i v ' VABILO : ¦ ' Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 1/79) sklicujem 35. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo , .; . , v sredo, 27. novembra 1985 po končanem skupnem zasedanju zborov skupščine občine v sejni sobi občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji: ¦.¦->.'.¦:<;¦¦.-¦ DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, .¦ *..¦•¦• 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 34. seje zbora z dne 30. 10. 1985, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Poročilo o poteku izvajanja začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Štu-dentski center, 5. Raba kmetijskih zemljišč v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik po stanju 1.10. 1985. PREDSEDNICA DPZ ,., .,.. Marija Stanič, I. r. Opomba: ¦¦ -.% ¦¦','. .•¦:•. Gradivo za 4. točko dnevnega reda s stališči izvršnega sveta skupščine občine bomo dostavili delegatom skupaj s skrajšanim zapisnikom. > ,: ¦ , .- . . . - , SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK - - . ~. • ¦ Številka: 06-2/82 - ""•,..¦ Datum: 28/10-1985 - VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 1/79) ¦ ¦ sklicujem . ¦ •' .»'¦¦.¦. 37. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 27. novembra 1985 po končanem skupnem zasedanju zborov skupščine občine v veliki sejni dvorani občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. •• ; -•¦>;« ; . »m; .,,„: V sprejem predlagam naslednji: ' ( ifV DNEVNI RED: . ¦"^.•ji.IJ *¦' 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 36. seje zbora; ''¦'¦* >Wd 1 2. Vprašanja in predlogi delegatov, ; i ' > ' 3. Raba kmetijskih zemljišč v občini Ljubljana Vič-Rudnik," '" 4. Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič- «¦""- Rudnik po stanju 1. 10. 1985, 5. Poročilo o poteku izvajanja začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v DO Štu-dentski center, 6. Osnutek odloka o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost, 7. Predlog slepa za uporabo sredstev solidarnosti SRS za odpravo posledic naravne nesreče - žleda v občini Idrija, 8. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov na sejo zbora združenega dela SML. >! ' ' PREDSEDNIK ZBORA ZD :i:;i!-,f : [;i>i: i n •?.¦¦¦;;• . Anton Dolničar, I. r. Opomba: Gradivo za 5. točko dnevnega reda s stališči izvršnega sveta skupščine občine bomo dostavili delegacijam in konferencam skupaj s skrajšanim zapisnikom. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK . .'i A . Številka: 06-3/82 Datum: 28/10-1985 VABILO Na podlagi 192. člena statuta bčine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 34. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 27. novembra 1985 po končanem skupnem zasedanju zborov skupščine občine v mali sejni dvorani občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Odobritev zapisnika 33. seje zbora, ..¦<¦•.- 2. Vprašanja in predlogi delegatov, 3. Osnutek odloka o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost, 4. Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik po stanju 1.10. 1985, 5. Predlog sklepa za uporabo sredstev solidarnosti SRS za odpravo posledic naravne nesreče - žleda v občini Idrija, 6. Informacija o pristopu k samoupravnemu sporazumu o usta-novitvi Bkupnosti krajevnih skupnosti, 7. Raba kmetijskih zemljšč v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljana in delegiranje delegatov na sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljana. . PREDSEDNIK ZBORA KS Franc Brenčič, I. r. KAZALO ;, Raba kmetijskih zemljišč v občini Ljubljana Vič-Rudnik ; .< •¦ ' S Odlok o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost ' ¦¦ * ; . " .4 >| rt. |fl. ¦ |j Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč v SRS za delno kritje škode, ki je nastala po žledu v občini Idrija 13 Poročilo o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samoprispevka III na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik . 14 Informacija o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi enotne delovne skupnosti krajevnih skupnosti 17 Informacija o stanju priprav na proslavo 400-letnice smrti Primoža Trubarja in 150-letnice rojstva Josipa Stritarja 18 priloga: ' ¦ .'¦''' ¦'•' - ¦ : :" ¦ ¦; ' - ¦ ' ¦¦-'¦" ¦-.•¦'¦¦•'¦¦-¦¦- ' ¦ ¦, ¦ ¦ ; ¦ . .¦¦;..) Informacija o nekaterih družbenoekonomskih vidikih uvajanja informacijske tehnologije in ustreznih sistemov (gradivo je objavljeno v sredini delegatskega gradiva št. 9) SKUŠČINAOBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo - RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ v občini Ljubljana Vič-Rudnik I. UVOD V občini Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi namenske razmeji- tve površin sprejete z družbenim planom 1981-85 sprejeta naslednja bilanca površin: - gozdne površine 27.911,64 51,5% - zaraščajoče površine 1.015,10 1,9% - A trajna kmet. zemljišča 13.599,04 25,1% - B druga kmet. zemljišča 7.779,29 14,3% - VII neplodna zemljišča "/¦'"¦- 283,18 ' •. 0,5% - VIII razpršene zazid. pov. .' 858,28 • 1,6% - zazidljive površine 2.805,83 5,2% Skupaj: 54.260,36 100% Od trajnih kmetijskih zemljišč pa je 997,72 ha I. kategorije in 1.678,47 ha II. kategorije oziroma 4,9% vseh površin v občini. Ta podatek jasno kaže, da je potrebno posvetiti vso pozornost varo-vanju najboljših kmetijskih zernljišč. Vsako preusmerjanje kmetij-ske proizvodnje oz. usposabljanje slabših zemljišč za kmetijsko proizvodnjo je povezano z visokimi stroški, ki zmanjšujejo njeno ekonomičnost. II. Varovanje kmetijskih zemljišč pred : spreminjanjem namembnosti v srednjeročnem družbenem planu 1981—85 V obdobju, ko je bil sprejet intervencijski zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti občina Ljubljana Vič-Rudnik še ni imela usklajenega svojega družbe- nega plana s kmetijskimi planom, imela pa je izdelan predlog razvrstitve kmetijski zemljišč skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih ter je bila v fazi usklajevanja z drugimi interesi v prostoru. Tako lahko ugotovimo, da občine intervencijski zakon ni presenetil. Ob sprejetju Zakona b varovanju kmetijskih zemljišč pred spre-minjanjem namembnosti je bil izpeljan postopek usklajevanja temeljne urbanistične dokumentacije z določili citiranega zakona, ki prepoveduje spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije ter zemljišč, ki so predvidena za hidromelioracije. Obravnavanih je bilo 244 zazidalnih otokov pri čemer so sode-lovale krajevne skupnosti, Kmetijsko zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, Komite za urejanje prostora in varstvo okolja ter Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo. Ob upoštevanju določil zakona o varovanju kmetijskih zemljišč se je ohranilo za kmetijsko proizvodnjo 123,18 ha zemljišč I. in II. kategorije ter 0,92 ha kmetijskih zemljišč namenjenih za hidrome-lioracije. Dne 26/6-1984 je bil po dogovorjenem postopku predložen družbeni plan izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije v oceno usklajenosti. Iz strokovnega mnenja, ki ga je pripravila posebna recenzijska komisija, izhaja, da je družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981 -85 v strokovnlh podlagah in prostorskih sesta-vinah izdelan skladno z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti razen v naslednjem: 1. Glede načrtovane spremembe namembnosti kmetijskih zem-Ijišč na območju VS 261 v Velikih Laščah, ki je ni mogoče uveljavljati kot izjemo po 5. členu Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti; Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlagano, da zagotovi samo izvajanje nujnega dela tega načrta na območju pokopališča, celotni poseg pa naj ponovno prouči tudi z vidika varstva obdelovalnih kmetij-skih zemljišč in razreši v dolgoročnem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. Družbeni plan kaže veliko razliko pri opredelitvi kmetijskih zemljišč v kategorizaciji in v družbenem planu. Po kategorizaciji je vseh kmetijskih zemljišč (brez zemljišč v zaraščanju, zemljišč VII. in VIII. kategorije) 22.321,97 ha, v 1. in 2. območju kmetijskih zemljišč pa je razvrščeno le 21.378,33 ha kmetijskih zemljišč, kar kaže, da je namenjeno za spremembo namembnosti 943,64 ha še nezazidanih kmetijsklh zemljišč (od tega 25,66 ha kmetijskih zemljišč I. in II. kategorlje). Strokovni nosilec priprave prostorskega dela družbenega plana občine t. j. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana je na podlagi navedenih pripomb pripravil naslednje pojasnilo: 1. Številka 943,64 ha novih kmetijskih površin, namenjenih pozidavi je, absolutno gledano, dejansko velika in upravičeno postavlja občino na prvo mesto med občine SR Slovenije z največ »oddane« zemlje. Vendar je potrebno poudariti, da je ustrezno večja tudi občina sama, saj je z obsegom cca 54.239 ha za 3 do 10 krat večja že od ostalih občin v Ljubljani (SOb Center je izvzeta) in med največjimi v SR Sloveniji. Izgubljanja kmetijske zemlje napram velikosti občine: v ha ' • t. Občina Velikost občlne Obseg k. z. vobčini skupaj Izguba km. zemlje Izg. kmet. z xh - ' - od obč. od k. z. skupaj Bežigrad Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik cca 4638 cca 15566 cca 15567 cca 54240 cca 2292 cca4698 cca2130 cca 22322 cca60 cca 332 cca259 cca 944 1,3% 2,1% 2,5% 1,7% 2,5% 7,1% 5,1% 4,1% 2. V vseh Ijubljanskih občinah so se spremembe in dopolnitve srednjeročnih družbenih planov za obdobje 1981-1986 izdelale kot rezultat usklajevanja kmetijskih zemljišč z veljavnim TUD (temeljno urbanistično dokumentacijo), ki je prvotna dolgoročna usmeritev, dokler ne stopi v veljavo dolgoročni plan Ljubljana 2000 - in ne le z družbeno verificiranimi srednjeročnimi akcijami, kajti v tem primeru bi zavrli vse procese individualne gradnje po vaških naseljih, ker jim je bil TUD (GUP in UP) edina zakonska alternativa. Zato tudi relativno večji obseg površin za pozidavo; bodo pa ponovno preverjene z izdelavo dolgoročnega plana Ljubljana 2000. 3. SOb Ljubljana Vič-Rudnik je prva med Ijubljanskimi obči-nami po osveščenem odnosu do varovanja najboljših kmetijskih zemljišč. Zaradi tega je tudi (in ne le zaradi sicer majhnega obsega kmetijskih zemljišč l{,i|i,|l. kategorije) opustila zazidljivost na vseh intervfencijsko varovapjti kmetijskih zemljiščih in je uveljavljala prednost le na 25,66 haipd tega za potrebe širjenja poselitve na 13,58 ha in za potrebe avtoceste na 12,0 ha. Upoštevana je tudi pripomba recenzijske komisije glede načr-tovane spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč na območju VS 261 v Velikihitiaščah in sicer bo gradnja preusmer-jena na zemljišča, ki niso I. in II. kvalitete. III. Varovanje kmetijskih zemljišč pri pripravi dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik (poročilo Kmetijsko zemljiške skupnosti) Skupščina SR Slovenije in Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije sta priporočila, da se v občinah ugotovi stanje varstva kmetijskih zemljišč pri pripravi dolgoročnih planov občin. V zvezi z aktivnostjo pri varstvu kmetijskih zemljišč lahko za občino Ljubljana Vič-Rudnik ugotovimo, da je bilo s strani skupš-čine Kmetijske zemljiške skupnosti (seja 21. 2. 1985) danih več pripomb na osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljub-Ijane za obdobje 1986-2000 Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana. V času javne razprave in do priprave druge delovne verzije predloga dolgoročnega plana so bile nekatere pripombe upošte-vane, oziroma so bile razčiščene nekatere nejasnosti v osnutku. Tako je bilo ugotovljeno, - da so v mejah območij, ki se urejajo z urbanističnimi zasno-vami, lahko opredeljena tudi trajna kmetijska zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v Sloveniji, - da so upoštevane pripombe glede mej, ki določajo različne načine urejanja, to je z urbanističnimi ali krajinskimi zasnovami, - da bo pripomba KZS, da se pri vrednotenju prostora za gradnjo po letu 2000 poleg »urbane ekonomike« upoštevajo tudi posledice za kmetijsko proizvodnjo (nadomestna zemljišča in njihovo usposabljanje, dosedanja vlaganja v kmetijstvo, socialna problematika ipd.), vnešena v predlog dolgoročnega plana. Še vedno pa tudi v drugi delovni verziji predloga niso dovolj razrešeni tile problemi: - Zagotavljanje nadomestnih zemljišč (opredelitev lokacij). Gre namreč za zagotovitev zemljišč za kmete iz Ijubljanskih občin. - pri vseh poglavjih v dokumentu, ki govorijo o spremembi namembnosti trajnih kmetijskih zemljišč in o sredstvih za uspo-sabljanje nadomestnih zemljišč, je potrebno smiselno vgraditi določbe 7. člena Zakona o urejanju prostora in 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 11/81), - industrijska cona Dolgi most in zemljišča farme Gmajnice se še delno prekrivata. Stališče KZS je, da je potrebno industrijsko cono locirati tako, da bo omogočeno nemoteno delo farme Gmajnice sedaj in v bodoče. IV. Zaraščanje kmetijskih zemljišč in opredelitve njihove rabe ... v >¦:. Po dokumentu spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981-85 je razvidno iz bilance razvrstitve zemljišč, da je na območju občine. 1.015,10 ha (1,9%) kmetijskih zemljišč, ki se zaraščajo z manjvrednim goz-dom. Ta zemljišča so skupaj pregledali na fotoposnetkih in kar-tah 1:5000 predstavniki gozdarstva in kmetijstva in predlagali, da se 754,06 ha (1,4%) nameni gozdarstvu, 253,74 ha (0,5%) kmetij-stvu, nerazvrščenih pa je ostalo še 7,3 ha površin. - Tri četrtine zaraščajočih se površin je namenjeno gozdar-stvu iz naslednjih razlogov: - zaraščenost je že tako velika, da bi bilo vračanje v kmetijstvo predrago, - nagib terena ali skalovitost onemogočata uporabo osnovne kmetijske mehanizacije, - ni interesa obdeloy.alcev ali lastnikov, da bi zemljišča vračali v kmetijsko rabov ^^ J^j ^ Nadalje je ugotovljeno, da je zaraščanje slabših zemljišč pri-sotno v vsej občini, izraziteje pa na območjih KS Golo-Zapotok, KS Rob, KS Rakitna in na nekaterih delih Ljubljanskega barja. Pri načrtovanju usposabljanja 254 ha, ki naj bi jih vrnili kmetij-ski rabi pa KZS, KS in KZ ugotavljamo dva problema, ki bosta ta proces bistveno upočasnila: 1. Finančna sredstva. Po izkušnjah v nekaterih drugih občinah, kjer so že opravljali nekaj takih krčitvenih del, znaša strošek na ha za leto 1984 od 80.000 - 150.000 din. Upoštevajoč porast cen bi za usposobitev 254 ha potrebovali 50,800.000,00 din (200.000,00 din na ha). 2. Interes kmetov oziroma lastnikov zemljišč. Z vračanjem zaraščenih površin v kmetijsko proizvodnjo dobimo pašnike ali travnike, torej še zmeraj manj produktivna kmetijska zemljišča. Z ozirom na razmeroma visoke stroške se kmetje težko odločajo za omenjene posege, prave stimulacije za držajo proizvodnjo v hribovitih predelih pa ni. Vendar pa so ne glede na naštete težave aktivnosti v zvezi s sanacijo zaraščajočih se površin stalne. Ocenjujejmo tudi, da smo s skupnimi akcijami KS, KZ in KZS v zadnjih petih letih z ureditvijo dostopov, čiščenjem grmovja, izkopom jarkov in plani-ranjem površin marsikje preprečili nadaljnje zaraščanje kmetij-skih površin. Glede na nakazano problematiko ter naraščajoče potrebe po hrani je nujno, da v skladu z zakonskimi določili Kmetijsko zemljiška skupnost ob sodelovanju nosilcev kmetijske in gozdar-ske proizvodnje v občini zagotovi smotrno rabo kmetijskih povr-šin v zaraščanju. V ta namen je potrebno v letu 1986 pripraviti celovit program usposabljanja in urejanja 254 ha zemljišč, ki so opredeljena za kmetijsko proizvodnjo. Za tiste zaraščajoče površine, ki so v prostorskem delu držube-nega plan občine opredeljene kot gozd, pa morajo v letu 1986 nosilci gozdarske proizvodnje v občini določiti zemljišča za pogozdovanje s hitrorastočimi drevesnimi vrstami za potrebe lesno predelovalne industrije ter izdelati ustrezne programe. Izdelani programi usposabljanja zaraščajočih površin za kme-tijsko oz. gozdarsko proizvodnjo morajo biti sestavni del samou-pravnega sporazuma o ukrepih za zmanjševanje zaraščanja ozi-roma o ukrepih za ohranitev prvotnih ali uvajanje novih družbeno dogovorjenih funkcij takega zemljišča, ki ga sklenejo območna SIS za gozdarstvo, Kmetijsko zemljiška skupnost ter druge zain-teresirane samoupravne organizacije in skupnosti. . ; ¦ ... . r v ¦¦-M-?K:iq V. Gospodarjenje z družbenimi kmetijskimi zemljišči r 1. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je skupno 3.993 ha družbenih kmetijskih zemljišč. S temi zemljišči upravljata Ljubljanske mle-karne, TOZD Posestva in Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik. V kmetijsko zemljiškem skladu je 593 ha zemljišč, s katerimi gospodari Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik. Skladno z ekonomskimi možnostmi kmetijske proizvodnje je Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva vključila v svojo proizvod-njo 1.458 ha zemljišč, ostalo pa je dala preko Kmetijske zadruge Ljubljana, TZO Vič in Kmetijske zadruge Velike Lašče v zakup kmetom. Gre namreč za to, da je bilo v preteklosti odkupljeno veliko zemljišč na Ljubljanskem barju. Ta pa so izredno nepri-merna za družbeno proizvodnjo, ki zahteva visoko tehnologijo in obdelavo. Iz navedenega razloga so bila zemljišča dana v zakup kmetom. Trenutno Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva gospodari s 315 ha gozdov, 120 ha topolovih nasadov, za nasade hitrorasto-čih drevesnih vrst je predvidenih še 160 ha (Rakova jelša, Dobrova), 75 ha zaraščenih barjanskih travnikov, 300 ha njiv (240 Brest, 60 Gmajnice), 148 ha travnikov (48 Brest, 100 Gmajnice), 56 ha čredinskih pašnikov (Gmajnice, Bokalce), 248 ha barjan-skih travnikov ter 4 ha v vrtnariji Log. Vrtičkarjem je bilo dano v zakup 12 ha, kmetom za občasno košnjo pa 80 ha. Kot je bilo že navedeno, je v kmetijskem zemljiškem skladu 593 ha zemjišč, od katerih je bilo iz upravljanja občine na Kmetijsko zemljiško skupnost prenešenih 576,95 ha (138,72 ha njiv, 401,43 ha travnikov, 36,02 ha pašnikov ter 0,78 ha neplodnih zemljišč). Odkupljenih pa je bilo na podlagi prednostne pravice še 16,2 ha zemljišč. Število zemljiških parcel je 890. Večje površine so v k. o. Brezovica, Kamnik pod Krimom, Ig, Lanišče in Lužarji, vendar ne v večjih strnjenih kompleksih. Kmetijska zemljiška skupnost ugotavlja, da je organizacija sodobne kmetijske proizvodnje na večini zemljišč sklada otežko-čena zaradi slabše kvalitete teh zemljišč oziroma zaradi velike razdrobljenosti površin. Precej teh površin je tudi v zaraščanju. Na splošno lahko ugotovimo, da je velik del družbenih zemljišč neprimeren za intenzivno družbeno proizvodnjo, ker te površine ležijo na barjanskem in hribovitem območju, so precej razdrob-Ijene, to pa je imelo za posledico, da se je družbena proizvodnja na teh površinah v preteklosti opuščala (vrsta opuščenih farm), po drugi strani pa ni bilo ustrezno organizirano dajanje te zemlje v zakup kmetom. 2. Zakup družbenih zemljšč ¦ ¦»¦¦¦ ., Na podlagi poročil nosilcev kmetijske proizvodnje v občini ugotavljamo, da v preteklosti odnos do družbenih zemljišč ni bil ustrezen saj se je veliko teh zemljišč zarastlo po drugi strani pa so posamezni kmetje uporabljali ta zemljišča brez sklenjenih zakup-nih pogodb ozirotna so bile zakupnine minimalne. Na ta način so se družbena sredstva prelivala v zasebne roke, Ljubljanske mle-karne, TOZD Posestva pa iz tega naslova niso dobile niti toliko sredstev, da bi pokrivale stroške svoje zemljiške službe. K načrtnejšemu oddajanju družbenih zemljišč v zakup zaseb-nim kmetom se je pristopilo v letu 1981, ko sta Ljubljanske mlekarne s TOZD Posestva in Kmetijska zadruga Ljubljana skle-nili medsebojno pogodbo o oddaji zemljišč v začasno uporabo, po kateri bi morala TOZD Posestva letno dobivati 70% ustvarje-nega prihodka od zakupnin. Ugotovljeno je, da TOZD Posestva z zbranimi sredstvi ni uspela pokrivati stroškov zemljiške službe, še manj pa jih vlagati v urejanje kmetijskih zemljišč, kot to določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. S ciljem urejanja zakupa je Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič v letu 1983 zaposlila delavca za to področje ter konec 1984 leta pripravila cenik zakupnin za družbena zemljišča in sicer za tri kulture ter bonitetne razrede. Izpuščeni pa so barjanski travniki kot samostojna katastrska kultura, ki daje neprimerno slabSe pridelke kot ostali tra,vniki terzato ne more biti z njimi izenačena. V tem srednjeročnem obdobju je Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič pristopila k usposabljanju družbenih zemijišč in sicer se izvajajo hidromelioracije v Horjulski dolini, kjer bo skupno meli-orirano cca 300 ha. Hidromelioracije pa se izvajajo tudi v Želimelj-ski dolini - cca 315 ha. Na vseh melioriranih zemljiščih bodo izvedene tudi komasacije, s katerimi želimo zmanjšati parcelno razdrobljenost, istočasno pa bo z določanjem proizvodnih pro-gramov zagotovljena smotrna raba teh zemljišč. Kljub vsem prizadevanjem, pa še zmeraj ostaja nerealiziran sklep dogovora med Kmetijsko zadrugo, Kmetijsko zemljiško skupnostjo in predstavniki Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik z dne 1/3-1984, da je potrebno pospešiti dela na Babni gori - 50 ha pašnikov na družbenih zemljiščih ter pripraviti predlog za izvajanje komasacije v Polhograjskih dolo-mitih. Podobne ugotovitve veljajo tudi za družbena zemljišča iz zem-Ijiškega sklada, ki jih je občina pred 20 leti dala v upravljanje krajevnim skupnostim, saj se razen redkih izjem (KS Notranje gorice, Podpeč - Preserje) ta sistem ni obnesel. Precejšen delež teh površin so neorganizirano koristili kmetje ne da bi plačevali zakupnino ter zemljišča vzdrževali. Premoženjsko pravna služba občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja pa tudi ni mogla redno spremljati dogajanja z zemljišči (pozidave, odtujitve, zamenjave) tako, da je bilo težko izpostaviti evidenco dejanskega stanja zemljišč. Zaiadi tega so bila ta zemljišča v letošnjem letu prenešena v zemljiški sklad Kmetijske zemljiške skupnosti. Glede na navedeno je jasno, da se je s takim odnosom do družbenih zemljišč delala neprecenljiva družbena škoda, ki jo bo mogoče dolgoročno sanirati le z dobro organiziranostjo zakupa preko zadružnih organizacij, doslednim upoštevanjem načela, da je družbeno zemljo možno dajati v zakup le za organizirano družbeno proizvodnjo, istočasno pa izvajati sankcije proti vsem tistim zasebnim kmetom, ki s temi zemljišči ne bodo dobro gospodarili. V zvezi z nakupom je potrebno omeniti tudi t. i. družbeni zakup. Gre za to, da ima Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva 382 ha kmetijskih zemljišč v zakupu od zasebnih kmetov. Zakupne pogodbe za zemljišča, ki jih obdeluje Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva so bile sklenjene v letih 1958-64 za dobo 15 let. Glede na to, da je zakupni rok že potekel, se zakupi rešujejo pretežno z odkupom zemljišč v kvalitetnejših arondacij-skih kompleksih (Brest, Gmajnice), za del zemljišč pridobljenih z zakupom se izvaja zamenjava, za del zemljišč pa po izteku zakup-nih pogodb zakup sporazumno preneha. S strani Krajevne skupnosti Horjul je prišla v letošnjem letu pobuda, da bi Ljubljanske mlekarne, TOZO Posestva prenesla v upravljanje Kmetijski zadrugi Ljubljana, TZO Vič 125,6 ha kmetij-skih zemljišč (83,1 ha je v lasti TOZD-a), ki je tudi investitor hidromelioracij na tem območju. TOZD Posestva na tem območju nima lastne proizvodnje in je tudi v bodoče ne namerava imeti, zato se načelno strinja s prenosom zemljišč na TZO Vič. Predhodno pa bi bito potrebno urediti vprašanje poračuna vrednosti zemljišč, ki so osnovna sredstva TOZD-a Posestva ter ostalih stroškov, ki bremenijo ta zemljišča. VI. ZAKLJUČKI IN USMERITVE Neurejeno stanje in zanemarjanje družbenih zemljišč v občini Ljubljana Vič-Rudnik je posledica določenih objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov, ki kljub prizadevanjem v zadnjih letih niso bili v celoti odpravljeni. Ugotavljamo, da se posamezna zemljišča še naprej zaraščajo, medsebojni dogovori med Ljubljanskimi mlekarnami, TOZD Posestva in Kmetijsko zadrugo Ljubljana še niso v celoti razrešeni, zakupne pogodbe s kmeti še niso v celoti vezane na tržno proizvodnjo, obdelanost teh zemljišč ni naj-boljša. Zemljišča v zemljiškem skladu Kmetijske zemljiške skup-nosti občine še niso v celoti dana v zakup kmetom preko kmetij-skih zadrug. Sistem zakupnin sprejet v Kmetijski zadrugi Ljub-Ijana dne 26/2-1985 ne upošteva vseh katasterskih kultur, ki so prisotne na terenu, dosedaj zbrane zakupnine pa ne zadoščajo za usposabljanje kmetijskih zmeljišč kot je določeno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Zato je nujno sprejeti naslednje usmeritve in sklepe: 1. Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva in Kmetijska zadruga Ljubljana morata medsebojno urediti medsebojne obveznosti tako giede višine zakupa kot prenosa nekaterih zemljišč (Horjul) na Kmetijsko zadrugo Ljubljana - rok 31/12-1985. 2. Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič mora v sodelovanju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo preko svoje pospeševalne službe zagotoviti, da bodo zemljišča dana v zakup kmetom obdelana skladno s proizvodnimi programi TZO in družbenim planom občine. 3. Zemljišča se lahko dajejo v zakup kmetom le, če bodo ti sofinancirali izvajanje melioracije in oddajaii vse svoje tržne viške zadrugi po pogodbi o trajnem proizvodnem sodelovanju. Pred-nost pri zakupu imajo čiste kmetije. 4. Pri oblikovanju cenika zakupnin mora Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič upoštevati tudi barjanske travnike in temu primerno prilagoditi zakupnine - rok 31/12-1985. 5. Višina zakupnine se mora obiikovati skladno s tehnološkimi možnostmi pridelave. Zbrana sredstva se lahko uporabijo le za usposabljanje kmetijskih zemljišč v skladu s programi sprejetimi v družbenem planu. 6. Kmetijska zemljišča iz zemljiškega sklada se oddajo v zakup združenim kmetom pod enakimi pogoji kot ostala družbena zem-Ijišča- rok 31/12-1985. 7. Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič v sodelovanju z Ljub-Ijanskimi mlekarnami, TOZD Posestva ter s Kmetijsko zemljiško skupnostjo pripravi predloge za agromelioracije ter komasacije v vseh tistih območjih družbenih zemljišč, kjer se bodo zemljišča iz zakupa vračala kmetom - rok 31/12-1985. 8. Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič mora pospešiti in dokončati dela pri formiranju pašnikov na Babni gori. 9. Za posamezna melioracijska območja se morajo obvezno ustanoviti melioracijske proizvodne skupnosti, ki morajo zagoto-viti smotrno rabo melioriranih zemljišč na podlagi proizvodnih programov, ki jih pripravijo strokovne službe Kmetijske zadruge. 10. Kmetijska zadruga (.jubljana, TZO Vič mora z lastniki zem-Ijišč skleniti pogodbe o vzdrževanju melioracijskih sistemov. 11. V okviru Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik se formira komisija, ki bo spremljala stanje obdelano-sti družbenih in drugih kmetijskih zemljišč v občini ter priprav-Ijala predloge za urejanje kmetijskih zemljišč iz naslova zbranih zakupnin ter sredstev kmetijsko zemljiške skupnosti. 12. S hidromelioracijami se mora zagotoviti boljše gospodarje-nje s kmetijskimi zemljišči in višji pridelki, ki so eden od osnovnih pogojev za družbenoekonomsko upravičenost tovrstnih inve-sticij. 13. Z uvajanjem sodobne tehnologije ter planiranjem in izvaja-njem kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij (hidro in agro-melioracije, komasacije, arondacije) so Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva dolžna zagotoviti boljšo izrabo družbenih kmetij-skih zemljišč. 14. Individualna gradnja naj se v bodoče usmerja zlasti na tiste zaraščajoče površine, ki niso primerne za intenzivno kmetijsko oz. gozdarsko proizvodnjo. Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/81) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78, 35/81) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne.........na seji zbora krajevnih skupnosti dne- ..........sprejela ODLOK o razglasitvi območja ribnikov v > dolini Drage pri Igu za naravno zna-menitost I. SPLOŠNE DOLOČBE ,.¦:.-; i.eien ;v l' '¦'¦¦' Z namenom, da se ohranijo naravne in kulturne vrednote, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo ter značilnosti neživega sveta, razglašamo območje ribnikov v dolini Drage pri Igu za garavno znamenitost z lastnostmi naravnega spomenika (v nadaljnjem besedilu: naravni spomenik). Naravni spomenik je močvirski prostor, ki sodi med ogrožene poleg tega je zanj značilno veliko število ptičjih vrst, med katerimi so tudi zavarovane, redke in ogrožene. II. OBSEG NARAVNEGA SPOMENIKA, IMETNIKI IN IMETNIK PRAVICE UPRAVLJANJA NARAVNEGA SPOMENIKA .,,..- ,^_..,,, ,. 2. člen Naravni spomenik obsega dve ločeni varovani območji, severno in južno, vsako z obrobnim področjem milejšega varstve-nega režima in ožjim področjem strožjega varstvenega režima. Meje severnega varovanega območja potekajo: Od najbolj ŠZ konca območja poteka meja po J robu ceste (J rob parcele 1499/2 in vzhodneje 1461/1) do meje s parcelo 1255/3. Na SV robu te parcele se meja zaiomi proti JV in poteka po SV mejah parcel 1255/3, 1255/4, 1256/1, 1256/7, 1295/2, 1293/1 in 1293/2. Na JV koncu parcele 1293/2 se obrne meja proti Z in poteka po J mejah parcel 1293/2,1285/1,1285/2 in 1282/1 in 1282/ 1 ter nato zavije po Z meji parcele 1282/1 in potem spet poteka proti Z po meji med parcelama 730/5 in 730/4 in po S meji parcele 730/1. Po Z meji iste parcele (730/1) zavije nato proti J in po S meji parcele 1500/1 proti SZ. Nato zavije proti J po Z meji te parcele in se po južni meji vrne proti vzhodu. V SV kotu parcele 729/1 se meja obrne proti JV in teče po V meji parcele 729/1 in JV koncu te parcele zavije proti JV, najprej po južni meji parcele 729/1, 720, 729/1 in 719. V J kbtu parcele 719 se meja zalomi proti Z in poteka po J mejah parcel 719,729/1,729/6 in 688. Na najbolj južnem delu parcele 688 se obrne najprej proti SZ in nato proti S po zahodni meji parcel 688, 708, 1223, 1211, 1190/1 in 1190/2. V SZ kotu parcele 1190/2 zavije meja varovanega območja proti V po S meji parcel 1190/2 in 1187 in potem poteka po Z meji parcele 1499/1 na sever do ceste (1499/2) in po vzhodni meji parcele 1499/1 do SZ kota parcele 1186/3 ter po S meji te parcele do parcele 1170. V SV kotu parcele 1170 zavije proti S po Z meji parcele 1498 do ceste (1499/2), kjer je najbolj SZ meja severnega varovanega območja, kjer smo začeli z opisom. Meje severnega varovanega območja s strožjim varstvenim režimom potekajo: Severna meja s parcelo 1187 in poteka proti jugu med V mejo parcele 1494 in zahodno mejo parcele 1499/1. Z meja se na jugu parcele 1494 priključi na mejo severnega varovanega območja, vzhodna meja pa se na J robu parcele 1499/1 obrne proti S po vzhodnem robu te parcele in se po J robu parcele 1500/1 priključi na mejo severnega varovanega območja. Tako ima področje s strogim varstvenim režimom na severu svoje meje, južne meje pa se ujemajo z mejami severnega varovanega območja. Meje južnega varovanega območja potekajo: Najsevernejši del tega območja se nahaja v severnem kotu parcele 756. Od tu teče meja proti J in po meji parcele 1472 s parcelami 756, 754 in 753/2. Nato se meja izogne hišam po severni, zahodm in južni meji parcele 753/1 in poteka spet proti J po Z meji parcele 1472 do njenega južnega konca. Tu zavije proti Z po J meji parcele 637 in nato poteka spet proti J in po V meji parcele 1503 do skrajnega SV dela parcele 1529/1. Tu poteka še vedno proti J po V robu parcel 1529/1 in 1529/2. Nato se po južni meji parcele 1529/2 zalomi proti Z in se na stiku s parcelo 1476 obrne proti SV. Nato poteka po V robu parcele 1476, preseka potok Drago (parcela 1503) in poteka po Z meji poti (parcela 1474). V JV kotu parcele 633 se po J, Z in S meji parcele 663 obrne proti Z, S in V in se ponovno priključi na Z del poti (p. 1474). V JV kotu p. 675 spet zavije proti Z S in nato proti zahodu, v JZ robu parcele 676/1 obrne proti S in v SZ koncu iste parcele proti Z ter se spet priključi na pot (Z meja parcele 1474). Po Z meji te parcele poteka do njenega severnega konca, se obrne nazaj po V robu te parcele in se priključi na JZ rob parcele 747/3. Po njem in po J robu parcele 1473/2 poteka proti S in SV. Nato gre po Z robu parcele 1500/5 do njenega S konca in spet nazaj, do JZ kota parcele 1473/1. Od tu poteka proti SV po vzhodnem robu te parcele, razen, ko se po J, V in S robu parcele 741/2 izogne hiši. Po V robu parcele 1473/1 pridemo tako do najbolj severnega dela južnega varovanega območja, kjer smo začeli z opisom. Meje južnega varovanega območja s strožjim varstvenim reži-mom potekajo: Od celotnega južnega varovanega območja se razlikuje samo na severu in zahodu, drugje pa se meje ujemajo. Na vzhodnem koncu se meja področja s strogim režimom loči od splošne meje pri stiku Z meje parcele 1472 s parcelo 679 in poteka proti Z in J po S in Z meji parcele 679 in nato proti J, stalno po V robu poti (parcela 1474) vse do njenega J konca, kjer se priključi na mejo južnega varovanega območja pri prečkanju potoka Draga. ' / 3. člen Naravni spomenik je na območju katastrske občine Dobravica. Imetniki oz. imetniki pravice upravljanja naravnega spomenika so po stanju iz septembra 1985 naslednji: Vložek parc. št. kult. izmera v m2 imetnik oz. imetnik pravice upravljanja Sezn. I 1499/1 del potok brez izm. SLP javno dobro Sezn.l 1498 potok brez izm. SLP javno dobro Sezn.l 1500/1 del potok brez izm. SLP javno dobro Sezn.l 1500/5 del potok brez izm. SLP javno dobro Sezn. III 1497/3 pot brez izm. SLP javno dobro Sezn. III 1497/1 pot brez izm. SLP javno dobro Sezn. III 1497/2 pot brez izm. SLP javno dobro Sezn. III 1474 pot brez izm. SLP javno dobro Sezn. III 1494 del pot brez izm. SLP javno dobro 362 1215/1 del travnik brez izm. SLP v upr. Lj. ' '' \- - - mlekarn, Tolstojeva ¦ r< - 63 1186/2 travnik brez izm. SLP v upr. Lj. mlekarn, Tolstojeva 63 1186/1 travnik 7478 SLP v upr. Lj. mlekarn, Tolstojeva 63 362 1186/3 travnik 4084 SLPvupr. Lj. mlekarn.Tolstojeva ., 'Jžfeii: 63 362 1169 travnik 29824Oil^n SLP v upr. Lj. H O[iVBt¦ • mlekarn 202 do 1/5 i Tolstojeva63 330 1191 njiva brezizm. BalantJožefa, Ig 382;; 1272/1 travnik 4642 SLPvupr.LJ. 199 ; ' ' mlekarn 413 1211 travnik brezizm. Virant Franc, Ig 177 Tolstojeva63 413 1220 njiva 6582 Virant Franc, Ig 177 362: 1272/2 travnik 255 SLPvupr. U. 414 1272/3 travnik 893 Smole Jože, Brest ; '¦• : -i mlekarn 10 ¦ i . Tolstojeva63 414 1251/3 travnik 7654 Smole Jože, Brest :. 373; , 683/1 delgozd 260855 DLGozdno 10 gospod. Lj. 414 1252/3 travnik 1960 Smole Jože, Brest 373 676/2 gozd 676/1 DLGozdno 10 gospod. Lj. 414 1253/1 travnik 1862 Smole Jože, Brest ' 373 * 676/ gozd 5512 DLGozdno 10 .; gospod. Lj. 414 1256/3 travnik 80 Smole Jože, Brest ? 373 f 671 del travnik 2388 DLGozdno 10 " gospod. Lj. 414 1261/1 travnik 8124 Smole Jože, Brest ¦ 373 708del travnik 21307 DLGozdno 10 '¦' gospod. Lj. 409 1223 njiva 5151 Balant Jožefa, Ig 373 713/1 gpzd 4618 DLGozdno 199 gospod. Lj. 490 1254/2 travnik 1050 Markovič 390 1190/1 travnik brezizm. BalantJožefa Frančiška, Iškavas Ig 199 88 J 390 1293/1 travnik brez izm. BalantJožefa 490 1252/2 travnik 5638 Markovič Ig 199 Frančiška, Iška vas ; 396 1251/2 travnik 7295 Comino Marjan, 88 • Dobravca23 477 1229 bar. trav. 3474 DL Kmet. zemlj. 396. ' 1253/4 travnik 2442 Comino Marjan, skup. Dobravca23 477 1282/2 bar. trav. 8820 DL Kmet. zemlj. . '396 1253/3 travnik 832 Comino Marjan, skup. f Dobravca23 467 1294 travnik brezizm. Zalar Stanko, Ig L 396 1256/2 • travnik 6180 CominoMarjan, 184 t, ' Dobravca23 488 1254/1 travnik 12976 ZgoncAnton, 396 1258 travnik 11937 Comino Marjan, Kremenca3 Dobravca23 237 1295/2 travnik 3445 ReboljAnton 397'• 1232 travnik 10100 Comino Marjan, . . Draga, Sarsko 25 Dobravca23 94 -1S56/4 ' travnik 527 JakšičJože, močvirje 3913 Comino Marjan, Kremencai '¦¦•¦¦ Dobravca23 197 1255/3 travnik 803 JakšičJože, 397 730/5 travnik brezizm. Comino Marjan, _. , Kremenca 1 i^ Dobravca23 48 1: ' 1212 njiva brezizm. ZgoncAnton, \ 397 1282/1 travnik 8820 Comino Marjan, Kremenca2 Dobravca23 69 . 1242 travnik brezizm. ZalarHelena, Ig 118 močvirje 1760 Comino Marjan, do 17/20 Dobravca23 ¦ ,' .<: ¦" > ' in BolhaAntonija, l 397 1279 travnik brez izm. CominoMarjan, . . ' Ig54do3/20 "\ Dobravca23 34 . • , 756 travnik brezizm. ZgoncAnton, ,'¦.. 397 1278 travnik brezizm. CominoMarjan, Kremenca2 ' Dobravca23 254 754 travnik 6337 Primc Ljudmilain ; 397 1281 travnik 7200 Comino Marjan, Bojan, Dobravca21 • .. •'¦¦¦.- Dobravca23 vsakdo1/2 ;. močvirje 2961 Gomino Marjan, 37 " 752/2 travnik brezizm. Gams Ivan in Olga, ' Dobravca23 • ¦ . Kremenca 6, vsaka 396 1256/6 travnik 10976 SLP L). mlekarne do 1/3,Zupančič Tolstoj. 63 - ; Ljudmila, Lj. 396 1257/2 travnik 4103 SLP Lj. mlekarne - Merčnikova 181/3 . Tolstoj. 63 431 752/1 travnik brez izm. Grum Kristina, Ig ^ 394 1285/1 travnik 1303 Comino Janez, 169 V Dobravca23 176 749 travnik 1931 Primclvanain 394 1233 . travnik brezizm. Comino Janez, Bogdan, Dobravca Dobravca 23 20, vsak do 1/2 325 741/1 f travnik 20556 Hiti Anica, Ig 169, 176 747/2 travnik 6920 Primclvanain ' Grum Bogdan, Dobravca ¦ Kristina, Ig144kot 20, vsakdo1/2 skup.prem. 176 734del travnik 6396 Primclvanain 325 743 njiva 1917 Hiti Anica, Ig 169, Bogdan, Dobravca Grum 20, vsak do 1/2 ,; . , ' ' Kristina, Ig144kot ¦-.-' gosp.posl. 138 Primclvanain skup.prem. '¦ . Bogdan, Dobravca 303 1285/2 travnik 14485 SLPvupr.občina .' 20,vsakdo1/2 Lj. Vifi-Rudnik - ¦ " garaža 22 Primclvanain 354 675 njiva 2660 Garavs Marija, ¦ ,, : . ¦ Bogdan, Dobrovca Kremenca7 ., ' 20,vsakdo1/2 ": travnik 3580 GarvasMarija, ¦.'¦.¦¦'¦. . stan.hiša 87 Primclvanain Kremenca 7 ¦ Bogdan, Dobrovac 327 753/2 travnik 3992 Klančar Pavla, 20,vsakdo1/2 Dobravca18 477 664 njiva 4057 DLvup. Kmet. 377 1190/2 travnik brezizm. Brezic Anton, Lj. zemlj. sk. Lj. V.R. , Breznikova15 477 ^ travnik 4233 DLvup. Kmet. 367 1214 njiva brezizm. ZupančičOlga, . zemlj.sk. Lj. V.R. ¦ ¦ Škofljica 82 do 1/5 • " ZdravjeJanez.lg 292 727/2 sadovnjak 972 SLP Ribarsko go- • 202,do3/5 spod. Slov. v Lj. 292 ¦ 747/1 travnik 5181 SLP Ribarsko go- 373 653/1 travnik 13584 DL Gozdno go- spod. Slov. v Lj. spod. Lj. 292 748 travnik 1489 SLP Ribarsko go- 373 653/2 stan. st. 59 DL Gozdno go- spod. Slov. v Lj. ¦ ¦ . spod. Lj. 737. 1265 travnik 2520 DL Lj. mlekarne Lj. * travnik 643 DL Gozdno go- Tolstojeva63 spod. L|. 42 1170 travnik brez izm. Zupančič Olga, 373 654 travnik 2675 DL Gozdno go- ¦ - Škofljica 13, do 1/5; spod. Lj. «. •". ¦-¦. ..¦"'¦¦ Zdravje Janez, Ig 373 656 rib. jezero 15041 DL Gozdno go- '.¦¦'¦'¦¦•¦• . 202, do 3/5 in spod. Lj. • ,,' Zdravje Martina, 373 657 travnik 20386 DL Gozdno go- Avstrija, do 1/5 • spod. Lj. 373 658 travnik 2618 DL Gozdno go- 2. Severno in južno varovano območje s strožjim varstvenim režimom: SpOc) y Sezn I. 1503 del potok brez izm. SLP - javno dobro 373 629 travnik 4136 DL Gozdno go- Sezn. III 1475 pot brez izm. SLP - javno dobro spod. L). Sezn. III 1492 del pot brez izm. SLP - javno dobro 373 659 rib. jezero 10250 DL Gozdno go- - - - 33 729/1 trav. 34920 SLP Občina Lj. Vič- , spod. Lj. Rudnik 373 660 travnik 4766 DL Gozdno go- 33 718 njiva brez izm. SLP občina Lj. Vič- spod. Lj. Rudnik 373 623 travnik 3183 DL Gozdno go- 33 720 njiva brez izm. SLP občina Lj. V.- spod. Lj. R. 373 617 travnik 7733 DL Gozdno go- 33 719 njiva brez izm. SUP občina Lj. Vič- spod. Lj. Rudnik 373 616 travnik 3661 DL Gozdno go- 94 637 travnik 1633 Jakšič Jože, Kre- spod. L). menca 1, Ig 373 ' 666 travnik 2985 DL Gozdno go- 09 1241 travnik brez izm. Zalar Helena, Ig spod. Lj. 118, do 17/20 in 373 671 del travnik 2388 DL Gozdno go- ; -.•,'. , Bolha Antonija, Ig spod. Lj. - ' 54, do 3/20 373 1529/1 travnik 12276 DL Gozdno go- 362 1215/1 travnik brez izm. SLP v uporabi Lj. , ' spod. Lj. mlekarne, Tolstoje- 1529 va 63 305 771/6 del gozd brez izm. Zgonc Anton, Kre- 362 1215/2 travnik brez izm. SLP v uporabi Lj. . menca 3, Ig mlekarne, Tolstoje- 305 644 travnik brez izm. Zgonc Anton, Kre- 4 ¦•¦'¦¦• va 63 menca 3, Ig 362 , 1215/3 travnik brez izm. St-P v uporabi Lj. 369 775/9 gozd brez izm. Tomažin Angela, ' mlekarne, Tolstoje- Sarsko 6, Ig va 63 265 775/1 del brez izm. Božnar Jože, Sar- 362 1215/4 travnik brez izm. SLP v uporabi Lj. '' sko 6, Ig mlekarne, Tolstoje- 263 775/4 del pašnik 6692 Lešnjak Franc, Sar- va 63 9O2d 60°° sko 4> '9 362 1215/5 travnlk brez izm. SLP v uporabi Lj. 187 464 travnik 3618 Lešnjak Franc, Sar- mlekarne, Tolstoje- sko 4 va 63 172 775/3 del gozd 10984 Kadunc Anton, Sar- 362 1240 travnik brez izm. SLP v uporabi Lj. sko 3, Ig mlekarne, Tolstoje- 4. člen va 63 Grafični prikaz naravnega spomenika v merilu 1:5000 je kot 362 1225 travnik r brez izm. SLP v uporabi Lj. priloga sestavni del odloka. mlekarne, Tolstoje- 362 . 1228 travnik 7064 SLP v uporabi Lj. '"• VARSTVENI REZIM * . mlekarne, Tolstoje- g Llen 362 1227 travnik brez izm. slp\ uporabi Lj. Za območje naravnega spomenika se določi enotni varstveni mlekarne, Tolstoje- režim z namenom ohranitve in varovanja obstoječega stanja. .'¦¦¦ -^. va63 Dovoljene so dejavnosti v skladu s spomeniško funkcijo, 377 1187 travnik brez izrti. Brezic Anton, Lj., predvsem: Breznikova 15 - obstoječe gospodarsko izkoriščanje kot je košnja, paša, . 390 1189 travnik brez izm. Balant Jožefa, Ig obdelovanje zemlje, gozdarjenje na tak način, ki ni v nasprotju z 397 1232 del travnik 10100 Comino Marija, Do- varstvenimi interesi *" ^ a močvirie 3913 bravca 23 ~ lovno gospodarjenje, če se ne nanaša na vrste, ki so predmet 373 708 travnik 21307 DL Gozdno go- varstva po veljavni zakonodaji in na tak način, ki ni v nasprotju z spod. Lj. varstvenimi interesi, 373 . 710 ribnik 45652 DL Gozdno go- - ribištvo, če se ne nanaša na vrste, ki so predmet varstva po ¦ _ '¦ • jezero spod. Lj. veljavni zakonodaji in na tak način, ki ni v nasprotju z varstvenimi 373 688 travnik 7524 DL Gozdno go- jnteresi 373 713/2 gozd 3283 D^G^ozdno go- ~ vzdrževalna in gradbena dela na obstoječih objektih, ki ne spod Lj spreminjajo zunanjega videza objekta. 373 717 travnik 5276 DL Gozdno go- Prepovedano je: spod. Lj. - odkopavati ali nasipavati zemljo ali kamnine, 373 729/6 gozd brez izm. DL Gozdno go- - odlagati odpadne snovi, sP°d- Li- - izkoriščati rudnine in minerale, 3*3 679 travnik 31172 DL Gozdno go- - graditi stavbe, ceste in infrastruktume objekte, 373 651 rib.jezero 85575 m.0 Gozdno go- ", ^. ^f °;a^ska aM. regulacijska dela katerih škodljive 1 spotj Lj posledice bi bilo čutiti na ozjem območju nbnikov, v - 373 652 travnik 10423 DL Gozdno go- - presegati dovoljene ravni hrupa, določene s podpisi o var- spod. Lj. stvu pred hrupom v bivalnih prostorih in naseljih. 373 653/1 travnik 13584 DL Gozdno go- Ne glede na prepovedi enotnega varstvenega režima je po Spod. Li. . Drerihnrinem sonlaRiu strnkovne ornani7aniifi riovolif>nn: - gradbena dela na obstoječih objektih, prezidava stanovanj-skih \n gospodarskih objektov ter nadomestne gradnje na istih temetjih, - čistiti struge potokov in kanalov ter vzdrževati vodnograd-bene objekte. Za ožje območje naravnega spomenika (parcele iz 3. člena točke 2) se določi strožji varstveni režim: Prepovedano je: - vsakršno poseganje, ki bi spremenilo življenjske pogoje na biotopu, to je odstranjevanje in spreminjanje vegetacije, spremi-njanje vodnega režima z regulacijskimi deli na vodnih tokovih z zajemanjem izvirov, z graditvijo objektov na vodah, z zviševanjem ali zniževanjem vodne gladine v ribnikth, gradnja zasipavanje in odlaganje odpadnih snovi, - plašiti živali (z vpitjem ali hrupom, z metanjem ali proženjem kamenja, z nenadzorovanim vodenjem psov, s približevanjem in umetnim osvetljevanjem živali, njihovih gnezdišč, zavetišč in bivališč, s kopanjem, potapljanjem iz z drugimi vodnimi športi ali na kakršenkoli drugi način),j - uničevati ali kakorkoli poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali razmnožujejo ali zadržujejo, - lov zavarovanih živalskih vrst, poleg tega pa tudi redkih in ogroženih živalskih vrst. . **\ ^, . 4.';i.*' - Sportni ribolov. , Ne glede na prepovedi strožji varstveni režim dovoljuje: - uporabljati ribnike za ribogojstvo, - izprazniti ribnike zaradi gospodarskih potreb v času od 1. oktobra do 28. februarja, vendar skupno ne dalj kot za 21 dni v letu. Ne glede na prepovedi strožjega varstvenega režima je po predhodnem soglasju strokovne organizacije dovoljeno: - nabirati ali loviti zavarovane živali za znanstveno razisko-valhe in učno vzgojne potrebe. IV. RAZVOJNE USMERITVE 6. člen Razvojne usmeritve v zavarovanem območju so predvsem v vzdrževanju obstoječega stanja, v preprečevanju širitve gospo-darskega izkoriSčanja in pozidave ter v zadovoljevanju znan-stveno raziskovalnih in kulturno vzgojnih potreb. Vse OZD, društva in skupnosti, ki gospodarijo na območju spomenika, so dolžni pri svojem gospodarjenju upoštevati določbe odtoka in v svojih planskih aktih sprejemati obveznosti in usmeritve za ohranitev in razvoj naravnega spomenika. V. NADZOR 7. člen ' Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljub-Ijanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 8. člen Občina mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti naravnega spome-nika. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. VI. KONČNE DOLOČBE 9. člen Upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve občine Ljubljana Vič-Rudnik, poda predlog za vpis naravnega spomenika v zemljiško knjigo v treh mesecih po uveljavitvi od- lOka. - -,.;&....'. .;-,; -¦; ¦:¦,- - .-¦,,.. :¦,. ,.¦•... 10. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. t :': :*i;i;t;tv-ite>U.".:.-'¦¦',:>'\vs,\«-; vJ.. ¦ ¦¦ .-¦.. Podpis: Številka! Datum: ¦ ,qs>'-. l^fovsteb';-... .¦.nBnssž¦¦*•••*.. ., ¦.' ;•/"¦¦¦••;¦'•' obrazložitev Naravna in kulturna dediščina je ustavna kategorija, njeno varstvo je posebna družbena skrb. Ureja ga zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/81), ki naravno in kulturno dediščino opredeljuje in ji daje pravno varstvo. Za dediščino posebne vrednosti, to je za naravne znamenitosti in kulturne spomenike pa določa razglasitev kot akt družbenopolitične skup-nosti. Po njem pridobi spomenik oz. znamenitost strožje pravno varstvo in to nasproti vsakomur, ki bi prišel z njim v stik, nasproti imetniku spomenika, oz. znamenitosti, nosilcem drugačnih druž-benih interesov, ki bi varstvenemu režimu nasprotovali in nasproti dmžbenopolitični skupnosti in njenim organom, ko bodo odločali o zadevah, pomembnih tudi za spomenik oz. zna-menitost. Razglasitev pomeni torej podružbljanje zavesti o spo-meniku in znamenitosti in skrbi ter odgovomosti zanj. Predlog za razglasitev območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost in strokovne osnove za akt o razglasitvi je podal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kul-turne dediščine. Utemeljitev predloga za razglasitev je podana z naslednjo obra-zložitvijo: Varovano območje je po nastanku eden manjših zali-vov Ljubljanskega barja, v katerega se je odlagal nanos potoka Draščice. Na tem nanosu so današnji ribniki nastali umetno, vendar so ekološko enakovredni tovrstnim biotopom naravnega nastanka. Ribniki sodijo med močvirske biotope, ki jih je potrebno zaradi ogroženosti posebej varovati tudi po medna-rodni konvenciji. Za varovano območje je značilna obrežna in vodna vegetacija, za celotno območje pa je značilno veliko šte-vilo ptičjih vrst (102), med katerimi so tudi redke in ogrožene. To je območje, kjer se križata dve selitveni poti ptic. Z odlokom o razglasitvi so opredeljene meje spomenika s področji strožjega in milejšega varstvenega režima ter grafični prikaz teh meja. Obvezna sestavina akta o razglasitvi je navedba imetnikov naravne znamenitosti, saj največ določb zakona o naravni in kulturni dediščini zadevajo imetnika. Imetnik ima pravico do brezplačnih napotkov o ravnanju z znamenitostjo, računa lahko z morebitnim prispevkom družbe k vzdrževanju znamenitosti, obvezen pa je vzdrževati in varovati znamenitost, obveščati o spremembah na znamenitosti, najpomembneje pa je, da sme posegati v znamenitost le v skladu z varstvenimi režimi in ob predhodnih soglasjih strokovne organizacije za varstvo ter po njenih napotkih. Zato je potrebno imetnike na ustrez^n in zanesljiv način sezna-niti s pravnimi posledicami razglasitve in z vlogo strokovne orga-nizacije za varstvo naravne znamenitosti. Posebno pomembne določbe akta o razglasitvi so določbe o režimih varovanja znamenitosti, katerih namen naj bi bil ohraniti obstoječe lastnosti znamenitosti in tudi obstoječo namembnost. Režimi varovanja so vnešeni v odlok tako, kot jih je predlagala strokovna organizacija. Predpisi, s katerimi so prepovedi varstvenih režimov že sankci-onirane, so: Zakon o vodah SRS 38/81, Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi (Ur. list SRS, št. 25/76), Zakon o sladkovodnom ribištvu (Ur. list SRS, št. 25/76), Odlok o zavarovanju redkih in ogroženih živalskih vrst ter novih razvojnih oblik (Ur. list SRS, št. 28/76), Odlok o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst (Ur. list SRS, št. 15/76), Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. list SRS, št. 15/76), Zakon o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, št. 8/78), Zakon o rudarstvu (Ur. list SRS, št. 17/75), Zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 34/84). Upravni organi občine imajo pomembno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem razglasitvenega akta. Pri vseh upravnih odločitvah o kakršnemkoli poseganju v prostor oziroma objekte morajo spo-štovati in uveljaviti varovanje razglašenega spomenika. Upravni organi, pristojni za nadzor in za upravno kazenski oz. kazenski pregon, morajo pri svojem delu poudarjeno preprečevati dejanja in ravnanja, ki bi ogrožala vrednote spomenika. Stroške izdelave strokovnih osnov pokriva občina, za kar so zagotovljena sredstva v proračunu za leto 1985. Poleg tega nastajajo večje finančne obveznosti po 20., 35. in 37. členu Zakona o naravni in kulturni dediščini, vendar sma-tramo, da zaradi dikcije odloka, ki določa ohranitev in varovanje obstoječega stanja, do tega ne bo prjšlo. Potrebno pa bo zagotoviti sredstva za oznake in namestitev vseh do sedaj z odlokom razglašenih spomenikov v skladu s Pravilnikom o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomeni-kov in znamenitosti (Ur. list SRS, št. 33/85). Na podlagi 10. člena Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Ur. list SRS, št. 29/75) izdaja v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Ur. list SRS, št. 3/75, 8/78, 33/80 in 16/84) ter 2., 3., 5., 7. in 9. člena citiranega Družbenega dogovora naslednji SKLEP 1. Udeleženci družbenega dogovora so sporazumni, da se lahko sredstva solidarnosti v skladu z zadnjo alineo 2. člena družbenega dogovora izjemoma uporabijo za odpravo posledic žlede. 2. Občini Idrija se za delno kritje škode, ki je nastala po žledu v dneh 15., 16. in 17. novembra 1984 odobri uporaba sredstev solidarnosti v višini 29,958.000,00 din. 3. Sredstva solidarnosti se ne smejo uporabiti za odpravo škode tam, kjer bi se po pogojih in predpisih o zavarovanju premoženja in oseb lahko opravilo zavarovanje pri zavarovalnih skupnostih, pa to ni bilo storjeno. 4. Če občinski organ skupščine občine Idrija nenamensko uporablja sredstva solidarnosti iz 1. točke tega sklepa, ustavi Odbor podpisnikov Družbenega dogovora nadaljnje dodeljevanje sredstev in zahteva povračilo nenamensko uporabljenih sredstev. 5. Občinski organ mora Odboru občasno poročati o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče, dolžan je podati tudi zaključno poročilo o opravljenem delu na sanaciji škode do 30. 10.1986. ' i-m-^v-fi Predsednik skupščine ¦¦¦•'"¦ ¦¦¦¦''- '¦'<•' obiine Ijubljana Vič-Rudnik : Maks Klanšek V občini Idrija je žled v dneh 15., 16. in 17. novembra povzročil škodo v gozdovih. Ker žled v Družbenem dogovoru o načinu uporabe in upravlja-nja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč ni izrecno opredeljen kot naravna nesreča, predlaga Odbor podpisnikov podpisnikom družbenega dogovora, da v skladu z zadnjo alineo 2. člena družbenega dogovora odločijo, da se žled opredeli za naravno nesrečo, za katero se lahko uporabijo sredstva solidarnosti. Žled je zajel približno 8.500 ha gozdov, od tega 7300 ha ali 86% v TOZD Gozdarstvo Idrija. Približno polovica te površine odpade na gozdove v zasebni lasti, medtem ko od podrte brutto lesne mase 90.420 m3 odpade na zasebnike 20.420 m3. SGG Tolmin je takoj po žledu sprejelo ustrezne ukrepe, zlasti pa pričelo z ocenjevanjem nastale škode in spravilom lesne mase. Ocenjevanje škode je potekalo po enaki metodologiji kpt so jo uporabili že pri podobnih naravnih nesrečah v Idrijski občini 1975 in Brkinih leta 1981. Z metodologijo so bili seznanjeni predstavniki republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Splošnega zdru- ženja gozdarstva in Zadružne zveze, ki so si tudi ogledali škodo takoj po nastalem žledu. Komisija za oceno škode po elementamih nesrečah pri Izvrš-nem svetu SO Idrija je na 3. seji 14. 1. 1985 obravnavala oceno škode in ugotovila, da zaradi specifičnosti in dolgoročnih posle-dic takšnih in podobnih škod (tudi v kmetijstvu), ni mogoče ustrezno uporabiti Navodila o enotni metodologiji (Ur. list SRS, št. 17/79) in da se z ozirom na že priznani način ocenjevanja, predložena ocena smatra za strokovno dobro pripravljeno. Iz rekapitulacije posredne in neposredne škode ter stroškov za gojitvena dela je razvidno, da v TOZD Gozdarstvo Idrija (območje občine Idrija) znaša celotna škoda 300.234 tisoč din oziroma 5,3% družbenega proizvoda v letu 1983. Značilnosti kategorij škod so opisane v oceni. Izdelava vsega podrtega lesa je pogo-jena tudi z izgradnjo 15 km gozdnih cest in 120 km gozdnih vlak za kar se ocenjuje, da bo potrebno 225.000 tisoč dinarjev. Izvršni svet SO Idrija je na svoji 77. seji dne 25. 1. 1985 obravnaval oceno škode in stališča komisije ter jih v celoti sprejel. Pristojni resorni republiški organ - Republiški komite za kme-tijstvo, gozdrastvo in prehrano v svojem strokovnem mnenju ugotavlja naslednje: 1. Žled je v dneh od 15. do 17. novembra 1984 zajel skupaj 7.308 ha, od tega 3.772 ha družbenih in 3.536 ha zasebnih gozdov. Pri tem je bilo izločeno iz gozdne proizvodnje skupaj 90.420 m3, od tega iglavcev 10.442 m3 in listavcev 79.978 m3. Vsi ti podatki so povzeti iz gozdnogospodarskih načrtov in kart na območju priza-detih gozdov. Nekateri elementi te analize slone na oceni in so realno postavljeni. Pričakujemo, da bo po končani sanaciji ugo-tovljeno, da sta bila višina lesne zaloge in površine podcenjeni, kar moramo realno pričakovati, da bodo zunanji vplivi še naprej podirali destabilizirane dele sestojev. 2. Metodologija izračunane škode, cene in struktura napadlih gozdnih sortimentov in normativi za delo slone na strokovno pravilnih osnovah in nanj nimamo nobenih pripomb. Ugotovimo lahko, da je bil cenilni elaborat izdelan zelo dosledno na objektiv-nih vhodih, ki smo jih tudi pregledali in ugotovili njihovo realnost. 3. Skupni pregled posrednih in neposrednih škod ter stroškov za gojitvena dela: a) Posredna škoda 16,818.000 din ali 186 din/m3 b) Povečani stroški proizvodnje 90,600.900 din ali 1002 din/m3 c) Povečani odpadek 26,221.800 din ali 290 din/m3 d) Stroški biološke sanacije 116,008.900 din ali 1283 din/m3 Skupaj 249,649.600 dinali 2761 din/m3 4. Predlaga se, da se občini Idrija odobri uporabo solidamost-nih sredstev za odpravo posledic žleda v gozdovih Idrije v višini 12% od ocenjene škode v višini 249,649.600 din, kar znaša 29,958.000 din. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je poročilo o poteku priprav na gradnjo in o gradnji objek-tov iz programa samoprispevka III. na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik po stanju 1. 10. 1985 obravnaval na 158. seji in sklenil da jo zborom občine Ljubljana Vič-Rudnik pošredufe v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET POROČILO o poteku priprav za gradnjo in o gradnji objektov iz programa samo-prispevka III na območju občine Ljubljana Vič Rudnik Po odloku o uvedbi samoprispevka III za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju občine je v pro-gramu izgradnje predvidenih 36 objektov, od tega 13 v občini Ljubljana Vič-Rudnik in sicer 6 VVO, 3 OŠ, 3 zdravstvene objekte, 1 glasbena šola. Končana je gradnja 7 objektov: VVO Trnovo 180 mest, VVO Ig 100 mest, prizidek k OŠ Trnovo, prizidek k OS Bičevje, zdravstvena postaja z lekarno Velike Lašče, dvonamen-ski objekt Bonifacija (5 oddelkov VVO, 5 oddelkov OŠ) in glas-bena šola. V zaključni fazi izgradnje je VVO Brdo (80 mest), pričetek gradnje pa je na objektu OŠ Kolezija (16. odd.). V pripravi za gradnjo so trije objekti: VVO Lavrica (80 mest), zdrav-stvena postaja Škofljica in Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna. Zaradi spremenjenega terminskega plana gradnje objektov iz programa samoprispevka III (7. seja skupščine samo-prispevka III z dne 20. 12. 1984) in zanima gradnje soseske Grba je tudi zamik gradnje VVO Viško polje v naslednje srednjeročno obdobje. Ob sami pripravi objektov, ki so se gradili na območju naše občine so se pojavljali številni problemi tako pri pridobivanju, pripravi in opremi zemljišč kot pri pripravi projektne dokumenta-cije. V primerjavi z drugimi Ijubljanskimi občinami je območje naše občine najbolj zahtevno, saj je bilo večino rezerviranih zemljišč za gradnjo objektov nedokupljenih in komunalno neo-premljenih. Zato so že v začetku leta 1982 stekla vsa potrebna dela za pridobitev zemljišč. V vseh gradbenih fazah smo imeli vrsto pritožb, ki so zelo zaviralno vplivale na izvajanje programa gradnje objektov in predstavlja pomemben razlog za zamude vzrokov po terminskem planu. Pogojevale so vrsto sestankov z občani, da bi dosegli sporazumne rešitve in s tem čim manjše zamike posameznih faz. Nova zakonodaja iz leta 1985 pa je še bolj odprla možnosti uveljavitve interesa občanov pri pridobiva-nju zemljišč. Zaradi številnih zamud, do katerih je zaradi tega prišlo, je komite za družbene dejavnosti dal pobudo organom samopri-spevka III, da prikažejo vpliv te problematike na podražitve objek-tov in na podlagi tega tudi predlagajo spremembe v zakonodaji, ki bi omogočile hitrejšo gradnjo družbeno pomembnih objektov. Ugotavljamo namreč, da pri gradnji le-teh objektov privatni inte-res pretehta družbenega. Hkrati so tekle aktivnosti za gradnjo vseh potrebnih komunal-nih vodov, ki pa so tudi terjale veliko naporov in usklajevanja zaradi nedorečnosti finančnih virov. To velja zlasti za MKZ Rakitna (vodovod), za VVO Brdo (kanalizacija in meteorna voda) ipd. V vse to se je aktivno vključil Izvršni svet občine. Sklenitev samoupravnega sporazuma o gradnji komunalne infrastrukture . za objekte samoprispevka III med skupnostjo samoprispevka III in Zvezo komunalnih skupnosti v Ljubljani namreč ni uspela. Tudl priprave vse potrebne dokumentacije za gradnjo objektov ne glede na letnico začetka gradnje iz odloka so tekle že od leta 1982. Tako je bilo moč nadomestlti izpadle objekte z drugiml, čeprav predvidenih za gradnjo v kasnejših letih tega srednjeroč-nega obdobja (prizidka OŠ Trnovo in OŠ Bičevje). Ne glede na pospešeno vodene aktivnosti je prišlo do večjih zamlkov pri gradnji šestih objektov iz območja naše občine. Zaradi kasnitve gradnje vodovoda je bila zamaknjena adaptacija MKZ Rakitna. Iz programa stanovanjske gradnje je izpadla gradnja soseske VS-6 Grba, na katero je komunalno vezana gradnja VVO Viško polje. Zaradi dolgotrajnih dogovarjanj z mejaši je prlšlo do nekaj mesečnih zastojev pri pripravi projekta glasbene šole. Spreme-njeni ftnančni pogoji, prekinitev projektanske pogodbe in pri-tožbe občanov so razlog za zamik gradnje OŠ Kolezija, pritožbe občanov pa za gradnjo ZP Škofljica. Tudi nov predpis, ki zahteva priključitev objektov na mestnem območju na plinovod je povzro-čil določene zamike v dokončanju izgradnje posameznih objek-tov in povzročil, da so »čiste lokacije« t. j. odkupljene in komu-nalno opremljene postale problematične. Pri reševanju vse navedene problematike so aktivno sodelovali tudi gradbeni odbori v krajevnih skupnostih in operativni odbor občine za pripravo objektov Iz programa samoprispevka III. Gradnja oz. priprave na gradnjo po posameznih še nezgrajenih objektih pa poteka tako: . :\*^..3J,. ^ ^,.. ... 1. VVO Brdo (80 mest v gradnji): ¦-*. \\i ;-,| ;: *.--.'-¦/¦ Projektantska organizaclja in izvajalec gradbenih del Marles Maribor. Na podlagi urejene gradbene dokumentacije izvajanje gradbe-nih del ne poteka po terminskem planu in je predvideno dokon-čanje gradnje objekta do konca leta 1985, ne pa oktobra 1985 kot je po terminskem planu. Vprašljiva je tudi pravočasna izgradnja sekundarne fekalne in meteome kanalizacije, na katero bo možno priključitl VVO, ker se je zaradi spremenjenih bančnih pogojev porušila finančna konstrukcija. Potekajo aktivnosti za zagotovitev ustreznih pogojev, da bi omogočili pričetek dejavno-sti VVO z dokončanjem gradnje objekta. 2. VVO Lavrica (80 mest, objekt v pripravi): -:x\- \ . ;,-.•.; ..:,^C Projektantska organizaclja: Investbiro Koper vv'()na- ¦ ;:';.;h:- Izdelan in potrjen je idejni projekt. Sporazumen odkup zem-Ijišča v pretežni.večini ni bil izvedljiv, zato smo pristopili takoj po izdaji lokacijske dokumentacije dne24. 5. 1985 k postopku raz-glasitve. Dne 30. 9. 1985 je bilo izdano lokacHsko dovoljenje. Po pravnomočnosti le-tega sledi izdelava glavpega projekta. Termin-ski plan, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja 15. 9. 1985, dokončanje gradnje pa 15. 7. 1986, je močno prekoračen. Začetek gradnje, pod pogojem, da na lokacijsko odločbo ne bi bilo pritožb, je bil predviden 1. 3. 1986, dokončanje gradnje objekta, pa do konca leta 1986. Ker pa je na lokacijsko odločbo prispela pritožba, je rbk pričetka gradnje odvisen od možnosti sporazumnega dogovora. ; - 3. OŠ Kolezija (16 učilnic, objekt v gradnji): Projektantska organizacija: Arhitekturni biro Ljubljana, Izvaja- lec gradbenih del: Ingrad Celje. Intenzivno so potekali razgovori za sporazumno razrešitev dveh tipskih montažnih hiš stoječih na funkcionalnem zemljišču OŠ. Sklenitev pismenega sporazuma in tudi izselitev je bila reali-zirana v enem primeru in sicer za objekt, katerega izpraznitev je pogojevala pričetek gradnje. Pri gradnji objekta je prišlo do precejšnjih časovnih zamikov gradnje od prvotnega terminskega plana (po odloku leto 1983) zaradi pritožb občanov v vseh fazah in prekinitve projektiranja s prvotno projektantsko organizacijo. Lokacijska odločba po pritožbenem postopku je bila Izdana 18. 4. 1985. Izdelana in potrjena sta glavni projekt in investicijskl program ter pridobljeno gradbeno dovoljenje. Izbran je bil izvaja-lec gradbenih del, ki je z deli pričel prve dni septembra. Po terminskem planu za objekte v pripravi za gradnjo je rok dokon-čanja 1. 8. 1986. 4. ZP Škofljica (objekt v pripravi): ' Projektantska organizacija: SGP Grosuplje. Pripravljene so programske osnove. Izdelan in potrjen je idejni projekt in lokacijska dokumentacija. Na Vrhovnem sodišču je bila v začetku oktobra rešena tožba stranke v korist družbe in je zemljišče pravnomočno pridobljeno. S tem so darii pogoji za nadaljevanje aktivnosti za pričetek gradnje objekta v letu 1986. 5. MKZ Rakitna (objekt v pripravi): > Projektantska organizacija: Biro 71 Domžale Izdelane in potrjene so programske osnove in idejni projekt. Po terminskem planu je rok za lokacijsko dovoljenje 15. 7. 1985, za gradbeno dovoljenje 10.10.1985terdokončanjeadaptacije 15.1. 1987. Zakasnitev je nastala predvsem zaradi kasnitve izdelave sanacijsklh predlogov glede na analizo seizmične odpornosti. V oktobru bo izveden razpis za pridobitev izvajalca gradbenih del. Po novem terminskem planu naj bl se nujna sanacijska dela na objektih, ki še ostanejo, začela že konec tega leta, adaptacije in novogradnje ostalih pa marca 1986. «-.'GiqLiO GRAFIČNI PRIXAZ POTEKA PHIPRAV IN GRABNJE OBJEKTOV PO STANJTJ 1.10.1985 , -"- : i Letnica • I 0 B J E K T I pričetka grad. OPRAVLJENEFAZE DELA • |ap. VZGOJNOVARSTV. po^- po^pr. ~j IP JED jgLH ^H g^j ™ |^-|*L.fe. ¦ i. vvoTmovo .-,**« i983 w^/W7ž//ww/wM,w7//zm7/wmMmm^r//'wi^, ¦ 2. W0 IG .01983 1983 ^%? %%^ ^^ ^^ ^^ ^^ V///////A W$W/,'////////. -2 Jo.a» 3. W0 BONIFACIJA 1982 1983 ^MWW/,777777/.'^/^^^^^^^^^^^^TŠ? 4. VVO BRDO 1983 1983 i^^^^^^W^j^^^^^M^%^^ 5. W0 VIŠKO POLJE 1983 1987 i%%^ŽŽ^" ^%^___________________________- 6. wo lavrica 1985 1984 VTTM/m^' W777//////777/7W3P='_________________;___________ OSNOVNOŠOLSKI .¦.;&;: ';>¦";.. ' 7. oštrnovo ' 1985 1983 ' W//7///777/M7M/WmM^/7MV/V77777/WMM/SiftS&ll gS#5 8. oš bičevje -1985 1983 ^77/ 7777777,7Ž777Ž7/ W77777,7/7////. y////A WZ777^V/ŽW/. '<0Z0ma&. 9. OŠ KOLEZIJA 1983 1985 WMW777LW^/W7^MZ^/W7/yV^///W>W/ lo. glasbena šola 1982 1983 ^^V7777/7;W77/,77ZW,77777/V/////7777M.^TMZ////////}(Z^' "-77 \ •.¦¦¦;, ZDRAVSTVENI ¦'•: ; _^^ ___„_„_„„_ 11. ZP VELIKE LAŠČE 1983 1983 V/V^^^////^ 12. ZP ŠKOFLJICA 1985 1986 Y////7////////%,7//////. 13. MKZ RAKITNA 1982 1985 W/////77//7777/._____V///7*_____________________________________ , ( LEGENDA: PO = programske osnove, IP = idejni projekt, LD = lokacijska dokumeatacija, PGD = projekt za * gradbeno dovoljenje ; : # Pod letnioo pričetka gradn.ie sta navedeni dve in sioer letnica iz Odloka o uvedbi aamo - -prispevka ... (Uradni list SES, it. 36/81) ter sedaj veljavnl terminski plan PREDLOG IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je informacijo o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti obravnaval na 159. seji in jo posreduje predsedstvu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v odločitev glede uvrstitve na dnevni red seje skupščine občine v novembru. IZVRŠNI SVET INFORMACIJA ~: o pristopu k samoupravnemu spora-zumu o ustanovitvi enotne delovne skupnosti krajevnih skupnosti 1. UVOD V okviru izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik je že dalj časa prisotna misel o ustanovitvi enotne delovne skupnosti delavcev zaposlenih v krajevnih skupnostih. Akcija kot taka je imela tudi vsestransko podporo, vendar do njene realiza-cije ni prišlo vsled različnih pogledov na tako organiziranost. 2. PREGLED AKTIVNOSTI TER URESNIČEVANJE ZAMISLI Ponovna razprava o ustanovitvl enotne delovne skupnosti je potekala v letu 1984, z željo, da se poenoti tako poslovanje v krajevnih skupnostih kakor tudi organiziranost ter priprava in sprejem posameznih aktov. V ta namen je bil ta razgovor s predsedniki skupščin ter svetov krajevnih skupnosti dne 18. oktobra 1984, pripravljena in podana informacija o ustanovitvi delovne skupnosti delavcev zaposlenih v krajevnih skupnostih z željo, da krajevne skupnosti proučijo predmetno problematiko ter podajo svoje poglede in stališča do take organiziranosti. Informacija za ta razgovor je bil tudi predložen delovni osnutek samoupravnega sporazuma (SaS), ki v globalu opredeljuje tako naloge kakor tudi obveznosti krajevnih skupnosti do podane orcjaniziranosti. Ze sama razprava na razgovoru je izoblikovala predloge, ki naj bi se upoštevali pri pripravi osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi delovne skupnosti krajevnih skupnosti in sicer: - organizacija skupnosti ne sme biti sama sebi namen, namreč videti se morajo prednosti. S tako organizacijo se ne sme podaljševati takozvana birokracija, - stroški delovanja skupnosti ne smejo presegati stroškov, katere že imajo sedaj KS pri svojem poslovanju, - obdelati je tehnologijo poslovanja tako delovne skupnosti kakor tudi poslovanja krajevne skupnosti, - pri ustanovitvi delovne skupnosti krajevne skupnosti bomo dosegli enotnejše nagrajevanje delavcev, katero je danes zelo nedorečeno, - delovna skupnost zagotavlja boljšo socialno varnost delav-cev, zaposlenih v krajevnih skupnostih, za katero vemo, da je dosedaj zelo vprašljiva, e-OA-r- pripombe podane na delovni osnutek samoupravnega spra-zuma je upoštevati in predložiti tak predlog, ki bo sprejemljiv za vse krajevne skupnosti ter pri tem upoštevati, da strokovna dela za potrebe KS naj bi opravljale strokovne skižbe tako občinskega upravnega organa kakor SIS, dosledno izpeljati organizacijo dela ter delo postaviti na ekonomske osnove. Na tako podane predloge že na samem programu kakor tudi v nadaljnih individualnih razgovorih s posameznimi krajevnimi skupnostmi je delovna skupnost analizirala predloge in pripombe ter pripravila dopolnjeni samoupravni sporazum z obrazložitvijo. V tako pripravljenem gradivu je bilo podrobneje obdelario besedilo tretjega odstavka 4. člena SaS, ki govori, da se opravila za delovno skupnost opravljajo v okviru služb upravnih organov, na način, ki je določen s posebnim SaS med IS ter KS. Povdariti je treba, da se je že od vsega začetka predvidevalo postopen prenos opravil in sicer od opravil za delovno skupnost v I. fazi do prenosa finančno računovodskih del v II. fazi, ki naj bi bil postopoma opravljen do konca leta 1985 s tem, da bi se poslova-nje v letu 1986 odvijalo že v okviru nove organiziranosti. Tako opravljeno gradivo je strokovna služba sekretariata izvrš-nega sveta dne 23. novembra 1984 poslala vsem KS z željo, da predloženo gradivo ponovno obravnavajo in do teh vprašanj zavzamejo svoja stališča ter pismeno podajo pripombe. Zbori skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik so na junijski seji zborov obravnavali financiranje krajevnih skupnosti v letu 1984 ter na osnovi predloženega gradiva sprejeli pobude IS glede nadaljnje organiziranosti delovne skupnosti krajevnih skupnosti in sicer: - potrebno je izpeljati do 31.12.1985 ustanovitev ene delovne skupnosti delavcev, zaposlenih v KS, - izpeljati načelo združevanja del in nalog, predvsem tam, kjer obstajajo za to pogoji, s tem pa bi se zmanjšalo število pogodbe-nih del ter racionalizirala poraba sredstev, - uveljaviti enotne kriterije in merila za vrednotenje del in nalog, ki se opravljajo za potrebe IS in vskladitve njihovih OD. Povratne informacije o pristopu, odnosno k načelnemu pri-stanku za ustanovitev delovne skupnosti so dokaj netigodne. Krajevne skupnosti so bile večkrat opozorjene na načelno opre-delitev do tega vprašanja. Ta opozorila so se nanašala predvsem na krajevne skupnosti, katere se še niso opredelile do vprašanja ustanovitve ob vsakokratnih obiskih v krajevnih skupnostih. Kon-kretnejših rezultatov ni bilo, kar je razvidno tudi s priloge. 3. RAZPRAVA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V zvezi z ustanovitvijo delovne skupnosti so potekale razprave tekom celega leta 1985. O tej problematiki je razpravljalo tudi predsedstvo OK SZDL, katero je apeliralo na krajevne konference SZDL, da naj skupno s sveti KS proučijo problematiko ter na osnovi proučitve naj se skupno opredelijo do vprašanja ustanovi-tve delovne skupnosti. Tudi ožja delovna skupina je obravnavala tozadevno problema-tiko ter se opredelila, da ne bo nadaljevala z nadaljnjo pripravo za ustanovitev delovne skupnosti, dokler se ne bo vsaj 50% krajev-nih skupnosti pozitivno opredelilo.za ustanovitev delovne skup-nosti. Da je bilo stališče ožje delovne skupine pozitivno, vsekakor potrjuje priložena priloga, iz katere je razvidno, koliko krajevnih skupnosti je do 24. septembra 1985, obravnavalo predmetno problematiko in kakšne odločitve so sprejeli. Na pobudo Izvršnega sveta je občinska konferenca ŠZDL ponovno pozvala predstavnike krajevnih konferenc SZDL ter predstavnike krajevnih skupnosti, ki se niso opredelile do vpraša-nja ustanovitve delovne skupnosti, podajo svoja stališča. Raz-prava je pokazala, da načelnih nasprotovanj ni, vendar je še vrsta nedorečenih zadev, vsled katerih se krajevne skupnosti ne morejo odločati. 4. ZAKLJUČEK S pripravami za ustanovitev delovne skupnosti naj se nadaljuje, vzorec organiziranosti pa naj bo rezultat individualnih odnosov v vseh krajevnih skupnostih. Razgovori v krajevnih skupnostih naj bi vsebovali: - organizirunost delovne skupnosti v skladu s pozitivno zako-nodajo, - potek odnosov med delovno skupnostjo in krajevno skup-nostjo, - dogovori o tehnologiji dela na vseh področjih, - vire in višino stroškov delovanja delovne skupnosti. I PREGLED OPREDELITVE KRAJEVNIH SKUPNOSTI DO USTA-NOVITVE DELOVNE SKUPNOSTI KS 24. 9. 1985 Krajevna skupnost opredelitev za proti ni odgovora 1. Barje • .,+ _ 2. Brdo : ¦;¦¦¦¦. +^ 3. Brezovica • ' + • 4. Črni vrh , • + ' 5. Dobrova , + 6. Galjevica ¦¦¦¦'; , ' , + 7. Golo . ,+ 8. Horjul : ' - ¦¦¦¦¦. + 9. Ig ¦ . :¦ ' ' ¦¦'¦' . : .•¦¦ + 10. Iška vas ¦„.'.¦, + - > • ' 11. Kolezija + 12. Kozarje + , 13. Krim . + 14. Lavrica ' ' + 15. Malči Belič . : + ¦ . 16. Milan Česnik ' , . + 17. Murgle • . + 18. Notranje Gorice ' . + 19. Peruzzi • " + 20. Pijava Gorica , . + 21. Polhov Gradec ' • . + 22. Preserje ,• ,_..-.' + ¦.¦. 23.. Rakitna ¦ •; ¦ , + 24. Rakova jelša ' ..' . , + ¦¦ ¦ •'. > ; 25. Rob . •, . ¦-'••¦ + 26. Rožna dolina " ' '¦¦ ' + 27. Rudnik , ' • + 28. Stane Sever . ,v- + 29. Škofljica > 30. Trnovo ' + . 31. Tomišelj . ¦ . . + 32. Turjak + 33. VelikeLašče -.:'¦: + 34. Vič - + ¦¦..;>.--. 35. Vnanje Gorice . , + 36. Vrhovci -• , ! ','.,.+ 37. Zeleni Log + .'•..-'¦ 38. Želimlje + ________________________________________h ________________________________ STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 1. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 158. seji dne 16/10-1985 obravnaval in sprejel infor-macijo o stanju priprav na proslavo 400-letnice smrti Primoža Trubarja in 150-letnice rojstva Josipa Stritarja in ugotavlja, da je predvsem v zadnjih mesecih izjemno veliko narejenega na tem področju in kaie ob nadalj-njem močnem angažiranju vseh dejavnikov, da se bodo objekti pravočasno incelovito pripravill za proslavo 400-letnice smrti Primoža Trubarja in 150-letnici rojstva Josipa SMtarja. 2. Izvršni svet podpira predlog zbiranja sredstev, ven-dar meni, da je možno le ob močnem angažiranju /n predvsem ob prostovoljnih osebnih prispevkih delavcev oz. občanov. Izvršni svel podpira predlog, da se zagoto-vijo sredstva iz kulturne skupnosti Ljubljane in Slovenije. 3. Izvršni svet meni, da je Ireba kljub vsemu v okolici urediti gostinsko ponudbo na nivoju ustrezne kakovosti ponudbe, kar je treba zagotovM tudi s soglasjem KS Velike Laiče. 4. Izvršni svet predlaga, da se kratka informacija o celotni obravnavani akciji objavi v delegatski prilogi, a tem, da se kompletno javnost z njo seznani v glasilu naša komuna. IZVRŠNI SVET INFORMACIJA t\ .¦>.:, '" tlur.tt-ft ..-. i- ¦:':¦"> i'ii; :»WiIi;>* :|uti ¦¦.,-.¦¦-,' ¦ . ¦ .. ¦ ¦ ' ¦'¦•.; . ¦ V',.\ • -•it-;.v.f.'. .''. v.. .;/ .""¦.¦¦¦':¦' . '.¦'¦.- ¦¦¦.-¦ ¦- ¦, ' 'K5 ' ¦»¦-¦>. w> -0 .•"¦¦ ; "¦ ¦' '¦• ,, '¦ : ' ¦¦¦;:-.- ' ' ""¦ ' • ¦¦-. ¦ ; UUBLJANA, OKTOBER 1985 SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBUANA VIČ- RUDNIK Številka: 06-1/82 . Datum: 4/11-1985 "" >-¦•¦«, ' VABILO Na podlagi 173. in 189. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 50. in 70. člena poslov-nika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujeva skuprio zasedanje' zbora zdruzeriega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik ter skupščine občinske izobraževalne skupno-sti, ki bo v četrtek, 21. novembra 1985 ob 13. uri v prostorih Fakultete za elektrotehniko, Ljubljana Tržaška c. 25. V sprejem predtagava naslednji DNEVNI RED: - Informacija o nekaterih družbenoekonomskih vidikih uvaja-nja informacijske tehnologije in ustreznih sistemov. Predsednik skupščine Predsednik skupščine občinska izobraževalne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik LjubljanaVič-Rudnik • Maks Klanšek, l.r. Milan Stebernak, l.r. ' ¦¦; ' " NAMEN INFORMACIJE V pričujoči informaciji o nekaterih družbenoekonomskih vidi-kih uvajanja informacijske tehnologije in ustreznih sistemov bomo obravnavali: - pomen družbenega sistema informiranja in nekatere pro-bleme računalniško zasnovanih informacijskih sistemov; - mesto in vlogo informacijskega sistema v organizacijah združenega dela kot poslovnem sistemu; - smeri razvoja informacijske tehnologije in dolgoročno ori-entacijo v vzgoji in izobraževanju, - nekatere družbenoekonomske vidike uvajanja robotizacije, - zasnovo razvoja Srednje šole za računalništvo, - vlogo znanstveno raziskovalnih institucij z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik pri uvajanju informacijske tehnologije in ustreznih sistemov na območju občine. Družbeni sistem informiranja in nekatere probleme računalni-ško zasnovanih informacijskih sistemov bomo obravnavali pred-vsem zato, da bi prikazali družbena prizadevanja za njegovo uveljavitev ter prepreke za hitrejše uveljavljanje dogovorjenih načel in sprejetih predpisovteropozorili na nekatere bolj ali manj znane probleme, ki neposredno ali posredno zadevajo tako ime-novano informacijsko kulturo, kamor sodi tudi vzgoja in izobra-ževanje računalniških delavcev. Pri tej obravnavi seveda nimamo ambicij, da bi tako obsežno snov obravnavali celovito, popolno in podrobno, temveč se bomo orientirali samo na poglavitne aspekte in probleme družbenega sistema informiranja, ki so sicer podrobneje obdelani v neštetih člankih, razpravah in sestavkih in obravnavani na simpozijih, posvetovanjih in seminarjih o tovrstni tematiki. Mesto in vlogo informacijskega sistema v organizacijah zdru-ženega dela kot poslovnem sistemu bomo obravnavali, seveda tudi na kratko, zato, da bi prikazali medsebojno odvisnost in povezanost izvajalnega, upravljalnega in informacijskega sistema. Poleg tega želimo opozoriti na različne možnosti upo-rabe informacijske tehnologije v organizacijah združenega dela, na vlogo in pomen znanja v sodobnem informacijskem načinu proizvodnje ter prikazati doseženo stopnjo razvoja informacijskih sistemov v naših organizacijah združenega dela. Kar smo zapisali glede družbenega sistema informiranja in nekaterih problemov računalniško zasnovanih informacijskih sistemov, naj velja tudi za obravnavo smeri razvoja informacijske tehnologije in dolgoročne orientacije v vzgoji in izobraževanju. Zadovoljiti se bomo morali le s kratkim prikazom dosežene stop-nje razvoja informacijske tehnologije in s prikazom nujnega upo-števanja teh dosežkov v dolgoročni orientaciji v vzgoji in izobra-ževanju. Zasnova dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, ki v različnih komponentah bolj posredno kot neposredno vključuje tudi razvoj informacijske tehnologije ter orientacijo v vzgoji in izobraževanju, bo lahko v pričujoči infor-maciji predvsem orientacija za razvoj informacijske tehnologije. Obravnava nekaterih družbenoekonomskih vidikov uvajanja robotizacije v tej informaciji bo potrdila, da gre za medsebojno povezanost in odvisnost procesov uvajanja informacijske tehno-logije (računalništva, informatike in telematike) in robotizacije. Tako uvajanje informacijske tehnologije kot robotizacije moramo obravnavati kot novo tehnološko revolucijo, ki mora prežeti celotno gospodarsko in družbeno življenje pri nas. Zato bi bila informacija pomanjkljiva, če bi obravnavali samo družbenoeko-nomske vidike uvajanja informacijske tehnologije. % V nadaljevanju bomo v informaciji prikazali obstoječe pogoje delovanja Srednje šole za računalništvo ter se posebej zadržali pri prostorskih problemih, ki so pri tako velikem številu učencev in zahtevnem vzgojno izobraževalnem programu postali resna ovira za kvaliteten pouk. Podali bomo tudi zasnovo razvoja šole, ki naj bi s pridobitvijo novih prostorov in računalniške opreme postala tudi izobraževalni center za računalništvo za že zapo-slene delavce. Zasnovo razvoja šole bomo prikazali z vidika nujne prostorske razširitve šole in predvidenih finančnih sredstev ter z vidika ustrezne kadrovske zasedbe šole na osnovi že izdelanega idejno programskega načrta. Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik ima svoje sedeže več kot 50% vseh znanstveno-raziskovalnih institucij v Sloveniji. To je vsekakor izredna koncentracija znanstveno raziskovalnega kadra na območju ene občine in normalno bi bilo pričakovati, da bi bilo več znanstveno raziskovalnih delavcev kot doslej vključenih v reševanje problemov organizacij združenega dela, pa tudi drugih organizacij na območju občine. Tesnejše sodelovanje proizvod-nih organizacij združenega dela, pa tudi drugih organizacij z znanstveno raziskovalnimi institucijami je v pogojih uvajanja informacijske tehnologije in ustreznih sistemov kategorični imperativ, ker brez potrebnega ustreznega znanja se ne bo dalo kaj dosti storiti. Prav na to sodelovanje želimo opozoriti v tej informaciji in spodbuditi interes na eni kot na drugi strani. Pri reševanju problemov, ki jih bo navrgel proces uvajanja informa-cijske tehnologije in ustreznih sistemov morajo odigrati nekatere znanstveno raziskovalne institucije odločilno vlogo. 1. POMEN DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA IN NEKATERI PROBLEMI RAČUNALNIŠKO ZASNOVANIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV Celovita obravnava družbenega sistema informiranja bi prese-gla okvirno zasnovo te informacije. Pomen družbenega sistema informiranja pa najbolj zgovorno izpričujejo: Ustava SFRJ, Zakon o združenem delu, Resolucija o temeljih družbenega sistema informiranja (sprejeta v Skupščini SFRJ 16/5-1979), Zakon o temeljih družbenega sistema informiranja in o informacijskem sistemu federacije \z leta 1981 ter republiški Zakon o družbenem sistemu informiranja iz leta 1983, da ne navajamo še drugih predpisov pristojnih družbenih orgariov. Družbeni sistem informiranja je v 75. členu Ustave SFRJ takole opredeljen: »Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podat-kov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih. Dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena.« V Resoluciji o temeljih družbenega sistema informiranja je med drugim zapisano: »Družbeno informiranje je eden bistvenih ele-mentov za nadaljnjo demokratizacijo družbenoekonomskih in političnih osnov, t.j. za uresničevanje ustavnih pravic delovnih Ijudi in občanov kot samoupravljalcev. Uresničevanje pravic do resnrčnih, popolnih in pravočasnih podatkov in informacij, ki so potrebni za samoupravno odločanje, je eden glavnih pogojev za uresničevanje z Ustavo SFRJ zajamčenih svoboščin in pravic človeka in občana.« Že ti dve izvirni formulaciji v dovoljeni meri in celovito oprede-Ijujeta izjemno družbeno pomembnost družbenega sistema infor-miranja. Zato menimo, da bi bilo odveč, če bi navajali še druge določbe, ki govorijo o pomenu družbenega sistema informiranja. Problemov računalniškozasnovanih informacijskih sistemovje seveda veliko in naš namen ni, da bi jih naštevali, še manj pa, da bi jih v celoti obravnavali. Omejili se bomo le na nekatere, ki nam bodo osvetlili orientacijo pri zasnovi razvoja Srednje šole za računalništvo. Eden od problemov je vsekakor naše absolutno in relativno tehnološko zaostajanje za industrijsko razvitimi državami. In gospodarska kriza pri nas, ki je obenem tudi družbena, je predv-sem posledica tehnološkega zaostajanja na vseh ravneh. Če je to tako, in tako je, potem se iz krize ne bo mogoče izkopati, ne da bi se povzpeljinayišjL.tedflptaški!jiiV!Ok,1Iai.YiSjiJ»taološki niyo pa vključuje računalniško tehnologijo kot bistveno in dominantno komponento v sodobni proizvodnji in njenem vodenju. Ob tej ugotovitvi se je treba ne samo zamisliti, temveč predvsem in naglo, pa seveda vsestransko pretehtano ukrepati, kajti tehnolo-ško zaostajanje pomeni tudi ekonomsko zaostajanje z vsemi negativnimi učinki in posledicami za družbeni razvoj v celoti. Ekonomskega razvoja ni več mogoče zagotavljati samo s poveče-vanjem vložkov dela in kapitala, ne da bi sorazmerno hitreje povečevali delež in vlogo znanja. Minili so torej časi, v katerih je bil ekonomski razvoj pogojen s čedalje večjim izcejanjem znoja. Dominirati je začelo znanje, ki se pa mora uveljaviti zlasti v naslednjih treh smereh: - v uvajanju novih proizvodnih tehnologij, ki bodo zahtevale manj energije in manj živega dela, ter bodo zato varčnejše in učinkovitejše, - v hitrejšem razvoju novih proizvodov, s katerimi bo mogoče nadomeščati stare, pri katerih je življenjska doba čedalje krajša, - v uveljaljavlja bolj racionalnih sistemov upravljanja in vode-nja, bolj preciznih sistemov proizvodnih in družbenih regulativov in na ta način v sproščanju obsežnega deleža »družbene režije« v korist informacijskih sistemov, ki v perspektivi omogočajo tudi boljše obvladovanje družbenega razvoja v celoti. Absolutno in relativno tehnološko in ekonomsko zaostajanje za industrijsko razvitimi deželami, ki se reflektira tudi v zaostajanju računalniške tehnologije, je vsekakor poglavitni problem, s kate-rim se srečujemo in s katerim se bodo morali spopasti vsi obsto-ječi in potencialni nosilci računalniško zasnovanih informacijskih sistemov in najodgovornejši subjekti družbenega sistema infor-miranja. Drugi problem, ki je v neposredni zvezi z ravnokar obravnava-nim, je, kako vpeljati sodobno tehnologijo v proizvodne in druge procese. Natančneje bi problem opredelili, če bi se vprašali, kako se lotiti vpeljave sodobne tehnologije v proizvodne in druge procese. Pri vsakem uvajanju računalniško zasnovanega infor-macijskega sistema potrebujemo poleg potrebnih sredstev predvsem dvoje izhodišč: - živo znanje in - pripravljenost in sposobnost za nov način organizacije. Oa nam živega znanja primanjkuje, ne bi bilo težko dokazati. Kot smo ugotovili, da zaostajamo v tehnologiji, moramo ugoto-viti, da zaostajamo za industrijsko razvitimi deželami tudi v živem znanju. Toda bolj kot to dejstvo je zaskrbljujoče prepričanje, da pomanjkanje živega znanja ni problem in da še ni najnujneje spremeniti obstoječe. Računalniško zasnovani informacijski sistemi potrebujejo za lastno funkcioniranje ustrezno usposobljene delavce - strokov-njake vseh stopenj. Pri tem pa se srečamo s tretjim problemom, s problemom izobraževanja ustreznih strokovrijakov. Rešitev pro-blema se zdi dokaj preprosta. Toda žal, ni tako, Tempo razvoja sodobne tehnologije, kamor sodi tudi računalniška tehnologija, je tako hiter, da mu z rednim izobraževalnim procesom skorajda ni mogoče slediti. To seveda ne pomeni, da je znanje, pridobljeno v rednem izobraževalnem procesu, na katerikoli stopnji že, nepo-sredno. Ne. To znanje, je neobhodno potrebno. Toda poleg tega je potrebno še dopolnilno znanje, da bi lahko delavec in stroj »hodila vštic«, kar je pravzaprav nujno, če hočemo preprečiti razkorak med tehnologijo in znanjem, ki je potrebno za njeno uporabo. Za reševanje tega problema se bo potrebno tudi v izobraževalnem procesu sprotno prilagajati zahtevam razvoja tehnologije ter permanentno spreminjati in dopolnjevati učne programe na vseh stopnjah in ravneh. Seveda pa bo poleg red-nega izobraževanja potrebno še dopolnilno izobraževanje za direktno obvladovanje in Širjenje tehnološke kulture v vsakem proizvodnem in upravnem procesu. Že bežen pogled samo na nekatere probleme računalniško zasnovanih informacijskih sistemov nas opozori na nujnost siste-matičnega, organiziranega in permanentnega družbenega uskla-jevanja in usmerjanja vseh subjektov družbenega sistema infor-miranja pri reševanju problemov, povezanih zu nujnostjo tehno-loške in miselne preorientacije, da bi ujeli korak s tempom razvoja, ki ga diktirajo industrijsko razvite države. Neizogibno je horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij združenega dela, povezovanje vzgojno izobraževalnih organizacij z organiza-cijami združenega dela, enih in drugih pa z znanstveno razisko- valnimi organizacijamt, da bi bile pomembne odločitve za tehno-loško in miselno preotientacijo čim boljše, vsestransko preteh-tane, racionalne. Ne bt^ b*i4o prav, da bi vsak zase tiščali glave v pesek kot noj in ob tem ugotavljali, da se ne da, da ne gre, da je nemogoče in podobno. Problemi pa seveda so in bodo, celo več jih bo, kajti s prilagajanjem sodobnemu tempu tehnološkega in ekonomskega razvoja bo prihajalo tudi do problemov, ki jih danes niti ne slutimo. Toda oboroženi z znanjem bomo obvladali tudi probleme, ki bodo šele prišli na površje. 2. MESTO IN VLOGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA KOT POSLOVNEM SISTEMU Celotno poslovanje vsake organizacije združenega dela lahko razčleriimo na večje ali manjše prvine, ki medsebojno povezane in odvisne omogočajo normalen potek poslovnega procesa. V vsaki organizaciji združenega dela se celotno poslovanje odvija tudi v odvisnosti in povezanosti z zunanjimi vplivnimi činitelji, ki v marsičem določajo notranje odvijanje poslovnega procesa. Celoto notranjih in zunanjih činiteljev, ki določajo in omogočajo poslovni proces ali celotno poslovanje organizacije združenega dela, lahko obravnavamo kot poslovni sistem. Poslovni sistem organizacije združenega dela pa lahko razčle-nimo na tri medsebojno odvisne in povezane sisteme, ki so: ¦ - izvajalni sistem, ";~ v. - upravijalni sistem, .'¦¦ .*•,.>: ,\v:"'.;-v ::¦; : «:::, >^-': - informacijski sistem. -*'¦•'¦¦'''"»' ¦' s?ipJ•¦¦w'--ir»o ^ »n^-r Izvajalni sistem organizacije združenega dela vključuje tiste prvine poslovnega procesa, ki v nekem smislu predstavljajo temeljne poslovne funkcije (skupek del in nalog). Te poslovne funkcije so naslednje: kadrovska, tehnična, nabavna, proizvodna, prodajna in finančna funkcija. Upravljalni sistem organizacije združenega dela tvorijo: načrto-valna funkcija, pripravljalna funkcija in nadzorna ali kontrolna funkcija. Upravljalni sistem vključuje samoupravno odločanje in poslovodno odločanje (vodenje) o poslovnem procesu, ki ga predstavljajo poslovne funkcije izvajalnega sistema. Informacijski sistem organizacije združenega dela pa omogoča sprejemanje odločitev o njenem celotnem poslovanju, oziroma o posameznih poslovnih procesih kot njegovih sestavinah. Zato informacijski sistem zaobsega: funkcijo obravnavanja podatkov o preteklosti, funkcijo obravnavanja podatkov o prihodnosti, funkcijo nadziranja podatkov in funkcijo analiziranja podatkov. Preveč prostora bi zavzelo, če bi se odločili za podrobnejšo obravnavo posameznih funkcij izvajalnega, upravljalnega in informacijskega sistema. Zato naj se zadovoljimo s kratkim prika-zom medsebojne povezanosti teh treh sistemov s tokovi podat-kov in informacij. V izvajalni sistem vstopajo informacije za izva-janje, iz njega pa izstopajo podatki o izvajanju. V informacijski sistem vstopajo podatki o izvajanju in iz njega izstopajo informa-cije za izvajanje. V upravljalni sistem pa vstopajo informacije za upravljanje in iz njega izstopajo informacije za izvajanje. S tokovi podatkov in informacij pa se celotna organizacija združenega dela kot poslovni sistem povezuje tudi s svojim okoljem. Glede na usmerjenost lahko razlikujemo običajni (klasični) informacijski sistem in upravljalni informacijski sistem. Značil-nost običajnega (klasičnega) sistema je, da je pretežno usmerjen v pretekla dogajanja brez posebnega poudarka na potrebah pri upravljanju. Značilnost upravljalnega informacijskega sistema pa je, da je z vidika potreb pri upravljanju usmerjen tako v pretekla kot v sedanja in prihodnja dogajanja. Informacijski sistem lahko razčlenjujemo po različnih vidikih. če informacijski sistem razčlenjujemo glede na to, o katerih temeljnih poslovnih funkcijah je na podlagi informacij potrebno sprejeti odločitev, razlikujemo kadrovski informacijski sistem, tehnični informacijski sistem, nabavni informacijski sistem, pro-izvodni informacijski sistem, prodajni informacijski sistem in finančni informacijski sistem. V vsakem primeru informacijski sistem označujemo glede na predmet odločanja v izvajalnem sistemu. Glede na tehnično opremljenost lahko razlikujemo ročno zas-novani informacijski sistem in računalniško zasnovani informa-cijski sistem. Računalnik je mogoče vključiti v informacijski sistem, kjer je mogoče vzpostaviti algoritme, t. j. navodila za delo, ki pojasnjujejo logični vrstni red opravil pri reševanju določene naloge. Izkušnje kažejo, da je razvoj informacijskih sistemov čedalje bolj povezan s celotnim razvojem informacijske tehnolo-gije (računalništva, informatike in telematike). Danes govorimo in pišemo že o informacijskem načinu proizvodnje. Za informacijski način proizvodnje je odločilnega pomena znanje. Naravnost revolucionarne sprememb v tehnologiji in sploh v industrijskem načinu proizvodnje pripisujejo analitiki predvsem znanju. Tako ugotavljajo, da je bit delež znanja kot faktorja proizvodnega procesa, v manufakturi približno 10%, v industrijskem načinu proizvodnje 25%, v sodobnem informacijskem načinu proizvod-nje pa sodeluje znanje že s 70%. Večina razvitih dežel je v zadnjem desetletju z velikimi vlaganji v raziskave in razvoj pospe-ševala tehološki napredek, ki omogoča prehod na informacijski način proizvodnje. Ta jim omogoča zniževanje stroškov energije, surovin in reprodukcijskega materiala ob sočasnem povečevanju produktivnosti dela in izboljševanju kvalitete proizvodov. Računalniško krmiljenje proizvodnih procesov, ki za naše raz-mere zveni še dokaj tuje, čeprav si že tudi pri nas izjemoma utira svojo pot, je v proizvodnih organizacijah v razvitih deželah že zdavnaj postalo dominanten način vodenja proizvodnje. Danes je v razvitih deželah že nekaj normalnega, da se pri vsakem večjem investicijskem projektu izdela tudi projekt celotnega informacij-skega sistema. Nesporno je dejstvo, da se bodo morali ročno zasnovani infor-macijski sistemi prej ko slej umakniti računalniško zasnovanim informacijskim sistemom z vsemi prednostmi, ki jih ima slednji za odločanje v upravljalnem sistemu o posameznih procesih in kategorijah v izvajalnem sistemu, ki jih zaobsegajo temeljne poslovne funkcije: kadrovska, tehnična, nabavna, proizvodna, prodajna in finančna funkcija. Ko je leta 1976. Gospodarska zbornica Slovenije izvedla anketo o računalništvu, je ugotovila izrazito usmerjenost na datotečne informacijske sisteme. Datotečni sistem pa obsega rutinsko zbi-ranje, urejevanje, obdelovanje in shranjevanje podatkov in daja-nje \z njih izvedenih informacij. To je seveda le prva stopnja izmed štirih različnih stopenj razvoja informacijskih sistemov, ki so naslednji: datotečni, napovedovalni, predlagalni in odtoče-valni informacijski sistem. Po podatkih omenjene ankete je bil vrstni red najpogostejših obdelav na 155 instaliranih računalnikih naslednji: v ..: ' "¦ V'" 1. OSebni dohodki :;' ;;¦¦;?>¦>:(; tpuj «^fii!:--A-."18i 2. saldakonti kupcev orpK-oi!^' of.:>}ffllb 3. fakturiranjezdnevnikom -insaav •'•>;!.:••»;;urni-Jfti 4. kadrovskeevideneeiHj', a h-:^'.-i<:.> ;>; ,!o,t c>;fcj .bpjs^-'- suISa 5. osnovnasredstva ¦.'¦r<i;yjil i ¦:.^s.u:b .ii>o^iqb^ia rvicr ">78b> 6. evidenca materiala >/ -1^8 f;:'C-<:»qsu;j?i; •-.cc^jm-' 12! 7. prodajna statistika '¦¦¦¦- . mj -j.i <;n;>T .;'¦¦y:-p>'i is^ &>:3%i 8. stroški po stroškovnih mestih ';:. •./-?? -,.ev s tp«!Qt4';>. M~ 9. obračun prodaje ¦¦¦'¦:.¦•¦•¦,¦ .¦' *-' '• : 6S' 10. obračunzalog 65 Šest let kasneje so na IX. posvetovanju o ekonomiki in organi-zaciji združenega dela, ki ga je priredilo Društvo ekonomistov Ljubljana aprila 1982. leta v Portorožu, kjer so obravnavali eko-nomsko organizacijske probleme izgradnje računalniško zasno-vanega informacijskega sistema v organizacijah združenega ¦ dela, ugotovili, da so naše organizacije zduženega dela v glav-nem šele na prvi stopnji, torej na datotečni stopnji informacijro skega sistema. *- Zanimivo in koristno bi bilo ugotoviti razvoj računalniško zas-novanih informacijskih sistemov organizacij združenega dela v zadnjih treh letih, da bi vsi zainteresirani spoznali, če se v uporabi informacijske tehnologije pomikamo naprej, stagniramo ali morda celo nazadujemo. ¦ o; oms^e^v i.-ii;,'-',^ 3. SMERI RAZVOJA INFORMACIJSKE i TEHNOLOGIJE IN DOLGOROČNA ORIENTACIJA > VVZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU. -' - Po kratki predstavitvi pomena družbenega sistema informira-nja in nekaterih problemov računalniško zasnovanih informacij-skih sistemov se bomo sedaj zadržali pri smereh razvoja informa-cijske tehnologije in dolgoročni orientaciji v vzgoji in izobraževa-nju. Smeri razvoja informacijske tehnologije moramo spoznati zato, da bi lahko primerjali doseženo stopnjo razvoja v naši republiki z doseženo stopnjo razvoja v nekaterih razvitih državah ter na osnovi takšne primerjave prišli do določenih zaključkov. Dolgoročno orientacijo v vzgoji in izobraževanju, seveda predv-sem glede na smeri razvoj informacijske tehnologije, pa potrebu-jemo predvsem zato, da bi na tej osnovi laže opredelili zasnovo razvoja Srednje šole za računalništvo. Informacijska tehnologija, ki kot pojem vključuje računalni-štvo, informatiko in telematiko, se v industrijsko razvitih državah izredno naglo razvija in povzroča, da je prepad med razvitimi in nerazvitimi čedalje večji. Nagel razvoj informacijske tehnologije vnaša v posamezne generacije (generacija je doba, v kateri je logična celotna tehnologije strokovno in poslovno na mestu) bistvene spremembe, ki jih je treba v izogib zaostajanju sprotno osvajati in se tudi z znanjem prilagajati, da bi obvladali vse zahtevne spremembe. Rok, v katerem informacijska tehnologija zastara, je zelo kratek. Računalnik zastari približno v petih letih od njegove instalacije. Po tem roku postaja uporaba računalnika neracionalna. Novi izpopolnjeni modeli imajo bistveno večje zmožnosti in jih je mogoče dobiti po bistveno nižjih cenah. Obdelave podatkov je možno na računalnikih novega tipa izvesti bistveno hitreje, bolje in ceneje. V letu 1983 se je iztekla tretja generacija informacijske tehnolo-gije, med tem ko je četrta generacija na pohodu že od leta 1981. V svetu napovedujejo, da bo četrta generacija trajala do leta 1990, za njo pa bo nastopila peta generacija informacijske tehnologije z izredno pomembnimi spremembami, ki bodo močno vplivale na avtomatizacijo proizvodnih procesov in poslovanja, na vojaško tehniko, izobraževanje ter prodrle do medicine, kulture in umet-nosti. \z navedenega sledi, da ne gre za prodor informacijske tehnologije samo v proizvodne procese, temveč gre za njen prodor tako v materialno kot v duhovno, proizvodno in neproiz-vodno sfero. Preveč prostora bi zavzelo, če bi obravnavali značil-nosti posameznih generacij informacijske tehnologije. Za tretjo generacijo, ki se je po navedbah strokovne literature iztekla v letu 1983, so značilne naslednje sestavine: satelitske komunikacije, optična vlakna kot prenosni medij, paketni prenos podatkov, mikroprocesorji, porazdeljenost procesiranja pomnjenja in kon-trole. Toda o tem bodi dovolj. V SR Sloveniji je blizu 4.000 temeljnih organizacij združenega dela, več kot 2.000 delovnih organizacij, več kot 1.000 krajevnih skupnosti in drugih subjektov, ki tvorijo informacijsko mržo, v kateri se povezujejo s svojimi informacijskimi sistemi v družbeni sistem informiranja. Brez ustrezne informacijske tehnologije je praktično nemogoče obvladati in sprovajati družbeni sistem informiranja in vse zainteresirane subjekte in institucije delegat-skega sistema, tako kot je družbeni sistem informiranja in drugih zakonskih predpisov in družbeno dogovorjenih usmeritev, sta-lišč, sklepov in priporočil. Subjektov informiranja v SR Sloveniji je torej kar precej. Toda ob tem je treba ugotoviti, da SR Slovenija ne razpolaga z več kot 400 računalniki in s približno 2.000 terminali, kar je glede na doseženo stopnjo njenega razvoja absolutno premalo in neustrezno. Upoštevaje število prebivalcev zaostaja Slovenija za industrijsko najrazvitejšimi državami 12 krat do 15 krat, čeprav je razmerje doseženega družbenega proizvoda na prebivalca v primerjavi z najrazvitejšimi deželami med 2 in 3. Očitno imamo opraviti s konservativno miselnostjo, ki smo jo v tej informaciji že obravnavali. To je miselnost, ki se manifestira kot prepričanje, češ da ni še tako nujno potrebno preiti na uvajanje in osvajanje informacijske tehnologije, da je mogoče še po starem, da je še dosti slabših in takemu škodljivemu modrovanju po-dobno. Presenetljivi so tudi podatki o vlaganju v informacijsko tehno-logijo. Med-tem ko v industrijsko razvitih deželah vlagajo med 200 in 300 $ na prebivalca, vlagamo pri nas manj kot 5 $ na prebivalca. Vlagamo torej 300 krat manj. V razvitih državah pora-bijo podjetja med 1,5 do 3% realizacije za informatiko, pri nas pa pod 0,5% prihodka v gospodarstvu (to velja samo za organizacije združenega dela, ki imajo avtomatsko obdelavo podatkov) oz. 0,7% v negospodarstvu. Stopnja rasti računalniške opreme v industrijsko razvitih deže-lah je že več kot dvajset let med 20 in 30. Pri določenih kategori-jah opreme je stopnja rasti več kot 100-letno. V zadnjih nekaj letih stopnja rasti računalniške opreme vSR SLoveniji stagnirapod 10 letno. Če bo letna stopnja rasti računalniške opreme v industrij-sko razvitih deželah tudi v bodoče 30 in če bomo v SR Sloveniji ostali pri stagnaciji pod 10, bo sedanje 12 kratno do 15 kratno zaostajanje v SR Sloveniji naraslo v petih do desetih letih na več kot 50 kratno. To bi pa pomenilo pravo katastrofo. Do te kata-strofe pa kaj lahko pride, če ne bomo prav hitro spremenili odnosa do informacijske tehnologije. Zato je treba čimprej pre-magati vse odpore na vseh ravneh in se lotiti sistematičnega, organiziranega in permanentnega usmerjanja pri uvajanju infor-macijske tehnologije. Brez ustrezne družbeno organizirane akcije ne bo prišlo do premika v družbeni zavesti o pomenu informacijske tehnologije, do katerega pa mora priti čimprej, da bi že sprejete načelne, zakonske in planske opredelitve zaživele. Kolikor kasneje bo prišlo do nujnega premika v družbeni zavesti o pomenu inforamcijske tehnologije, toliko teže se bomo izkopali iz zaostalosti, ki je očitna ne le v primerjavi z najrazvitejšimi deželami, temveč jo ugotavljamo tudi v primerjavi z nekaterimi drugimi srednjeevropskimi državami. Inforamcijska tehnologija si v vsaki državi na svoj način utira pot v proizvodne in vse druge procese in mnoge pozitivne izkuš-nje iz posameznih držav kaže s pridom uporabiti pri njenem uvajanju tudi pri nas. Treba je vedeti, da tudi v razvitih deželah uvajanja inforamcijske tehnologije ni potekalo gladko in prehodi iz ene v drugo generacijb niso bili brez odporov. Drugače rečeno, z nizko informacijsko zavestjo in nizko informacijsko kulturo se srečujejo tudi v razvitih državah, zato izvajajo množične državno usmerjene akcije za popularizacijo informacijske tehnologije, po drugi strani pa z močnimi državnimi projekti pospešujejo rast uporabe in proizvodnje informacijske tehnologije. Pri tem seveda prednjačijo Japonska in ZDA, v Evropi pa Francija, Anglija in celo Španija, ki je prva v Evropi zgradila javno omrežje za prenos podatkov. Vzgoja in izobraževanje kadrov sta pomembni in odločilni tako v procesu uvajanja računalniško zasnovanih informacijskih siste-mov kot v uporabi in razvoju informacijske tehnologije, Še več. Vzgoja in izobraževanje sta nadvse pomembni tudi za uporabnike rezultatov informacijskega sistema. Potemtakem bi morali v vzgojno izobraževalni proces vključiti poleg učencev in študen-tov, ki se namensko izobražujejo, še dokajšnje število aktivnih delavcev v združenem delu in v družbenih dejavnostih kot poten-cialnih uporabnikov informacijske tehnološke (računalniške in druge) opreme ter vodilnih in vodstvenih delavcev kot potencial-uh uporabnikov rezultatov računalniško zasnovanih informacij-sRih sistemov, pa tudi Ijudi, ki se bodisi že sedaj ali pa se bodo v bližnji bodočnosti tako ali drugače pojavili kot subjekti - sno-valci ali uporabniki družbnernega sistema informiranja. In končno, v vzgojno izobraževalni proces bi morali biti perma-nentno vključeni vsi, ki so tako ali drugače vključeni v računalni-ško zasnovane informacijske sisteme ali so uporabniki informa-cijsko tehnološke opreme zaradi pridobivanja dodatnega znanja z dopolnilnim izobraževanjem, ki ga zahteva permanentno izpo-polnjevanje inforamcijske tehnologije. Seveda bi bilo treba tudi pri nas začeti z razmišljanjem o spoznavanju osnovnih pojmov o računalništvu v osnovnošolskem izobraževanju, o smotrnosti, vsebini in obsegu tovrstnega izobraževanja ter o njegovem vklju-čevanju v celotni izobraževalni proces o računalništvu. Toda več kot s skromnim opozorilom se v tej informaciji ne moremo ukvarjati. Zaradi zelo hitrega razvoja informacijske tehnologije je prak-tično skoraj nemogoče, da bi na začetku izobraževanja procesa, ki traja več let, predvideli vsa znanja, ki bi jih morali obvladati učenec ali študent za reševanje problemov, s katerimi se bo srečal v delovnem procesu. Zato si bo moral to znanje pridobiti ob delu. Poleg hitrega razvoja informacijske tehnologije se kot poseben problem pojavlja tudi množica proizvajalcev informacij-sko tehnološke (računalniške in druge) opreme in še večje število različnih modelov računalnikov. Vsak model računalnika pa ima določene posebnosti, ki jih je treba spoznati in obvladati, da bi lahko računalnik uporabljali. Sodelovanje med proizvajalci raču-nalniške opreme in izobraževalnimi ustanovami bi bilo nujno in koristno, tako k.a ene kot za druge, pa še za celotno družbo, toda do tega sodelovanja prihaja prepočasi. Razlogov za to bi lahko našli več, toda tudi temu ni namenjena ta informacija. ¦ Kot imperativ časa se pojavlja nujnost za povečanje računalni- ške in informacijske pismenosti, ki naj bi po mnenju nekaterih zajela kar 70% naših prebivalcev, med tem ko je sedaj v Sloveniji le 2% računalniško pismenih prebivalcev. V informaciji o stanju na področju računalniške pismenosti v SR Sloveniji, ki jo je predložil v obravnavo Skupščini SR Slovenije njen izvršni svet, v Skupščini SR Slovenije pa je bila obravnava 26. decembra 1984, je sicer ugotovljeno, da današnja računalniška nepismenost niti ne predstavlja kritičnega elementa družbenega razvoja, za kar so navedeni tudi razlogi. Med razlogi je na prvem mestu ugotovljeno dejstvo, da »računalniška tehnologija še ni prodrla masovno v tehnološko strukturo našega gospodarstva in v informacijske sisteme za poslovno in upravljalsko odločanje. To, kar ugotavlja Izvršni svet, je že res. Toda v naši informaciji snno že ugotovili, da je ravno to narobe. Izredno nizka dosežena slopnja inforamcijske tehnologije pri nas je ravno osnovni problem, ki smo ga eksplici-rali tudi v naši informaciji. Nanj pa se navezuje tudi problem računalniške nepismenosti in širše, naše miselnosti in nizke stopnje družbene zavesti o pomenu informacijske tehnologije. Sicer pa Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da je razprava o informaciji o stanju na področju računalniške pismenosti v SR Sloveniji »kritično opozorila, da s sedanjim stanjem računalniške in informacijske pismenosti ne moremo biti zadovoljni ne v pro-cesu vzgoje in izobraževanja, izobraževanja že zaposlenih delov-nih Ijudi in občanov, na uvajanje sodobne informacijske in komu-nikacijske tehnike in tehnologije v upravljaiske in proizvodne procese, na izkoriščenost računalniških kapacitet ter na vključe-vanje znanosti in raziskovalne dejavnosti v najširše procese raču-nalniškega in informacijskega opismenjevanja in s tem na še neustrezno raven informacijske kulture delovnih Ijudi in ob-čanov.« Podrobnejša obravnava ugotovitev, stališč in sklepov, ki jih je Skupščina SR Slovenije sprejela, ko je 26. decembra 1984 obrav-navala informacijo o stanju na področju računalniške pismenosti v SR Sloveniji, bi presegla okvirno zasnovo in namen naše infor-macije. Vse pobude družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitič-nih in samoupravnih interesnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, kakor tudi drugih organizacij in skupnosti in Skupš-čine SR Slovenije, do katerih je prišlo v razpravi o citirani infor-maciji, so bile podane v prid intenzivnega uvajanja inforamcijske tehnologije in njene racionalne uporabe ter povečanega obsega vseh oblik vzgoje in izobraževanja za dosego višjih ravni računal-niške in informacijske pismenosti v SR Sloveniji. g± 4. NEKATERI DRUŽBENOEKONOMSKI VIDIKI UVAJANJA ROBOTIZACIJE Nič novega ne bomo povedali, če že uvodoma ugotovimo, da postaja robotizacija čedalje bolj izrazita karakteristika industrij-sko razvitih držav. Podatki o številu robotov, ki jih je objavilo Ijubljansako Delo (Delo, 25. 4. 1985) nas o tem najbolj zgovorno prepričajo. Oglejmo si te podatke. Število robotov v posameznih industrijsko razvitih državah je bilo 31. decembra 1984 (Vir: Britsh Robot Association - BRA, ki ga citira Delo) takole ,tst, ,s Japonska ' ,, 44.000 zda . *"¦;.. ¦.'¦¦;. 13.000 Zapadna Evropa ' 20.500 ZRNemčija ' • 6.600 Francija . , ' 3.380 Italija , ' l 2.700 V. Britanija , - , " 2.623 Švedska - ' ' 2.400 Druge . 2.797 če ob teh podatkih ugotovimo, da imamo v Sloveniji trenutno na delovnih mestih 10 robotov in strežnih naprav, potem se zdi skoraj odveč navajati podatke o številu robotov na določeno število zaposlenih delavcev, kajti le-ti nas samo še očitneje infor-mirajo o naravnost ogromni prednosti industrijsko razvitih držav pred vsemi ostalimi. Lahko samo ugotovimo, da smo z robotiza-cijo pri nas povsem na začetku. Prvi robot GORO 101, ki so ga v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan izdelali v Gorenju, so instalirali v Gorenju leta 1981. Seveda se ob tem nehote vprašamo, zakaj ravno v industrijsko razvitih državah tolikšno število robotov in zakaj sploh uvajanje robotizacije. Odgovorov na tako zastavljeno vprašanje je seveda več. Za kapitalistično blagovno proizvodnjo je še vedno glavni moto in osnovna gibalna sila profit. Profitu so v celoti podrejena vsa »prizadevanja« kapitala. Ta »prizadevanja« pa imajo svoje različne pojavne oblike v različnih časovnih obdobjih. V zadnjem času je to predvsem izredno nagel razvoj informacijske tehnolo-gije (računalništva, informatike in telematike) in robotizacije. Neizprosen in konstanten boj za povečevanje produktivnosti in zniževanje vseh vrst stroškov sta dva kategorična imperativa, ki ju v industrijsko razvitih deželah dosledno uveljavljajo in sta odlo-čilna v presoji o uvajanju tehničnih, tehnoloških, organizacijskih in drugih sprememb ali novitet v proizvodne in druge procese. Uvajanje robotizacije se je pozitivno odrazilo v uspešnosti poslovanja podjetij. Ta osnovni motiv, zaradi katerega se podjetja v industirjsko razvitih državah odločajo za uvajanje robotizacije, se odraža v različnih efektih. Ti efekti so: - povečanje produktivnosti dela, - znižanje proizvodnih stroškov, - relativno stabilne cene, - nove možnosti za osvajanje pozicij na domačem in inozem-skih trgih, - neodvisnost od trga delovne sile. Uvajanje robotov v proizvodni proces ima torej vrsto pozitivnih efektov, ki dominirajo nad nekaterimi elementi z negativnimi tendencami. Z njimi je treba računati in jih obvladati. Semkaj spadajo: - relativno visoki stroški uvajanja robotizacije (velika začetna investicijska vlaganja), - problemi, ki so povezani z reorganizacijami in spremem-bami načina proizvodnje, ki jih dodatno zahteva robotizacija, - neprilagodljivost velikega števila podjetij za uvajanje indu-strijskih robotov glede na velikost, obseg proizvodnje, tržne mož-nosti in pričakovanja. Robotizacija prinaša poleg navedenih še različne druge efekte. Predvsem je treba omeniti njen vpliv na zaposlovanje delavcev in izboljšanje delovnih pogojev. Ker zahteva uvajanje robotov tudi nujne spremembe v načinu proizvodnje, je ukinjanje delovnih mest in zmanjševanje števila zaposlenih delavcev nujni spremlje-valec tega procesa. Istočasno pa z robotizacijo bistveno spremi-njamo in izboljšujemo delovne pogoje. Že dosedanje izkušnje v industrijsko razvitih deželah pa kažejo, da je kakršenkoli strah pred povečano nezaposlenostjo popolnoma odveč. Treba je namreč vedeti, da povečanje obsega proizvodnje v določenih industrijskih panogah, kar je rezutlat robotizacije, povzroča tudi povečanje obsega proizvodnje v drugih industrijskih panogah. Ukinjanje delovnih mest v »robotiziranih« industrijskih panogah in zmanjševanje števila zaposlenih delavcev v njih spremlja na drugi strani proces uvajanja novih delovnih mest in povečanje števila zaposlenih v »nerobotiziranih« industrijskih panogah, če lahko na tej stopnji razvoja robotizacije že govorimo o »robotizi-ranih« in »nerobotiziranih« industrijskih panogah. Seveda bi bilo narobe, če bi uvajanje robotizacije prepustili samo organizacijam združenega dela, kot da bi bila robotizacija samo njihova stvar. Robotizacija prinaša bistvene spremembe na vsa področja dela in življenja. Robotizacija bistveno vpliva na produktivnost dela in humanizacijo del. Robot lahko dela tam, kjer je delo za človeka težko (delo v vročini, v prahu, med strupenimi plini, v hrupu in v drugih težkih pogojih). Končno, robotizacija ustvarja bistveno spremenjene, nove materialne pogoje za socialistične samoupravne odnose in za osvobajanje dela. Uvajanje informacijske tehnologije (računalništva, informa-tike in telematike) in robotizacije moramo pravzaprav obravnavati kot novo tehnološko revolucijo, ki mora prežeti celotno gospo-darskp in družbeno življenje pri nas. Drugače povedano, uvajanje informacijske tehnologije in robotizacije že v zasnovi presega »tovarniške ograje« in zahteva aktivno vlogo družbene skupnosti in njenih organov na vseh ravneh, kar smo ugotovili tudi pri obravnavi pomena družbenega sistema informiranja in nekaterih problemov računalniško zasnovanih informacijskih sistemov ter smeri ražvoja informacijske tehnologije. Ocenjuje in predvideva se, da bosta šla razvoj in uporaba robotov po poti, kot velja za razvoj in uporabo računalnikov. Prvi računalniki v svetu so bili uporabljeni okrog leta 1950, v letu 1960 je delovalo že približno 2.000 računalnikov, v letu 1970 jih je bilo že približno 100.000, med tem ko je v letu 1980 število raznih računalnikov v uporabi že preseglo 2,000.000. Za leto 1985 pred-videvajo že 10,000.000 računalnikov v uporabi. Zaradi izredno naglega napredovanja v uporabi osebnih računalnikov pa bo verjetno število 10,000.000 računalnikov v letu 1985 celo prese-ženo. Roboti so se v svetu pojavili precej kasneje kot računalniki, saj je bilo prvih 100 robotov v uporabi šele leta 1969. Ocenjuje se, da je število robotov in manipulatorjev v letu 1985 že večje kot 100.000 (na koncu leta 1984 jih je bilo v industrijsko razvitih državah 77.500, kot smo podatke uvodoma prikazali). Izredno nagel porast števila robotov v relativno kratkem časovnem raz-dobju petnajstih let nas prepriča o še hitrejšem porastu njihovega števila v naslednjih letih. Samo Japonska naj bi v letu 1985 proizvedla že 50.000 robotov. To je naravnost fantastično število, ki je ob dejstvu, da imamo v Sloveniji v uporabi le deset robotov in strežnih naprav, za nas komaj dojemljivo. Toda tudi 10,000.000 računalnikov in celo več, kolikor naj bi jih bilo v uporabi v letu 1985, je bilo še pred parimi leti (npr. leta 1980, ko jih je bilo v uporabi 2,000.000) nesluteno število. Ali bo tudi robotizacija v bližnji prihodnosti dosegla neko nesluteno število robotov? In kdaj in kje? Mogoče pa že izredno nagel porast števila računalni-kov indicira tudi še hitrejšo rast števila robotov v uporabi? Ob vsem tem, kar smo do semkaj zapisali o robotizaciji, se moramo nujno vprašati, kako je z njenim uvajanjem pri nas. To, da imamo v Sloveniji v uporabi le nekaj robotiziranih linij oz. robotov in strežnih naprav, smo že povedali. Toda to število, ki je tako absolutno kot relativno majhno, samo po sebi ne pove dovolj, da bi si ustvarili pravo predstavo o tem fenomenu. Predvsem je potrebno ugotoviti, da je bila za razvoj in uvajanje robotizacije v Sloveniji v januarju 1985 ustanovljena Razisko-valno-razvojna enota za robotizacijo v okviru Posebne razisko-valne skupnosti za elektrokovinsko stroko. Ustanovilo jo je 26 članov, med katerimi je 15 izvajalcev raziskovalnega programa in 11 uporabnikov oziroma robotov in robotskih podsklopov. Usta-novitev Raziskovalno-razvojne enote za robotizacijo je vsekakor izrednega pomena za uvajanje in razvoj robotizacije pri nas. V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi so opredlejeni cilji Razi-skovalno-razvojne enote za robotizacijo, ki si jih bomo ogledali, čeprav njihov prikaz presega okvirno zasnovo te informacije. Cilji raziskovalno-razvojne enote za robotizacijo so naslednji: - koncentracija raziskovalnih, razvojnih in proizvodnih zmog-Ijivosti (opreme, drugih sredstev, kadrov) z vključevanjem vseh dosežkov in naporov na tem področju na območju Slovenije oziroma Jugoslavije, - načrtovanje in izvajanje skupno dogovorjenih raziskav, raz-voja in proizvodnje industrijskih robotov ter funkcionalnih sklo-pov in s tem omogočanje pospešenega uvajanja robotiziranih tehnoloških procesov, - povečanje učinkovitosti in kakovosti tehnoloških procesov in s tem uspešnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi, - prednostno upoštevanje robotizacije pri planiranju družbe-nega razvoja, - smotrno uvajanje tuje tehnologije ter opredelitev optimalne ločnice med uvozom tujih in razvojem domačih dosežkov, - ustvarjanje potrebnih tehnoloških pogojev za gospodarno vključevanje naših izdelkov v mednarodno menjavo, - pospešeno izobraževanje in usposabljanje kadrov za potrebe raziskav, razvoja in proizvodnje in še posebej uvajanja robotov v tehnološke procese, - zagotavljanje kompleksnega interdiscipliniranega obravna-vanja robotizacije, - zagotovitev uspešnega delovnega sodelovanja raziskoval-nih, razvojnih, proizvodnih in drugih organizacij združenega dela na urejenih družbenoekonomskih odnosih. Razlaga opredeljenih ciljev bi bila odveč, saj so dovolj jasno opredeljeni in omogočajo projektni pristop k uvajanju robotiza-cije pri nas. Projektni pristop pa naj bi zagotavljal izmenjavo izkušenj, optimalno delitev raziskovalno-razvojnega dela in uspešno sintezo posameznih rezultatov v skupnem cilju -domači proizvodnji robotov, elementov in podsklopov. Omejeni obseg informacije nam ne dovoljuje, da bi poleg ciljev Razisko-valno-razvojne enote za robotizacijo prikazali še druge dosežke v zvezi s snovanjem in realizacijo projekta »Robotizacija«, ki je opredeljen s posebnimi samoupravnimi sporazumi o organizaciji projekta. Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo ITEO pripravlja raziskavo jugoslovanskega trga in trženja robotizacije. Poznavanje trga pa je bistvena komponenta za snovanje in odvi-janje raziskovalno-razvojnega dela v okviru celotnega projekta »Robotizacija in JUROB-2«. Čeprav smo le na kratko predstavili Raziskovalno-razvojno enoto za robotizacijo in njen projekt »Robotizacija«, lahko ugoto-vimo, da je le takšen pristop k uvajanju robotizacije v Sloveniji pravšen. Le sistematičen in vsestransko organizacijsko čvrsto funkciran pristop k tako pomembnemu kompleksu nalog, kot je uvajanje robotizacije, že na startu lahko prepreči različne neraci-onalnosti in nevšečnosti in negativne posledice, do katerih nujno pride, če se pristopi tako, kot smo na primer pristopili k uvajanju računalništva, nesistematično, stihijsko, neorganizirano. O držubenoekonomskih in drugih vidikih in problemih uvajanja robotizacije v Jugoslaviji je bilo veliko koristnega povedanega na prvem jugoslovanskem posvetovanju o robotizaciji - JUROB '85, ki je bilo od 10. do 12. aprila 1985 v Opatiji. Udeleženci posvetovanja JUROB '85 so se odločili za ustanovi-tev enotnega jugoslovanskega projekta za robotizacijo kot plan-sko-poslovne skupnosti za raziskovanje in šolanje kadrov ter v obliki konzorcijev za enotno nastopanje na domačem in tujem trgu. Skupen koordiniran nastop vseh uporabnikov in izvajalcev pri raziskovanju, razvoju, strokovnem usposabljanju in izdelavi robotov, elementov, podsklopov in robotskih linij naj bi bil namen »JUROB-a«, ki bo imel tudi konkretno opredeljene cilje. Roboti-zacija bo dobila ustrezno mesto v planskih dokumentih za obdobje 1986-1990 ter v dolgoročnih planih skupaj z ostalo visoko tehnologijo. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in OZD naj bi v fazi priprave planskih dokumentov izdelali ustrezne analize potreb po robotskih tehnologijah in načrtovali pripravljalna dela za učinkovit prehod na robotizirano proizvodnjo. Za uresničitev skupnega projektnega pristopa so udeleženci posvetovanja JUROB '85 ustanovili iniciativni odbor. Ta odbor pripravlja pro-gram dela in dela na konstituiranju JUROB-a. Udeleženci posve-tovanja so pozvali Gospodarsko zbornico Jugoslavije, gospodar-ske zbomice republik in pokrajin, samoupravne interesne skup-nosti za znanstveno-raziskovalno delo, asociacije združenega dela (JUMEL, MAŠINOSAVEZ, UNIMATIK in druge), skupščine družbenopolitičnih skupnosti, izvršne svete in upravne organe, naj vsak po svoji moči in pristojnosti storijo čim več za uresniči-tev sklepov posvetovanja, da bi tako pospešili razvoj in uporabo robotizacije v Jugoslaviji. Iz vsega, kar smo zapisali o družbenoekonomskih vidikih uvaja-nja robotizacije, lahko zaključimo, da pripada robotizaciji skupaj z inforfnacijsko tehnologijo in z drugimi robotskitni tehnologi-jami odločilna vloga v družbenem razvoju. In samo pritrditi moramo paroli, ki se jo v svetu čedalje pogosteje sliši »ali avto-matizacija in robotizacija ali zaostajanje«. 5. ZASNOVA RAZVOJA SREDNJE ŠOLE ZA RAČUNALNIŠTVO V procesu uvajanja informacijske tehnologije in robotizacije pripada nesporno pomembna vloga tudi Srednji šoli za računal-ništvo. O dolgoročni orientaciji v vzgoji in izobraževanju strokov-nega kadra za potrebe informacijske tehnologije smo na splošno že pisali v tej informaciji, ko smo obravnavali smeri razvoja informacijske tehnologije in dolgoročno orientacijo v vzgoji in izobraževanju. Ugotovili smo, da bi morali v vzgojno izobraže-valni proces računalništva in informatike poleg učencev in štu-dentov usmerjenega izobraževanja nujno vključiti tudi delavce v združenem delu in družbenih dejavnostih za elementamo in dopolnilno izobraževanje, ki je potrebno ob uvajanju in naglem razvoju informacijske tehnologije. Tudi uvajanje robotizacije bo zahtevalo poleg rednega izobraževanja še elementarno in dopol-nilno izobraževanje že zaposlenih delavcev, o čemer smo prav tako pisali v tej informaciji, ko smo obravnavali nekatere družbe-noekonomske vidike uvajanja robotizacije. Splošne ugotovitve o vzgoji in izobraževanju v procesu uvajanja informacijske tehnolo-gije in robotizacije, pa bomo v nadaljevanju te informacije prika- zali še z vidika vloge in pomena Srednje šole za računalništvo in v tem procesu in zato na kratko prikazali pogoje, v katerih šola deluje ter opredelili zasnovo njenega razvoja. Srednja šola za računalništvo, ki je bila ustanovljena v letu 1981 s poimenovanjem VII. Gimnazije Ljubljana Vič-Rudnik, vzgaja in izobražuje kadre za dve smeri na področju računalništva, in sicer: računalniške tehnike za logiko in sisteme in računalniške tehnike za programsko opremo. V šolskem letu 1984/85 je vpisanih 61 učencev v 20 oddelkih. Šola razpolaga skupno z 2.868 m2 površine, pri čemer odpade na učilnice in kabinete skupno 1.870 m2 površine. Predavalnic za redni vsakodnevni pouk je 10 v skupni izmeri 568 m2. Na učenca odpade 1,86 m2 površine, če upoštevamo 306 učencev, kolikor jih je v eni izmeni. To je seveda precej pod veljavnimi normativi, ki predvidevajo na učenca 3 m2 površine. Na Srednji šoli za računalništvo je redno zaposlenih 34 učite-Ijev, 1 svetovalni delavec in 2 strokovna delavca. Poleg teh poučuje na šoli še 17 zunanjih sodelavcev s Fakultete za elektro-tehniko, Inštituta Jožef Štefan, Iskre in Elektro gospodarstva Slovenije v Ljubljani. Pouk teče v dveh izmenah od 7. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Določeno število učencev mora obiskovati vaje tudi izven tega časa, tako da traja pouk več kot dve izmeni. Struktura učencev glede na njihov kraj bivanja se je v primerjavi s strukturo učencev prejšnje gimnazije močno spremenila. Saj je kar četrtina učencev \z Ijubljanske regije, ki se razteza na območju 18 občin, nekaj učencev pa je celo izven nje. Ta disperzija učencev predstavlja ob dvoizmenskem pouku še poseben problem. Prostorska utesnje-nost je še toliko težji problem, ker računalniška smer izobraževa-nja zahteva več specializiranih učilnic za praktično delo na raču-nalnikih in kabinetov za praktično delo na računalniški opremi. Čeprav je šola v zadnjih dveh letih z notranjo adaptacijo prosto-rov pridobila štiri manjše učilnice in ravnokar še dve učilnici in kabinet, je prostorski problem kljub temu velika ovira za norma-len potek in ustrezno kvaliteto vzgojno izobraževalnega procesa. problem posebne vrste predstavlja za šolo tudi zagotavljanje zadostnega števila računalnikov in ustrezne računalniške opreme, ki je toliko težji zaradi naglega razvoja računalniške tehnologije, ki terja praktično permanentno zamenjavanje raču-nalnikov in dopolnjevanje računalniške opreme. Da so za to potrebna velika finančna sredstva, ki jih šola ne premore, ni treba posebej dokazovati. Brez sodelovanja z organizacijami združe-nega dela si je pravzaprav težko zamisliti, da bi šola lahko kako drugače zagotovila kolikor toliko znosne, čeprav še zdaleč ne normalne pogoje za potek vzgojno izobraževalnega procesa računalništva. Do tega spoznanja se je šola dokopala že v bližnji preteklosti in tudi pri nadaljnjem razvoju šola računa na še tesnejše sodelovanje z organizacijami združenega dela in med njimi še posebej z znanstveno raziskovalnimi organizacijami, ki jih je na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik lepo število. To so na kratko prikazani nekateri problemi, ki pestijo šolo in opredeljujejo pogoje njenega delovanja. Med njimi izstopa pro-blem prostorske utesnjenosti, ki terja nujno ustrezno rešitev. Rešitev naj bi zagotovila normalne pogoje za pouk računalništva, ki terja specialne učilnice v obeh smereh izobraževanja, računal-niških tehnikov za logiko in sisteme in računalniških tehnikov za programsko opremo. Ugotovili smo, da obstoječi pogoji delovanja Srednje šole za računalništvo ne ustrezajo za normalen potek vzgojno izobraže-valnega procesa za računalništvo. Obstati pri tej ugotovitvi bi pomenilo nazadovanje šole, kar bi pa bilo v navzkrižju z vsem, kar je bilo pri nas dosedaj izrečenega in zapisanega o pomenu družbenega sistema informiranja, o reševanju problemov raču-nalniško zasnovanih informacijskih sistemov, o smereh razvoja informacijske tehnologije in dolgoročni orientaciji v vzgoji in izobraževanju v računalništvu in informatiki in o uvajanju roboti-zacije, o čemer smo na kratko pisali tudi v tej informaciji. Zato obstati pri tem in se sprijazniti z nazadovanjem šole ne kaže, temveč je treba storiti vse, da presežemo obstoječe pogoje za njeno delovanje, ki bodo pripomogli k izboljšanju vzgojno izobra-ževalnega procesa v računalništvu, katerega rezultati bodo kvali-tetni, strokovno sposobni računalniški tehniki in odprli možnosti tudi za vse druge oblike elementarnega in dopolnilnega izobraže-vanja delavcev v smislu ugotovitev, stališč in sklepov Skupščine SR Slovenije o prizadevanjih za izboljšanje računalniške pisme-nosti. Zato se moramo brez oklevanja lotiti ukrepov, ki bodo prispevali k razvoju šole v smislu izboljšanja kvalitete pouka in razširitve obsega in oblik vzgojno izobraževalnega procesa delavcev v računalništvu in informatiki v sodelovanju z organiza-cijami združenega dela. Toda kako se lotiti zasnove razvoja Srednje šole za računalništvo v smislu ravnokar oblikovanih smelih pobud? Več razlogov je, ki nas navajajo na razmišljanje, da bi se rešitve • prostorske utesnjenosti, ki med vsemi problemi šolo najbolj pesti, lotili z novogradnjo prizidka na severozahodni strani seda-nje šolske stavbe in opustili adaptacije prostorov v sedanji stavbi, ki sicer problem lahko ublažijo, ne morejo pa ga rešiti zadovoljivo za daljši čas. Stavba Srednje šole za računalništvo je bila zgra-jena leta 1939 in je bila po načrtu predvidena le za izobraževanje na nižji stopnji. Za izobraževanje učencev na srednješolski stop-nji, stavba že pred prehodom na usmerjeno izobraževanje ni bila primerna. Slabo vzdrževanje stavb v povojnem obdobju zaradi permanentnega pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev je še dodatno osiromašilo notranjost in zunanjost stavbe, ki je za potek tako zahtevnega vzgojno izobraževalnega procesa, kot je računalništvo, v celoti neprimerna. Sicer pa bi obstoječe šolske prostore še vnaprej uporabljali za pouk spremljajočih predmetov in bi tako stavba služila namenu, za katerega je bila že prvotno zgrajena. Za novogradnjo - prizidek je že izdelan idejno programski načrt, ki ga je izdelalo Projektivno podjetje Emonaprojekt. Novi prizidek - štirinadstropni objekt bi bil v celoti namenjen za pouk računalništva z vsemi potrebnimi instalacijskimi vodi in napra-vami. S prizidkom bi Srednja šola za računalništvo pridobila 15 novih učilnic (po 60 m2), 14 kabinetov za računalništvo (po 26 m2) ter 3 kabinete za učitelje. Poleg tega bi v obstoječi stavbi povečali zmogljivost kotlarne za ogrevanje novega prizidka in uredili nujno potrebne prostore za garderobo ter šolsko jedilnico z delilno kuhinjo. S prizidkom bi pridobili 2.700 m2 površine, kar bi bistveno izboljšalo pogoje za normalen potek vzgojno izobraževalnega procesa računalništva in omogočilo sodoben pouk. S tem bi bila dana možnost, da bi bil pouk organiziran v 28 oddelkih za 850 do 900 učencev, kar je 40 do 50% več učencev, kot jih ima šola sedaj. V idejnem programskem načrtu je z aproksimativnim predraču-nom za celotno investicijsko naložbo v prizidek predvidenih cca 150 milijonov dinarjev ivesticijskih sredstev po cenah v januarju 1985. Z rešitvijo prostorske stiske pa problem sodobno organizira-nega pouka računalništva še ne bo rešen. Treba bo zagotoviti ustrezno računalniško opremo ter merilno in drugo opremo. Za računalniško opremo bi bilo potrebnih nadaljnjih 100 milijonov dinarjev, za merilno in drugo opremo pa cca 30 milijonov dinar-jev, skupno torej cca 130 mnilijonov dinarjev. Srednja šola za računalništvo seveda nima sama nikakršnih finančnih možnosti za realizacijo tako velike investicije. Zato je v šoli že pred časom prevladalo spoznanje, da se je treba lotiti reševanja tega problema sistematično in v sodelovanju z organi-zacijami združenega dela na osnovi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela in združevanja dela in sredstev. Organiza-cije združenega dela potrebujejo že sedaj strokovnjake - raču-nalniške tehnike in čedalje več ustrezno usposobljenih delavcev za obvladovanje informacijske tehnologije. Potrebe po tovrstnih kadrih in znanju bodo že v bližnji, še bolj pa v daljnji prihodnosti velike in čedalje večje tako pri uvajanju in uporabi informacijske tehnologije kot pri uvajanju robotizacije, kot smo prikazali tudi v tej informaciji. Dejstvo, da v informacijski tehnologiji zaostajamo za industrij-sko razvitimi deželami tudi za več kot dvanajstkrat, zahteva pospešeno in intenzivno izobraževanje kadrov za računalništvo in informatiko, kajti brez ustrezno usposobljenih delavcev si ne moremo obetati hitrejšega razvoja informacijske tehnologije in bo zaostajanje iz leta v leto še večje, kot ga beležimo že sedaj. Zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje Srednje šole za raču-nalništvo vsekakor presega tako interese kot možnosti šole in bi morala biti zainteresiranost organizacije združenega dela in širše družbene skupnosti toliko večja, kolikor bolj sta prisotni potreba in resnična pripravljenost za odpravljanje računalniške nepisme- nosti in zaostajanja v razvoju informacijske tehnologije. Z aktivno vlogo, ki so si jo delavci Srednje šole za računalništvo že naložili na svoja ramena, pričakuje šola ustrezen odziv tako v organizaci-jah združenega dela kot v organih širše družbene skupnosti. In pravšnji čas za pristop k reševanju prikazanih problemov šole je ne glede na finančne problerne prav zdaj. Znanje potrebujemo že danes, jutri pa ga bomo še bolj. Vsako zamujanje pri tem se nam bo maščevalo v različnih oblikah. Ne glede na to, da je informacija po zasnovi prvenstveno namenjena obravnavi nekaterih družbenoekonomskih vidikov uvajanja informacijske tehnologije in robotizacije, se zdi umestno, da smo prav v tej informaciji prikazali tudi zasnovo razvoja Srednje šole za računalništvo. O nujnosti izboljšanja pogojev za delovanje šole, tako glede prostora kot glede opreme, je namreč treba razsojati z najširšega družbenega vidika, razvoja družbenega sistema informiranja, razvoja informacijske tehnolo-gjje in robotizacije ter potrebnega znanja za hitrejše premagova-nje zaostajanja pri tem. Z vzpostavitvijo ustreznih pogojev za delovanje šole bo laže pridobiti tudi ustrezno usposobljene stro-kovnjake - učitelje za izvajanje vzgojno izobraževalnega pro-grama. 6. VLOGA ZNANSTVENO RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ Z OBMOČJA OBČINE LJUBLJANA-RUDNIK PRI UVAJANJU INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE IN USTREZNIH SISTEMOV NA OBMOČJU OBČINE Že uvodoma smo ugotovili, da je ena od velikih prednosti naše občine v tem, da je pri nas sedež 17 raziskovalnih OZD s skoraj 2.000 zaposlenimi, ki predstavljajo skoraj polovico vsega razisko-valnega potenciala v Sloveniji ter številnih visokih jn višjih šol. Res je, da te prednosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik doslej nismo znali dovolj izkoristiti in zato smo prepričani, da lahko prav na področju informacijske tehnologije in ustreznih sistemov ustvarimo in omogočimo optimalen pretok znanja na relaciji raziskovalne organizacije - proizvodne organizacije. V osnutku dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 je med drugim zapisano: »Nova tehnologija v informatiki in pri komunikacijah v temeljih spreminja tehnologijo, organizacijo, metode upravljanja in komuniciranja. Informacija je v sodobnih tehnologijah postala^ključni proizvodni dejavnik. Nova znanja in nova tehnologija narekujejo, da v SR Sloveniji hitreje in učinkovi-teje posodobimo in pridobimo novo informacijsko tehnologijo skupaj z znanjem za njeno upravljanje. Razvoj informatike mora zagotoviti vpogled v proces družbene reprodukcije na ravni orga-nizacije združenega dela, kako tudi na ravni družbenopolitičnih skupnosti. Do leta 1995 bodo predvidoma zgrajene normativne, komunikacijske in programske rešitve, ki bodo zagotovile enot-nost informacijskega prostora. Razvoj družbenega sistema infor-miranja bo postal eden najpomembnejših dejavnikov zmanjševa-nja družbene režije, predvsem pa tisti dejavnik, ki bo omogočil večjo učinkovitost odločanja. Zato bomo z gospodarskimi ukrepi vplivali na motiviranost za proizvodnjo in za uporabo informacij-ske tehnologije ter za razvijanje in uvajanje računalniško zasno-v&nega upravljanja in vodenja proizvodnih procesov. Pri investi-cijskih programih bo treba poleg proizvodnega procesa izboljše-vati tudi upravljalske postopke in predvideti opremo za obdelavo upravljalskih informacij.« Vemo, da predstavljajo nekatere raziskovalne in visokošolske organizacije v naši občini že nekaj časa vodilne centre razvoja računalništva oziroma informacijske tehnologije. Te organizacije so zato zainteresirane, da se aktivno vključijo oziroma sodelujejo s Srednjo šolo za računalništvo v Ljubljani. Le z usmerjeno in široko povezavo lahko pričakujemo, da bomo v bodočnosti dobi-vali kadre, ki jih ne samo naša občina, ampak celotna Ijubljanska regija potrebuje za spremembo sestave gospodarstva, za pose-ben tehnološki razvoj, katerega velik del temelji prav na avtomati-zaciji industrijske proizvodnje. To bo mogoče doseči z mikropro-cesorji in modernimi računalniki, celoten industrijski proces pa bo moral vsebovati tudi sisteme in sestavine za informatizacijo proizvajalnih in upavljalnih procesov z uporabo zlasti domače računalniške in telekomunikacijske opreme. Posebno vlogo pri uvajanju informacijsketetihologije in ustrez-nih sistemov na območju občine Vič opravlja tudi Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani. V okviru sambstojnega izobraževal-nega programa Računalništvo in informatika izobražuje inženirje in diplomirane inženirje računalništva irrinformatike, z razisko-valnega vidika pa vodi in opravlja vrsto pomembnih nalog, od katerih zavisijo bodoči proizvodi in sistemi, ki zahtevajo obilo informacijskih znanj. Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani ima pri omenjenem programu velike prostorske probleme in pomanj-kanje opreme laboratorijev. Redna predavanja so v preteklem študijskem letu opravljali tudi v popoldanskem in večernem času, študenti pa gredo skozi skoraj prazne laboratorije s prevelikim poudarkom dela pred tablo. Za program, ki ima vpisne razsežno-sti v 1. letnik do 200 študentov, bi potrebovali poleg obstoječih, približno 1000 m2, najmanj 3 krattoliko ob dejstvu, da obstoječih 1000 m2 potrebuje program elektrotehnike, ki se je po vpisu zadnja leta tudi zelo povečal. Čeprav je prostorska stiska na FE za oba programa velika, je pomanjkanje laboratorijske opreme za računalništvo in informatiko kritičnejše. Nemogoče je izšolati sodobne diplomirane inženirje za proizvodnjo računalniške opreme, če fakulteta nima niti najmanjših možnosti s področja analize, sinteze, genehranja in simuliranja digitalnih naprav, sistemov in programske opreme. V tem pogledu fakulteta močno zaostaja za združenim delom v slovenskem okolju, da ne govo-rimo o večjih razsežnostih. Kako problem izobraževanja na fakulteti narašča, naj pokaže zapovrstni vpis v 1. letnik v računalniški program: 107, 190, 217, 197 (z omejitvijo vpisa). V zadnjem letu so omejili vpise pri oceni prav dobro. Zadnje pomeni, da bodo računalništvo študirali samo odličnjaki in prav dobri, žal pa bodočim nosilcem informacijsko usmerjenega gospodarstva kaj več kot tablo fakulteta ne more ponuditi. Stvari se iz dneva v dan izboljšujejo, vendar počasi, zaenkrat brez radikalnega posega, kot bi bil to primer pri srednji šoli, katero fakulteta podpira pri njenem razvoju. Na območju občine Vič je tako kompletna srednja šola (bivša gimnazija Vič) in kompletna višja in visokošolska ustanova (Fakulteta ža elektrotehniko v Ljubljani). Zato morajo občinski, mestni in republiški organi in forumi zajeti izobraževalno proble-matiko kot celoto s specifičnostjo, da je ta celota v eni občini. Potrebno je vedeti, da v normalnih razmerah, pri katerih gre za letno izobraževalno eksistenco, vsega izobraževalnega koncepta za računalništvo in informatiko ni mogoče vzpostaviti. Zavedati se moramo, da je to novo področje dela, ki zahteva nova vlaganja. V okviru sodelovanja z združenim delom so fakultetni delavci že večkrat naleteli na vzpodbude, da fakulteta reši svoje probleme z novo gradnjo. Menimo, da bo do teh ackij prišlo, vendar ne hkrati z zahtevarni po srednji računalniški šoli. V kolikor se v to šolo investira več sredstev s strani šolstva in s strani združenega dela je potrebno vedeti, da s tem še nismo rešili višje in visokošolske izobraževalne problematike, ki jo je potrebno analizirati najbrž prej na nivoju republike in za tem na nivoju občine. Prav zato se akcija za rešitev celotnega izobraževalnega kompleksa nanaša na različen čas in različne organe. Uspešno vključevanje Srednje šole za računalništvo je gotovo eden izmed porokov za možen razvoj. Smatramo, da bo potrebno bolj natančno opredeliti tudi sistem štipendiranja za bodoče kadre na področju informatike oz. računalništva. Verjamemo, da bi pristnejša povezava dijakov in proizvodnih ter raziskovalnih organizacij vsekakor pomenila kvaliteten napredek, kajti le z medsebojnim spoznavanjem bomo veliko laže in pogumneje kre-irali nov pristop k našemu jutri! Na koncu pa še to: naše organizacije združenega dela, ki skupaj z raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami razvijajo nove visoke tehnologije in nova znanja, bodo sposobne ponuditi naši družbi še boljše in uspešnejše rešitve le, če bo v vsej družbeni praksi in predvsem na mestih konkretnega odločanja prevladalo spoznanje o nujnosti lastnih vlaganj za osvajanje novih tehnologij, brez katerih si ne moreino zamišljati nove družbe prihodnosti! V okviru naših raziskovalnih organizacij moramo doseči takšno razvojno raziskovalno dejavnost, da bo rezultat novo tehnološko znanje. Tega smo se zavedali tudi pri izdelavi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za razvoj že v srednjeročnem obdobju do leta 1990. Naše naloge bodo predvsem: Znanstveno - raziskovalne organizacije bodo še nadalje razvi-jale in poglabljale sodelovanje med seboj in z gospodarskimi ter visokošolskimi organizacijami. Z ustrezno kadrovsko politiko in z dodatnim izobraževanjem bodo znanstveno-raziskovalne organizacije povečale število razi-skovalnih oz. strokovno tehničnih kadrov v raziskovalnih oz. razvojnih oddelkih. Zagotavljali bomo večjo mobilnost razisko-valnih delavcev in njihovo sodelovanje pri uvajanju raziskovalnih dosežkov v neposredno proizvodnjo. Organizacije združenega dela bodo pri razvoju svojih novih proizvodnih programov maksi-malno angažirale svoje razvojne službe ter vlagale več sredstev v razvojno raziskovalno dejavnost. Raziskovalno razvojna enota za robotizacijo pri Posebni razi-skovalni skupnosti za elektrokovinsko industrijo bo zagotovila skupen, usklajen in enoten pristop pri raziskavah, proizvodnji, prornetu in uporabi določenih vrst robotov, podsklopov za robote, robotiziranje proizvodnih linij in znanj s tega področja. Uporabniki in izvajalci bodo tudi združevali delo in sredstva v skladu z neposrednim interesom za delo na konkretnih razisko-valno-razvojnih nalogah in za naloge skupnega pomena na pro-jektu. Gospodarske in znanstveno-raziskovalne organizacije s področja občine Vič bodo proučile možnosti za vključitev v to enoto kot uporabniki ali kot izvajalci. POVZETEK -¦¦'¦•¦ ' ¦¦¦¦•¦•¦; -.?v;-V-•¦- <¦¦;--;: "• -.:¦ Skladno z opredeljenim namenom smo v informaciji o nekate-rih družbenoekonomskih vidikih uvajanja informacijske tehnolo-gije in ustreznih sistemov obravnavali: 1. pomen družbenega sistema informiranja in nekatere pro-bleme računalniško zasnovanih informacijskih sistemov; 2. Smeri razvoja informacijske tehnologije in dolgoročno ori-entacijo v vzgoji in izobraževanju; 3. mesto in vlogo informacijskega sistema v organizacijah združenega dela kot poslovnem sistemu; 4. nekatere družbenoekonomske vidike uvajanja robotizacije; : 5. zasnovo razvoja Srednje šole za računalništvo; , 6. vlogo znanstveno-raziskovalnih institucij z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik pri uvajanju informacijske tehnologije in ustreznih sistemov na območju občine. Pri obravnavi posameznih sestavin informacije smo skladno z uvodno opredeljenim namenom ugotovili naslednje: 1.1. pomen družbenega sistema informiranja je opredeljen že v Ustavi SFRJ, kjer je zapisano, da so dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja posebnega družbenega po-mena; 1.2. problemov računalniško zasnovanih informacijskih siste-mov je veliko, poglavitni pa se zdijo naslednji: - absolutno in relativno tehnološko zaostajanje za industrij-sko razvitimi državami, - zaostajanje v znanju in družbeni zavesti o pomenu informa-cijske tehnologije, - problem izobraževanja kadrov za računalniško zasnovane informacijske sisteme; 2.1. celotno poslovanje organizacije združnega dela lahko obravnavamo kot poslovni sistem, ki ga razčlenimo na tri medse-bojno povezane in odvisne sisteme, ki so: izvajalni, upravljalni in informacijski sistem; vse tri sisteme podrobneje opredelimo s funkcijami, ki jih posamezni sistemi zaobsegajo; 2.2. značilnost upravljalnega informacijskega sistema je, da je usmerjen tako v pretekla kot v sedanja in prihodnja dogajanja; 2.3. informacijski sistem lahko za potrebe odločanja razčle-nimo na: kadrovski, tehnični, nabavni, proizvodni, prodajni in finančni informacijski sistem; 2.4. računalnik je mogoče vključiti v informacijski sistem, kjer je mogoče vzpostaviti algoritme, t. j. navodila za delo, ki pojasnju-jejo logični vrstni red opravil pri reševanju določene naloge; 2.5. v informacijskem načinu proizvodnje dominira znanje kot faktor proizvodnega procesa že s 70%. 2.6. v naših organizacijah združnega dela je še do nedavnega prevladoval datotečni informacijski sistem, ki predstavlja prvo stopnjo izmed štirih različnih stopenj razvoja informacijskih sistemov, ki so naslednji: datotečni, napovedovalni, predlagani in odločevalni informacijski sistem; 3.1. informacijska tehnologija hitro zastari, kar dokazujejo tudi menjave generacij; medtem ko se je leta 1983 iztekla tretja generacija, se je četrta generacija informacijske tehnologije pri-čela že v letu 1981, peta pa naj bi se pojavila v letu 1990; 3.2. SR Slovenije razpolaga s približno 400 računalniki in 2.000 terminali, kar je glede na doseženo stopnjo njenega razvoja absolutno premalo in neustrezno; SR Slovenija zaostaja za naj-razvitejšimi državami 12 krat do 15 krat; v SR Sloveniji vlagamo v informacijsko tehnologijo 100 krat manj kot v industrijsko razvitih državah; 3.3. z neprimernim odnosom do informacijske tehnologije in ustreznih znanj postajamo otok nerazvitosti sredi Evrope. Prehi-teli so nas tudi vzhodni sosedje; 3.4. za kvaliteten premik v razvoju informacijske tehnologije je potreben premik v družbeni zavesti o pomenu informacijske tehnologije, do katerega pa brez ustrezne družbene akcije ne bo prišlo; 3.5. smeri razvoja informacijske tehnologije v razvitih državah naj nam služijo za orientacijo pri razvoju informacijske tehnolo-gije pri nas; 3.6. v vzgojno izobraževalni proces računalništva in informa-tike bi morali poleg učencev in študentov, ki se namensko izobra-žujejo, vključiti še vrsto delavcev v združenem delu in v združenih dejavnostih za elementarno in dopolnilno izobraževanje, ki je potrebno ob uvajanju in naglem razvoju informacijske tehnolo-gije; 3.7. specifičnost vzgojno izobraževalnega procesa v računal-ništvu in informatiki se kaže v nujnosti sodelovanja med proizva-jalci in uporabniki računalniške opreme in izobraževalnimi usta-novami; 3.8. pospešiti je treba družbena prizadevanja za dvig informa-cijske zavesti in informacijske kulture, h katerima naj bi prispe-vala večja računalniška pismenost, ki je sedaj v SR Sloveniji na dokaj nizki ravni; 4.1. robotizacija postaja čedalje bolj izrazita karakteristika industrijsko razvitih držav, kar potrjujejo tudi podatki o številu robotov v posameznih industrijskoh razvitih državah; 4.2. v Sloveniji smo z 10 roboti in strežnimi napravami z roboti-zacijo povsem na začetku; 4.3. dosedanje izkušnje pri uvajanju robotizacije v industrijsko razvilih državah kažejo, da je strah pred povečano nezaposle-nostjo popolnoma odveč; povečanje obsega proizvodnje v dolo-čenih industrijskih panogah, kar je rezultat robotizacije, pov-zroča tudi povečanje obsega proizvodnje v drugih industrijskih panogah; 4.4. pred odločitvijo o uvajanju robotizacije je treba vsestran-sko proučiti vse razloge, ki bi morebiti privedli do odpora delav-cev proti robotizaciji ter s konkretnimi ukrepi preprečili strah pred vsemi spremembami, ki jih prinaša robotizacija; 4.5. robotizacija prinaša bistvene spremembe na vsa področja dela in življenja in jo moramo obravnavati pravzaprav kot novo tehnološko revolucijo, ki mora prežeti celotno gospodarsko in družbeno življenje pri nas; 4.6. za uvajanje robotizacije v Sloveniji je pomembna ustanovi-tev Raziskovalno-razvojne enote za robotizacijo, ki je bila usta-novljenavjanuarju 1985vokviru Posebne raziskovalneskupnosti za elektrokovinsko stroko. V samoupravnem sporazumu o usta-novitvi so opredeljeni cilji Raziskovalno-razvojne enote za roboti-zacijo, ki jih uresničujejo v okviru posebnega projetka »Robotiza-cija«; 4.7. o družbenoekonomskih in drugih vidikih in problemih uvajanja robotizacije v Jugoslaviji je bilo veliko koristnega pove-danega na Prvem jugoslovanskem posvetovanju o robotizaciji -JUROB 1985, ki je bilo od 10. do 12. aprila 1985. Na posvetovanju so bili sprejeti tudi pomembni sklepi za uvajanje in razvoj roboti-zacije v Jugoslaviji. Za izvajanje sklepov so udeleženci pozvali med drugim tudi skupščine družbenopolitičnih skupnosti, izvršne svete in upravne organe, naj vsak po svoji moči in pristoj-nosti storijo čimveč za uresničitev sklepov posvetovanja, da bi tako pospešili razvoj in uporabo robotizacije v Jugoslaviji: 5.1. obstoječi pogoji delovanja Srednje šole za računalništvo so slabi in jih je treba nujno izobljšati, da bi se zagotovilo ustrezno kvaliteto vzgojno izobraževalnega procesa in prešlo na povečani obseg izobraževanja v računalništvu in informatiki za delavce v združnem delu in v družbenih dejavnostih v smislu dolgoročne orientacije v razvoju infomracijske tehnologije in v vzgoji in izobraževanju; 5.2. glavni problem v obstoječih pogojih delovanja Srednje šole za računalništvo so neprimerni prostori za vzgojno izobraže-valni proces v računalništvu, ki zahteva več specializiranih učilnic za praktično delo na računalnikih in kabinetov za praktično delo na računalniški opremi; 5.3. poleg neprimernosti prostorov je prostorska utesnjenost še dodatni problem, zaradi katerega poteka pouk v dveh izmenah (od 7. ure do 20. ure), nekatere vaje pa potekajo tudi izven dveh izmen; 5.4. problem posebne vrste predstavlja za šolo zagotavljanje zadostnega števila računalnikov in ustrezne računalniške merilne in druge opreme, ki je toliko težji zaradi naglega razvoja računal-niške tehnnologije; 5.5. obstoječe pogoje delovanja Srednje šole za računalništvo bi bilo mogoče bistveno izboljšati z rešitvijo glavnega problema-neprimernih prostorov in prostorske utesnjenosti. To bi se dose-glo z novogradnjo prizidka k sedanji šolski stavbi; s prizidkom bi pridobili 2.700 m2 površine: 15 novih učilnic (po 60 m2), 14 kabinetov za računalništvo (po 26 m2) ter 3 kabinete za učitelje; s tem bi bila dana možnost, da bi bil pouk organiziran v 28 oddelkih za 850 do 900 učencev; 5.6. poleg rešitve prostorske stiske bo potrebno zagotoviti tudi ustreznmo računalniško opremo ter merilno in drugo opremo, brez katere je vzgojno izobraževalni proces računalništva prak-tično nemogoč; 5.7. v idejnem programskem načrtu je z aproksimativnim pred-računom za celotno investicijsko naložbo v prizidek predvidenih cca 150 milijonov dinarjev investrcijskih sredstev po cenah v januarju 1985; 5.8 Na računalniško opremo bi bilo potrebnih cca 100 milijo-nov dinarjev, za merilno in drugo opremo pa cca 30 milijonov dinarjev, skupno torej cca 130 milijonov dinarjev; 6.1. pri uvajanju informacijske tehnologije in ustreznih siste-mov na območju občine bo v bodoče bolj kot doslej pripadla pomembna vloga znanstveno raziskovalnim organizacijam z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik; 6.2. hkrati z reševanjem prostorskih in drugih problemov Sred-nje šole za računalništvo je treba pričeti tudi z reševanjem podob-nih problemov izvajanja višjega in visokošolskega programa »računalništvo in informatika« na Fakulteti za elektrotehniko. VIRI '•""'':' ^"r:¦¦¦'¦'•: :-si r o-.- 1. UstavaSFRJ ,s,, 2. Resolucija o temeljih družbenega sistema jnformiranja (sprejmeta v Skupščini SFRJ, 16. 5. 1979) 3. Informacija o stanju na področju računalniške pismenosli v SR Slove-nje, Poročevalec skupščine SR Slovenije.....Ljubljana 9. 10. 1984 4. Ugotovitve, stališča in sklepi SR Slovenije ob obravnavi informacije o stanju na področju računališke pismenosti v SR Slovenije, Ljubljana, 28. 12. 1984 5. Osnutek dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, Poročevalec skupščine SRSIovenije.....Ljubljana, 25. 3. 1985 6. IX. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela - Eko-nomsko-organizcijski problemi izgradnje računalniško zasnovanega infor-macijskeg sistema v organizacijah združenega dela, Društvo ekonomistov Ljubljana, Portorož, april 1982 6.1. dr. Ivan Turk: Mesto in vloga informacijskega sistema v OZD kot poslovnem sistemu 7. XIII. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela -Izbrani problemi organiziranja računaliniško zasnovanih informacijskih sistemov, Društvo ekonomistov Ljubljana, Portorož, 18. do 20. aprila 1984 in priloga: Teze za razpravo za okroglo mizo - Kadrovska politika in izobraževanje strokovnjakov za potrebe računalniško zasnovanih informa-cijskih sistemov 7.1. mag. Marjan Krisper, Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana: Vloga informacijske tehnologije kot infrastruktume komponente družbenega sistema informiranja 7.2. dr. Jernej Virant: Nova znanja, spremembe in ustrezni ukrepi, ki jih zahteva razvoj informacijske tehnologije 7.3. Emil Milan Pintar: Troje vprašanj v razpravo o pomenu računalništva v Sloveniji 8. Prvo jugoslovansko posvetovanj o robotizaciji JUROB '85, Rijeka, 10.-12. april 1985, Partizanska knjiga Rijeka 8.1. Marko Bulc: Družbeno-ekonomski i tehnološki aspekti uvodjenja robotizacije u Jugoslaviji 8.2. dr. Uroš Stanič: Pristop k robotizaciji v SR Sloveniji 8.3. IVan Zbašnik: Društveno-ekonomski aspekti uvodjenja industrijskih robota i novih tehnologija 8.4. dr. Gojko Stanič: Samoupravno intergriranje istraživanja i razvoja robotizacije u Jugoslaviji, interdlscipliniranost i nacionalne strategije robotizacije poedinih razvijenih država 8.5. Sklep I. jugoslovanskega posvetovanja o robotizaciji JUROB '85 Gospodarski vestnik Ljubljana, št. 16, 26. aprila 1985 9. Število robotov v industrjskih državah, Delo - Ljubljana, 25. 4. 1985 10. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Raziskovalno-razvojne enote za področje robotizacije - predlog, 25.4.1984, Raziskovalno-razvojna enota za robotizacijo Ljubljana 11. Predlog metodološkega pristopa za raziskavo jugoslovanskega trga in trženja robotov, Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo - ITEO, Ljubljana, december 1984 12. XI. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela -Problemi standardiziranja in standardizacije v informacijskih sistemiti organizacij združenega dela, Društvo ekonomistov Ljubljana, Portorož, april 1983 12.1. Maks Vreča, dipl. oec: Standardizacija in njen pomen v različnih fazah razvoja računajniške obravnave podatkov. >¦<•;. JG . ' ¦¦¦•'¦"¦' /(inveit f\L33 '- , S^G ~;.g¦ w«;». ;.?; •:»..»?. ,f?'c ji-:.-!vi.-- i TfcT ~?S ¦ " ¦ ;-' !"<oqa '.,''. ¦ . ¦ ',.¦„> , ¦,...•; ><;.,¦-.¦• "'¦.*• ¦ ¦¦¦ . ¦<vv>. JO ¦ .¦ ..'¦ ' ,i> rrts ' ¦ S :W) . ¦k"X \:.:>'.;-^'*«.;; ";.("• ': .-;:L¦;.¦ • .,,-/ .• • ¦ '' ,.;¦ >•-, • ' ;.;.tv>q8. .'¦'¦''¦.. . . . - ¦. '.;.;;" ,'¦„.,:, „.. k: .'•'¦¦'' ¦¦'¦ ¦'¦"¦.. "" ¦• >'¦- '. "¦ .-^ -^' ' ¦ €*8 i-.;..--< , :.-> , ;.i sh«,*.;m'.;... 'i- .'"'¦ ^Vv:. • .:-i=ry:-; " A-t;? •;?, • ,'• nqa ' '' ''..,.. ¦¦ ; : •• / .. '_ - ¦ ,*,} ,:>&;t;:»;(-f '..-.. ¦ ¦¦/>¦¦¦',: ''.'¦¦,::,¦¦ O , :, *«>...¦¦. •.¦¦¦;: -6:? .-. ' ;.;i.. - ¦ ' -,' >;' ¦:;; c&<0 r-M^i •' . \y«r-'; ¦• .^ ' ¦ ¦;--¦¦ ' '¦.-:; ¦. ' ¦¦ '> ¦ ¦ . ¦'¦¦ ¦¦•.¦¦¦-¦¦••¦. ' : : . ; ¦ .-; ¦..¦¦:' .- ¦ - ...-''ob.ff :.^iiifo-* ': ¦¦.¦¦¦'¦ ¦ . H-;< ¦--¦.¦¦;,:. ¦' •' . SKiar ,r,v; ¦;¦; 'Jn - . ¦-;:. ' ;-'. ;'<;\-.: • c ¦; ;. ,,:¦ . i:«^ * . ¦ . ¦ ¦' ¦..-.'.•/ ' ¦ ',- :•'¦'"" ¦l-..:' .fr.u>: ."'^;'-.:::-- ; ::,,; ':,,::¦:< %\Z'.j : ... '.¦•'¦¦.,:¦ ;. ¦*'¦¦¦.':' ¦-.¦¦..' .•¦¦.. ¦¦'¦-•; ¦ .; ;<:»,';./.:. ¦•'¦¦¦.¦/»>: it1 •¦ ..'¦ . >¦ /¦i... .-¦.-. . :"?i > -.VrCV t^\r.- T. ? ;s il9i«i'. ' - / '¦¦.¦....-..;••' ;¦'. ^;.^- ;• -¦«¦» : ., ;;w . ,t"r. ¦-. :^.;_ .,.;,..;.;¦¦;¦¦•¦• .- ;¦;.-. ''.-¦¦¦ V*:.---: ¦ •" ,,n>aS. . - :'' ' ' . ¦ . : ••.¦'.'.• . ¦ , .¦•!"-::>\>';;-1-,.-,' ¦ -;:\-; ,i."' •¦.¦.' •¦ ;¦/... tv-!.' - 'v r-^H . ¦ ¦ ¦¦•: ,pe:;;-. •¦.. '-->.vr', ¦ •; •¦..-, ¦ ¦• ¦' -;. ;' . ^ v;-,- ¦--¦....-. . .-. .. .. ¦ ,.,r. ¦' -'¦.¦^ ¦-,-¦.; :¦:! .-¦..v'-.-- ' -. ¦ ' ;' '¦¦a;v-i ;' -•¦¦¦;¦¦.''.',. ¦¦•«¦¦¦' . /^''.-.. .'.'.' . ^'C;^'--' ¦"'""¦"" ¦'"¦•'-¦ ."¦".•'•.- :¦'.'' V,- ¦ '" « -- '• '.¦¦."- ¦ 23* \ ' ,/ - '!nvtt\ : ¦_•'•; ~''~f- ~ ¦ ~ ¦ ¦ ¦- •¦ \ !.-¦¦¦. '¦ . ¦ .'¦' ¦ ¦.-•'. -"' ¦ .';¦ :. '.: '.¦ ¦ . ¦; . '... ¦ >V ¦ >'"¦'-•!¦¦; c ¦ ":¦">" ^U •¦-"•¦¦ ' !¦••:.'"' . ¦¦ 3-~ ; " V' ¦'¦ '¦ ,'• : ,' .''.¦¦¦'• ¦ "¦¦¦¦ ' . ¦ ..,.-¦'¦¦¦ ' '. .' ¦ ¦¦' <:¦¦:¦' i'-¦¦'-..:..¦' ¦¦:::^ ' •;i:Jf ,.'O.'- ¦ ' T--'-. - .*¦- , ' ¦ ¦ ;. : V .' '. <:v!-* ¦ ¦: '•¦^-t ' . . ess .. , .•..o<:-'. ;' i\ ...•¦..¦: i ..l-;¦.-¦"¦¦ ... .¦ . ' ¦ ¦¦¦ : ¦ ¦ '¦ "¦¦ ¦ ¦¦¦'¦¦ /:*''- '¦¦''¦¦¦'r¦'¦"' ¦' ?'-:-^ ¦•. ¦. "¦ '. :'; ¦.:;::¦:' ¦.:/¦¦¦' '•' •¦¦'.'•¦¦ . ¦¦^ '.'¦'' ' ' ¦¦'• "' :. . ........ '">V^! .."¦; ':•¦ ¦':->.,;-. ', . >.,T-K-.vir'r, ¦ ' ;.. ¦ ¦ : .' ¦'.'•¦•¦ '¦•'¦¦'¦¦¦. ..' ." ¦..., -.'; . - ¦ ..'.•-..¦ •'¦ ¦-¦ ..''':\-rl\. ¦¦. •'¦' ;>.: ¦ ••-sJi ^aitf ¦ ¦ .;¦>¦•. ¦' vi-..¦¦<-.' \f>. ¦ ''¦¦'¦¦ ' ¦"¦ . " h- ' , -. ¦¦, . '"i*'.;; ..-¦ -•> ... '¦¦•'?rw ¦ .;;,',v,\.. -;:v.,-«.,.:r •-.- - ' :¦'-. ..','' ,- -¦-'¦¦¦' ' '•'¦r'1"-' .^•¦•.'f ..'¦¦',¦<,"-^ "" : !-:: ;:' ^.::;-..v! ¦ ''>.;!:. . '•-A'.'.^ . ' ¦'.¦ •" ¦¦ ' ?.."!;: .-,jv ¦¦¦¦.'-••¦.".-¦¦ .' ¦.. '¦ .."; ¦' . ¦ ¦ , : ¦ ¦.'.,¦;'.;. - :¦,;-,' ¦;;.,,., - "• -: •."'.¦¦ ;'¦¦¦¦• i ' ¦¦',¦-'.'.¦•¦, .;';¦ Ti"-"' ''¦<... ¦'¦¦ ¦::---: ¦•:T.'.' '"' ¦ .¦¦"•^ ¦' .. ':-^.'-.¦ ' <¦¦".,.¦¦¦ . ..¦¦;.• .¦¦...';..¦'¦. r-,'?'":j¦¦¦-'¦'¦¦ os'^':. . '': ." ' •.¦¦,-. '">.iv.;..' '¦ ¦ ' •¦¦¦•. . ¦.l .'¦-¦ v; ^.Vv-.,:- ^¦-¦¦¦";'r-1--. ¦»*.;.¦; ;.v ¦:-'.'¦.¦ '.¦.'"¦. ¦':¦. •.¦¦¦:;. :?y*.¦•'•.- ¦ ¦' . ; ¦¦ :', ' , ...¦; '.-.. ¦ • ¦-¦:>¦>¦¦' ¦¦-- " '•¦ . •" . ¦' ' ^'v-i. ',-v— ' ¦; ¦ ¦¦¦ ;..¦. . ¦'. .'.'¦'•.. ¦i;^:rvi.;!^?«:;:- c;:.;."-;.; .: ' ¦ :¦ -i ;h. "V %• - '.¦¦¦ ¦'¦ 'ij?v . ¦ ' ¦ . ¦ '. ¦ . ¦ - . ¦ ' . " r " . -t-i'.i::;'''.' ;iii-^^ii-i • ¦ .",; ¦ ¦ ¦ ¦¦; .' ¦ ¦'¦..¦¦ .- ' •¦:¦¦.¦• ¦ . ;../;¦-. wiš3P>.-;v;>?'^:.;5 •,;,,_Qv :-;^ , •• ,4v ¦• ¦ ,,w,f -/ •¦;• Srrt ¦ '.'..'...¦' ' ^. ¦'.' :."¦"..v, "^ r '' ¦ _r '. '<¦¦ . ¦ / . - ¦" "¦¦ LS tš. ... . .¦ . ¦ ¦ •¦¦¦¦/¦ • ¦¦¦ "' ¦¦-- ;-.'i.-";\ r.^-\ .<;¦-«. nr-.o : --¦ - ^-v.-,;V: -.'v;;,- ... , ^.m . ¦¦ '" . ¦ . . ' • ' • ' : ¦*:. . ¦ ' '¦'¦"';<! '¦/ if ¦•;¦¦¦.¦¦ . ¦¦•¦ ''¦•'.•-. , ¦.' ¦ f ?,.¦-¦¦-•¦ ¦..¦.'¦¦'¦ ''¦¦•' ¦ ¦ • ¦' .' v : ':.;'¦¦... •:¦,:¦.} ..:«~ ,. ....¦ - . ¦ ¦ . >.-•.¦¦•. : .'.'•¦ ^. ¦¦¦;.¦.¦--;,fiw-fi . ¦'. ¦ ' '/'•'-¦ ' ¦ '¦ . '• .' ' ¦..'' rii';- ¦•.¦"¦'.'¦'¦'¦¦' "•¦, :. :. ¦'.,- . ¦ '. L;» fistfi'- ¦;. :„ - ¦¦.•p.vianv .. ¦ ¦' ¦ ¦ '¦ "! ¦'¦:•'>:'. ..: ¦.•":¦¦• fc'- jj:;n'.;: "' '¦-:., .•¦¦¦.:.''.¦,','¦','/¦ :¦. ' t . ¦.; ,'i -.¦:•.•'¦:.:¦.¦ *i.-d'j ' : :\V\ i'1? ¦ ¦¦ ¦¦•.",sa "¦•.'¦ ¦- ;¦•/.ivrsr >r';." • -"..^"•. f--..-v, /.. . ( ;.¦'' v..-j " ¦ om-^{ ... ! : ¦ '¦. .'¦•'.'_¦. ¦ ¦..-¦..•;¦,:... •"' "¦>'•¦ '¦ • :;¦:' .'. .ti.i .<!.•*¦ ;, ,• ji?..-. ¦_ 'Ctt . ¦ ¦ • ::.!oiro S.VsbiV :;;¦.¦•¦•¦'¦.¦¦;.: >.--;r: .'¦;>¦ ;-.-¦ ¦ . . ,,, . . ¦ - . *¦ ' ' . ¦ . . '".' :" '¦¦"¦"'v'i';.'-; . , '-:.¦": -¦¦.¦ '¦" :'¦ i .\.y...v>j ¦ ' T"r f'St ' •' ::'i;-"'^".3.;i *•:¦ .; .-"^.i ijevt:.-' ; ¦ ¦ ¦;¦• .¦;/¦ »';;-.¦ '¦ ";>: -' ' ; :.',:¦•. :-. ' '.''¦' . '¦ ,rv,'.<v •.¦:•:'¦¦ ': ¦: ¦¦¦.\>jn. ¦ ¦¦ •' '• .•¦-...v.;.. / > ;. ~f- -:- > •"'. , _ ; V,-.\-g ¦' '¦ /rSit . • ¦ iTC " • ¦ ' . ¦'.,,:.' .s(si-:j(vfn'iV' •.¦'.¦¦; •'.... , ¦¦ '.''.;"( ¦- ¦ '. ' ¦ •¦ ' ''¦•' . ' ¦ • ' ,- ¦' . •,.;.- '¦¦»;&/ •.:>-'-;iK,r:teRitnt.-,: ;.- ¦•:'¦¦'¦¦. - ¦•'-r-io . [ \ }"' '¦'" '' '" ' ;> " , ¦'¦¦¦-J ;..,?"» -^S ¦¦'¦.¦'.' •;'. ' -'^ ¦ ¦¦¦¦'.o^i.upa1« i's; ;-v'.:'. : :-•:¦.•¦"¦ •.¦¦¦ • ...¦ .,- .'•¦ ";." : . .' . ,,.. .;;.-.. .,^-' ' ,lh ' ~-L ¦••.'¦ ". ¦'¦(S-. ¦¦ ; '¦ ¦;:;:'<;} •nsiša 1,:': hv,- ' • ,: .;.- ¦'?•>-::: v^., ¦"./' - ",*. ¦¦' ¦'".:. '-' ":( ., ¦ ' ::aoi..: -\ 3Pt.,\ :'^ ",;.'• ri >'r«vv-. y ¦' ¦ ¦ ¦ ' ¦¦.•:. ¦>:-(¦":¦¦ '¦'...¦: \i •,-¦¦' /; .-¦.-,¦: ' ! -:^ ¦ <*\t .(liflsaBn ri r'iK'!eoiq iii-:'-...'¦ ¦¦'.-. .'¦.¦¦¦'¦.¦¦¦-•.'¦.:..-¦.' ' . ' ¦.¦¦;.>..- . . * ¦ ..' ¦ ¦ . .'- , . ". '"¦¦'¦'.¦'iš.i Bgensvfei^v :'.g9nJon9 >?-'i^,'^- ¦¦ ¦¦ : • •l-';i-;- ¦'.-; ¦ ; <.>..- - : :¦':. ¦ ¦ ,;¦ '¦ .<t^\- i' \ r-L55 ' l\V ¦ ioi'»9|lovob'9(ioie'lrfigio 9nyo>lo':-. ~j-..v • ¦¦ •n-i-vi.:-'^^-., ¦ -t-' " ¦ ^1. " '' ¦ ,'. ¦'¦¦¦'¦• : '"' ¦¦' ™ ']y/'.\. i':K . ¦'¦ ¦¦¦;.' ¦'¦.'"¦-'';'--\ '*'¦'.' :'v-'/ '¦ - • ¦¦''¦¦:'¦'¦ ¦ : ¦ ¦ '". '¦¦ ' ¦ '