dr-
so
po
in
963
oči
in
ze-
■ni-
eni
:a),
G OS PODARSTVO
LETO XVII. ŠTEV. P8
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
SREDA, 29. maja 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. H
TRST, DL GEPPA 9 . TEL 38-933
Polena pod noge Kennedyjevi «rundi
no-
šče
EGS proti uvozu ameriških kmetijskih pridelkov - V Ženevi le kompromis
o
ne
tv«
teL
lks
5.-
tns
;pe
rij«
Ne
žbe
ul.
;al«
ene
rini
irni
iik:
V Ženevi so se zbrali predstavniki 44 držav, ki so včlanjene v Splošnem sporazumu o carinskih tarifah in trgovini (GATT — General Agreement on Tariffs and Trade), da bi se sporazumeli o nadaljnjem znižanju carin in tako pripomogli k pospešitvi zunanje trgovine. Naj omenimo takoj, da načeluje ameriškemu odposlanstvu sam Christian A. Herter, bivši ameriški zunanji minister, kot poseben predstavnik predsednika Združenih ameriških držav Kennedyja. Že po tem vidimo, kako veliko pozornost Posveča Amerika temu zasedanju v Ženevi.
Gre za uresničenje velikih zunanjepolitičnih in zunanjetrgovinskih načrtov Združenih ameriških držav, ki naj jih izvede Predsednik Kennedy v svoji zunanjepolitični «rundi« »Kenne-dy’s round). Kennedyjevi odposlanci naj bi pravzaprav šele 'strli pot Kennedyjevi rundi, ki se bo začela šele prihodnje leto na veliki mednarodni konferenci za znižanje carin. Z izglasovanjem znanega zakona za razširjenje zunanje trgovine *Jrade Expansion Act« s strani Kongresa si je Kennedy postavil trdno osnovo za izvedbo teh svojih načrtov, ki težijo za sprostitvijo mednarodne trgovine.
Dve veliki oviri sta se pojavili na poti pred Kennedyjem: Visoke carine v Ameriki na uvoz lz tujine, na drugi strani pa Ev-r°Pska gospodarska skupnost s svojo skupno carino, ki zapira podal j e bolj vrata ameriškemu jzvozu kmetijskih pridelkov. Da bi Kennedy dobil v roke primerno orodje, se je dal pooblastiti, da lahko carine na uvoz 12 držav Evropske gospodarske skupnosti zniža kar za 50 od-sto z znižanjem carin na uvoz v Ameriko si hoče Amerika zagotoviti znižanje carin ali vsaj °hranitev sedanjih nepovišanih Vsrin na izvoz svojih lyietijskih Pridelkov v države Evropske gospodarske skupnosti. Ameriška pPlomacija je hkrati delala na l®m, da se Velika Britanija včlani v Evropsko gospodarsko ^Upnost ter s svojo besedo in
skih izdelkov iz držav Evropske gospodarske skupnosti.
Carinska politika držav Evropske gospodarske skupnosti se razvija povsem v drugi smeri, vsaj kolikor gre za uvoz kmetijskih pridelkov. Evropska gospodarska skupnost hoče pospešiti notranjo izmenjavo kmetijskih pridelkov med samimi državami EGS, medtem ko istočasno teži za tem, da bi uvoz kmetijskih pridelkov iz tujine čimbolj zavrla z enotno carino oziroma z enotnim carinskim postopkom. Od tod tudi izvira nasprotovanje proti ameriški zunanjetrgovinski politiki.
ZOPET FRANCIJA
Tu je zopet vstala Francija,
ki hoče sama čimveč kmetij-
skih pridelkov izvažati v ostale države EGS in nosi pravzaprav zastavo, za katero korakajo Nemčija, Italija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska. Zato so nekateri dobri poznavalci celotnega položaja mnenja, da bi se dal spor med Ameriko in Evropsko gospodarsko skupnostjo rešiti edino na vrhunskem sestanku med Kennedy-jem in De Gaullom Ti gredo v svojih zaključkih še dlje in trdijo, da so sporov med Ameriko in EGS na gospodarskem področju kriva nesoglasja na zunanjepolitičnem področju zlasti glede jedrske energije, ki se odražajo tudi v odnosih med posameznimi članicami pod okriljem Atlantske zveze NATO; ta je te dni zasedala v Ottawi.
Prava pogajanja šele prihodnje leto
ženevska konferenca GATT, katere so se udeležili ministri iz 75 držav, se je zaključila s kompromisom ,in to na posredovanje Švicarja Schaffnerja, ki je predsedoval konferenci, s kompromisno rešitvijo niso bila sicer odstranjena z dnevnega reda sporna vprašanja med A-meriko in Evropsko gospodarsko skupnostjo, pač pa so bila ta samo odložena za veliko mednarodno trgovinsko konferenco, ki bo 4. maja prihodnje leto. Njen namen je prispevati k sprostitvi mednarodne trgovine. Tako bosta imeli obe sprti stranki dovolj časa, da se sporazumeta glede bistvenih spornih točk. Za osnovo te konference bosta služili načeli klavzule o naj večjih ugodnostih in klavzula o recipročnosti, ki sta podlaga GATT. Koncesijo Ameriki predstavlja določba, da se pogajanja ne bodo nanašala samo na industrijsko, temveč tudi na kmetijsko blago.
Na pogajanjih v prihodnjem letu naj bi se sporazumeli glede znižanja carin, in sicer na tako imenovani »linearni« osno-
vi, kakor so to zahtevali Ame-
ričani, vendar bi to načelo ne .	™ „ —j--------------— veljalo za omejeno število na-
perjenostjo skuša preprečiti I rinskih postavk, in sicer v pri-panovitev povsem ločenega | meru, ko je razlika med cari-S0spodarskega bloka, zaprtega nami v Ameriki in v državah enotno carino, kateri naj bi razvil iz Evropske gospodarje skupnosti. Nekateri izvedenci trdijo, da je tudi omenjeni takon za razširitev zunanje trgovine (Trade Expansion Act)
po plod Kennedyjeve zamisli, ba utre pot Veliki Britaniji za Pristop k Evropski gospodarski skupnosti.
Kaj pomeni »linearno« znižanje
še nreden so se sešli pred-
se preden so se sešli predpasniki Splošnega sporazuma o pribah in zunanji trgovini 'GATT) v Ženevi, so Američani Pokrili svoj načrt za ženevsko konferenco: »linearno« znižanje
pin, kar pomeni carine na vse D*ago naj se znižajo za enak
pstotek. Predstavniki Evropske gospodarske skupnosti pa so v iphevi ta ameriški predlog od-p, češ Američani so za tak Postopek, ker imajo sami vi-‘Pke carine, pa bi zaradi tega Vfeearnega« znižanja carin bila Ptherika mnogo manj prizadeta kakor države EGS, ki imajo jažje tarife na uvoz iz tujine. V ‘fenutku, ko je šlo za to, da ?6 pogajanja sploh razbijejo, se J® v vrstah EGS pojavil kom-PPpmisni predlog, češ države jpfS pristanejo na «linearno» ^ižanje carin, toda samo carin ka uvoz blaga, ki so enako vijake v Ameriki in v državah pGS; vendar so Američani ta kompromis odbili.
odločitev
ŠELE PRIHODNJE LETO
Sedanja ženevska konferenca g6 bo glede izvajanja velikih atheriških zunanjetrgovinskih Načrtov odločilna, saj je pravzaprav, kakor rečeno, samo nekakšna priprava za konferenco » Prihodnjem letu, vendar so 6 danes jasni obrisi ameriške jahanj etrgovinske politike, ki ?°do prišli prav tako do izraza BU(ti na bodočih mednarodnih P°Sajanjih. Američani težijo Predvsem za tem, da zagotovijo J°jim kmetijskim pridelkom n Jelkom dostop na tržišča Ev-J°Pske gospodarske skupnosti. :fo ameriško prizadevanje je
^Veda velikega pomena za vse j^žave, ki si hočejo zagotoviti
d trg za svoje kmetijske prilike, za evropske pa tudi izven-BVropske, kakor Avstralijo, Ka-?aflo, Argentino, Novo Zelandi-10 itd.).
IZVOZ
Kmetijskih pridelkov
Američani izvozijo za okoli 5 ?l}ijard dolarjev kmetijskih pri-rflkov na leto, od tega za 1,2 j}1Ujarde dolarjev v države Ev-,°Psfce gospodarske skupnosti. bierika izvaža zlasti žito, me-h° in mesne izdelke. Edino pod ^gojem, da države Evropske
gospodarske skupnosti s priletnimi carinami oziroma s
Primerno carinsko politiko za-ij° ameriškim kmetijskim trikom dostop na svoja tr-V.oa, so Američani pripravljeni ■nizati carine na uvoz industrij-
Evropske gospodarske skupnosti prevelika; v teh primerih se bo odstotek znižanja razlikoval od blaga do blaga, v Ženevi so se tudi dogovorili, da bodo omogočili kmetijskim pridelkom iz držav v razvoju dostop na svetovne trge, in sicer — kar je posebno važno, ne da bi za znižanje carin na kmetijske pridelke iz držav v razvoju zahtevali protikoncesije od teh držav.
V Ženevi se niso spustili v podrobnosti, tako niso določili, za koliko odstotkov naj se izvrši »linearno« znižanje carin pa tudi sicer, kako naj odstranijo druge ovire v mednarodni trgovini. "To bo naloga posebnega. odseka, ki bo ustanovljen pod okriljem GATT; ta bo tudi pripravil načrt za pogajanja, in sicer do začetka XXI. zasedanja članic GATT v jeseni. Ustanovljen bo tudi poseben odsek, ki bo proučil ukrepe za olajšanje izvoza iz držav v razvoju. Carine na čaj in tropski les, naj bi se odpravile do konca tekočega leta; vendar niso države Evropske gospodarske skupnosti pristale na predlog — ki so ga druge države sprejele — naj bi se začasno ne povišale carine na uvoz iz tropskih krajev, in sicer zato ne, ker so afriškim državam, ki so se pridružile EGS, dovolile posebne ugodnosti. Carine na uvoz kave in notranji davki naj bi se na podlagi skupnega sporazuma, ako le mogoče, odpravile do konca tekočega leta.
KONFERENCA
KMETIJSKIH DRŽAV
Američani so dali pobudo za sklicanje mednarodne kmetijsko konference, ki bi se je udeležile zahodne države, in sicer poleg ZDA tudi Kanada, Argentina, posamezne države Evropske gospodarske skupnosti in
Avstralija. Na tej konferenci, do katere naj bi prišlo že prihodnji mesec, naj bi se posvetovali, kako bi zagotovili svoboden izvoz kmetijskih pridelkov iz držav proizvajalk v druge države. Ta konferenca bo ločeno od GATT Tu naj bi zopet prišlo do izraza ameriško gledišče, da ne bodo Američani prej znižali carin na uvoz industrijskih proizvodov ter se sploh ne bodo spustili v podobna pogajanja, ako prej druge države ne zagotovijo svobodne-jev in kmetijskih pridelkov.
Vlckj m The Bveulns Standard, Loodoa
Predsednik Združene arabske republike Naser je še daleč od oaze — nove zvezne arabske republike, ki bi združevala Egipt, Sirijo in Irak. Prav v trenutku, ko so se predstavniki vseh treh držav načelno že dogovorili, da se vse tri arabske države združijo, se je v Siriji in Iraku ojačil v javnosti odpor proti združitvi. V teh državah očitajo Egiptu, da si hoče z združitvijo zagotoviti nadvlado nad obema državama. Vprašanje dokončne združitve ovira tudi okolnost, da je oblast v Siriji in Iraku v rokah socialistične stranke Baas, ki ni posebno navdušena za združitev pod pogoji, ki jih postavlja Egipt. V Siriji in Iraku so v zadnjem času prišli na vlado Naserjevi nasprotniki. Najnovejši poskus Naserjevih simpatizerjev, da bi vrgli sedanjo vlado v Iraku, ni uspel. Vlada je namreč že v kali zadušila zaroto ter je dala aretirati mnogo ljudi. Za včeraj je bila napovedana konferenca najvišjih predstavnikov treh arabskih držav v Kairu; tja naj bi prispel tudi sam predsednik Iraka Salam Aref, vendar je bila konferenca v zadnjem trenutku odpovedana verjetno zaradi dogodkov v Iraku. V Kairu sta se sestala Naser in Ben Bela (v imenu Alžira) ter se posvetovala o položaju kar 5 ur.
«Alpe-Adria» na pragu
Kljub težavam, ki so lani nastopile pri izvrševanju kupčij, zaključenih na sejmu «Alpe-A-dria« — takšne težave pravzaprav spremljajo vsako novo podobno gospodarsko pobudo — vlada letos med poslovnimi krogi zlasti v Trstu še večje za nimanje za ta sejem kakor lansko leto. Samo iz Trsta naj bi razstavljalo okoli 40 podjetij, a iz Ljubljane nam poročajo, da je bil na Gospodarskem razstavišču že pred tednom dni oddan skoraj ves razpoložljivi prostor. V tej zvezi je treba poudariti, da velja načelo, da budo jugoslovanska podjetja pri sklepanju kupčij za uvoz dajala prednost tistim italijanskim oziroma avstrijskim izvoznikom, ki bodo na sejmu razstavljali. Poleg tega so jugoslovanska podjetja od pristojne ustanove že prejela navodilo, »naj v celoti sklepajo kupčije na samem sejmu«. Sklenjene pogodbe bo treba predložiti Gospodarski zbornici Slovenije najkasneje do 20. junija.
Kakor smo že zadnjič poročali, predvideva tudi letošnji sporazum o sejmu »Alpe-Adria« izmenjavo blaga v vrednosti 2 milijard lir v vsaki smeri, in sicer na podlagi izvozne in uvozne liste, z omenjenimi kontingenti. jugoslovansko tajništvo (ministrstvo) za zunanjo trgovino je listo, kakor je bila sestavljena dogovorno med predstavniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma ter predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, že odobrilo, medtem ko je jugoslovansko veleposlaništvo v Rimu predložilo listo v odobritev na pristojnem mestu. Avstrijske oblasti so listo za ju-goslo vansko-avstri j sko izmenjavo na tem sejmu že potrdile.
Letošnja lista odpira širše možnosti za izvedbo zaključenih kupčij, ker upošteva bolj resnične potrebe obeh trgov. Poleg običajnih kmetijskih proizvodov, zlasti živine in mesa, bodo Jugoslovani izvažali tudi več industrijskih proizvodov, medtem ko bodo jugoslovanska podjetja za potrebe jugoslovanskega trga poleg reprodukcijskega blaga, ki je potrebno za predelavo v jugoslovanski industriji in za o-premo, uvažala tudi v večjem obsegu blago široke potrošnje, kakor: kovinske potrebščine za gospodinjstvo, razne stroje in rezervne dele za gospodinjstvo,
pribor in rezervne dele za dvo- po vojni.
kolesa, izdelke kovinske galanterije, bižuterijske predmete, specialne kozmetične preparate, sredstva za čiščenje, barvanje in lepljenje v gospodinjstvu, športni in lovski pribor, pribor za ribolov, fotografski material, e-lektrične aparate in rezervne dele v gospodinjstvu, elektroaku-stične aparate in rezervne dele, gramofonske plošče, težko propustni papir, razni pisalni in risami pribor, tekstilne in galan terijske izdelke, nekatere specialne tkanine, predvsem iz sintetičnih vlaken in razno poza menterijo.
Lanska izkušnja je pokazala, da bi bilo koristno že vnaprej kanalizirati sklepanje kupčij in si tako prihraniti zmešnjavo in nepotrebno delo, ki je nastalo zaradi prevelikega obsega dogovorjenih kupčij, ki pogosto niso bile niti realne ter so zdaleč presegale višino odobrenih kontingentov; saj so dosegle kar 13 milijard lir. Zato je letos Gospodarska zbornica Slovenije že vnaprej razdelila izvozne kontingente med posamezna jugoslovanska trgovinska podjetja in s tem do neke mere že usmerila tudi uvoz, kajti za sejem »Alpe-Adria« velja načelo kompenzacije, kar pomeni, da bodo podjetja lahko uvažala blago, ki ga bodo plačala z devizami, u-st var j enimi z izvozom. K redne j šemu odvijanju poslov bo gotovo tudi pripomogel sklep Gospodarske zbornice Slovenije, da bodo izdana dovoljenja veljala samo tri mesece in da bodo posli, ki bi jih podjetja, katerim je bilo izdano dovoljenje, ne začela izvrševati, preneseni na druga podjetja, ki bodo sodelovala na sejmu.
Zanimanje za sejem »Alpe-A-dria« je toliko večje tudi zato, ker ima sejem tudi namen, da ustvarja možnosti medsebojnega spoznavanja poslovnih ljudi, hkrati pa tudi omogoča proizvajalcem in prodajalcem, da seznanijo druge poslovne ljudi s proizvodi, ki jih lahko dobavljajo. V tem pogledu je sejem »Alpe-Adria« postal zanimiv tudi zlasti za poslovne ljudi iz videmske pokrajine, ki žele priti čimbolj v stik s sosedno Slovenijo; tej lahko prodajajo marsikateri proizvod, kakor na primer proizvode svoje mizarske industrije in izdelke druge industrije, ki se je razvila zlasti
Čez Trst v Pulj
»ATLANTIC EAGLE«. Hotel Savoia Excelsior je pred dnevi imel v gosteh visoke predstavnike svetovnega finančnega sveta. To so bili lastnik ladij George Livanos (sin Stavrosa Liva-nos in brat bivše Onassisove žene Tine Livanos), 20-letna Ann, hči Henryja Forda, markiz Blandford in lord Tothenwick s soprogo. Prva dva sta prišla iz Londona, ostali pa iz Splita. Iz Trsta so nadaljevali pot v Pulj, kjer so v ladjedelnici «U-ljanik« prisostvovali splavitvi ladje »Atlantic Eagle«, ki so jo Jugoslovani zgradili po Livano-sovem naročilu.
DOVOZ RUSKEGA SLADKORJA. V Trst sta dospeli iz Odese ruska in jugoslovanska tovorna ladja, s skupnim tovorom 55.400 ton ruskega sladkorja, ki je namenjen italijanskim podjetjem.
Važna vloga Delavskih zadrug
Prihodnji mesec bodo volitve upravnega sveta Delavskih zadrug, ki imajo svoje prodajne obrate na Tržaškem, Goriškem in v Furlaniji. Dovolj bo, da navedemo, da ima volilno pravico nič manj kakor 16.571 članov, in da zaposlujejo zadruge 740 nameščencev, pa bodo bralci lahko takoj uvedeli, kako široke plasti prebivalstva prizadevajo ne samo volitve, temveč tudi delovanje delavskih zadrug. Naj še dodamo, da imajo delavske zadruge 113 trgovin oziroma mesnic, od tega samo na Tržaškem 82.
Delavske zadruge so leta 1903 — letos bodo proslavil? 60-ob-letnico svojega obstoja — ustanovili tržaški socialisti, da bi s konkurenco zasebni trgovini skušali ohraniti raven cen življenjskih potrebščin čim niže. Pri ustanovitvi so vneto sodelovali tudi Slovenci, komaj pred nekaj leti so umrli nekateri naši soustanovitelji.
Ko so se tudi Delavske zadruge otresle fašistične diktature, se je po drugi svetovni vojni med pristaši posameznih političnih skupin vnel boj za vodstvo zadrug, ki se pravzaprav še danes ni zaključil. Za časa ameriške vojaške uprave so zadruge vodile razne imenovane uprave, ki so med drugim tudi pazile, da bi vodstvo ne zašlo pod vpliv levičarskih strank, to je komunistične in socialistične. Vse kaže, da obstaja ta težnja tudi danes in pristaši teh strank trdijo, da ima ohranitev nenormalnega ustroja samega vodstva še vedno prav ta namen.
Odkar so državne oblasti z u-pravnim odlokom proglasile zadruge za »moralno ustanovo« (ente morale) in si prilastile pravico, da same imenujejo predsednika, je jasno, da je bila prvotna zamisel ustanoviteljev zadrug prevržena ne glede na voljo samih članov. Od prvotnega zadružnega ustroja je ostalo prav malo. (Ministrstvo za delo postavi predsednika, tržaška občina, tržaška pokrajina, Banca nazionale del lavoro in organizacija potrošnikov imenujejo po enega svojega predstavnika, medtem ko člani zadrug izvolijo 6 odbornikov). še nedavno je ministrstvo za delo postavilo za predsednika prof. Dulcija, ki pripada socialnim demokratom. Dejansko je vodstvo v rokah »demokratične koncentracije», kateri pripadajo pristaši krščanskih demokratov, socialnih demokratov in republikancev, to je strankam, ki sestavljajo koalicijsko vlado levega centra v Rimu.
Na volitvah, ki bodo sicer sa-
mo pismeno — tu temu načinu volitev se upirajo socialisti in komunisti — si bosta stali nasproti dve skupini, in sicer omenjena »demokratična koncentracij a» in pristaši komuni-
stov in socialistov, ki bodo na-
stopili s skupno listo »Rinasci-ta» (Obnova).
Pristaši liste »Rinascita« zahtevajo naj se zopet uveljavijo stara pravila in s tem vrne zadrugam resnična zadružna o-snova, da bi tako zadrugarji lahko sami odločali o vodstvu zadrug, hkrati pa tudi usmerjali njihovo gospodarsko politiko. Namen te naj bo pobijanje draginje, a obenem boj proti vplivu velekapitala na področju distribucije (prodajne mreže).
PRODAJNI OBRATI DELAVSKIH ZADRUG
Delavske zadruge imajo v samem Trstu 82 raznih obratov in sicer 54 navadnih trgovin in 7 »supercoop* (samopostrežb), v Miljah 3 trgovine in 1 samopostrežbo, nadalje po 1 trgovino na Proseku, v Nabrežini, Sv. Križu, na Opčinah in Konto-venu. Poleg tega vzdržujejo v Trstu 10 mesnic in 2 mesnici supercoop. Na Goriškem je 25 zadružnih trgovin ter 2 samopostrežbi (v Staranzanu in Tržiču), v Furlaniji 3 navadne trgovine in 1 samopostrežba (v červinjanu). V Trstu je družba DISPRAL povezana z delavskimi zadrugami ter pripravlja hrano za menze v petrolejskih čistilnicah Total (Aquila) in IFAP.
Italijanski in nemški industrijci v Moskvi
Padovansko sejmišče postaja tesno
Letos udeležba iz 45 držav
Otvoritvi 41. mednarodnega velesejma v Padovi (od 31. maja do 13. junija) bo prisostvoval tudi sam predsednik republike A. Segni. Ko je predsednik velesejma od v. L. Merlin to seznanil na tiskovni konferenci, je dodal, da Segni jeva prisotnost le še podčrtuje velik pomen padovanskega sejma. K njegovemu razvoju prispeva zlasti ugodna zemljepisna lega mesta Padove, ki stoji na stika-lišču važnih cestnih, železniških in zračnih prog; saj sta letališči v Benetkah in v Tre-visu prav blizu. Dr. Merlin je naglasil, da je z mednarodnega gledišča važno, da se velesejem razvija na povsem gospodarski podlagi. Zdaj se oslanja na tri velika področja, in sicer na gostinstvo, javno in zasebno gradbeništvo, na kmetijstvo in živinorejo, lesno industrijo, na izdelavo pohištva in stanovanjske opreme.
Ker prihaja na sejem vedno več podjetij, in to iz najrazličnejših držav na svetu je postalo današnje razstavišče s svo jimi 110.000 kvadratnimi metri pretesno; prav zato so morali
letos odbiti 30 podjetij za izdelavo pohištva. Predsednik je napovedal, da bodo do prihodnjega razstavno površino po zečaii na 300.00 kv. metrov.
Letos bo razstavljalo 3550 podjetij, in sicer 1100 tujih (iz 45 držav), prvič pa bo letos tudi razstava zložljivih (montaž nih) hišic. Središču za zaključevanje poslov (centro affari) se je prijavilo 20 držav. Prvič bodo prisotne Norveška, Danska, Urugvaj in Južno-afriška unija. Središče za sklepanje kupčij napoveduje letos veliko novost: Med sejmom bo Središče za proučevanje evropskih skupnosti (Centro informazioni e studi sulle Comunitd Euro-pee) odprlo poseben obveščevalni urad, ki bo dajal obvestila o Evropski gospodarski skupnosti. V tem uradu bodo prisotni odposlanci Evropske gospodarske skupnosti iz Bruslja, izvedenci za industrijo in kmetijsko proizvodnjo, pa tudi za mednarodno trgovino.
Tudi letos se bo Jugoslavija udeležila padovanskega sejma z razstavo raznih proizvodov, strojev in kmetijskih pridelkov.
Zadnji podatki Centralnega statističnega zavoda v Rimu o gibanju življenjskih stroškov so vznemirljivi, v enem samem letu so se življenjski stroški dvignili Skoraj za 10 odsto. Nič ne kaže, da se dviganje ne bo še nadaljevalo. Italija, je v letošnjem marcu prvikrat po vojni, zabeležila indeks 80 (1938 = 1) kar pomeni, da je bilo življenje tedaj 80 krat dražje kakor pred vojno. Še meseca februarja je skupni pokazatelj življenjskih stroškov znašal 79.67 in v marcu dosegel natančno 80.12.
Indeks (pokazatelj) stanovanjskih stroškov je ostal nespremenjen od januarja dalje. Rahlo so se dvignili indeksi, ki se tičejo oblačilne stroke: od 71.83 na 72.33, stroški za električno energijo in kurjavo (lani v marcu pokazatelj 42,39) so letos v marcu dosegli 42.50. Razni stroški so skočili od 74,94 na 75,22. Kot vedno, najobčutnejši napredek kaže prehrambeni sektor, katerega indeks je februarja znašal 86.23, marca pa 86.83.
V enem samem letu, od marca 1962 do marca 1963, so živ-
Življenje se je občutno podražilo
Kako naj bi pobijali draginjo - Vprašanje organizacije prodajne mreže
ljenjski stroški poskočili od 73.08 na 80.12, to je za 9.62 odsto. Leto poprej je ta dvig znašal 4.76 točke.
Prvo tromesečje letošnjega leta je pokazalo, da dviganje potrošnik cen postaja nekaj vsakdanjega. Kazalo je namreč, da se bodo po januarju, ko nastopi vsakoletni premik najemnih, pod zaščito, življenjski stroški ustalili. V prvih treh mesecih lani je dvig znašal le 1.96 odsto, medtem ko je od decembra 1962 do marca letos dosegel 4.20 odsto.
Vsi gospodarski pojavi se dajo razložiti, tako se da razložiti tudi nenehno dviganje življenjskih stroškov. Povpraševanje po potrošnik dobrinah nenehno raste. Na nekaterih področjih, kot n. pr. v prehrambenem, raste hitreje kot ponudba,
blaga, ki ga je premalo na trgu. Zato je vlada pred meseci dovolila izreden uvoz živil (masla, olja, mesa, klavne živine), da bi povečala nezadostne domače zaloge. Ničesar ni storila glede povrtnin, ker je računala, da jih bo spomladi dovolj. Toda zgodilo se je, da je povpraševanje po teh naglo rastlo na vseh mestnih trgih in da dotok pridelkov ni mogel zadostiti potre bam. Statistike nam povedo, da so mestni trgi prejeli leta 1962 prav toliko povrtnine kot leto dni poprej in da je prišlo v istem letu na trg 399 milijonov jajc oziroma le za 1 milijon več kot 1961.
Nagli skok potrošnje ima brez dvoma svoj izvor v dvigu življenjske ravni — ljudje se bolje hranijo — in v pomešča-njenju podeželskih množic, ki
nenehno iščejo zaposlitev v mestih. Zastoj v ponudbi pomeni torej občuten pritisk na potrošnika. Še do nedolgo je bil najobčutnejši del notranjega trga omejen na velika mesta. Danes se je ta trg poveča: za nekoliko milijonov potrošnikov, ker prihaja v velika mesta vedno več ljudi z dežele, pa tudi manjša središča privabljajo vedno več prebivalcev s podeželja Ta delovna sila se v mestu po-meščani in se pojavi na trgu z živili kot kupec.
Razdelilna mreža se temu pojavu ni utegnila prilagoditi in ni postavila na prodaj dovolj blaga. Zato pa cene na drobno tako skačejo Vprašanje razdelitve (distribucije) se ne postavlja kot svojčas, ko so nenehno dviganje cen pripisovali nenasitni požrešnosti trgovcev.
Zadeva ni tako preprosta. Ni dvoma, da podražitev dela (s povišanjem plač), socialnih dajatev in davkov mora nujno prizadeti tudi trgovino, pra vlako kot vse ostale gospodarske panoge. Problem torej ni sa mo v tem, da bi omejili dom-ček trgovcev, pač pa je treba poiskati nove distributivne sisteme, ki naj bodo bolj nacionalni in manj dragi.
Trgovci se sklicujejo na omejenost poslov, ki jo občuti vsak trgovec; ta nastaja kot posledica vse večjega števila prodajaln. Zato zahtevajo trgovci, naj se število trgovin omeji. Tako bi se povrnili v nekakšno cehovstvo.
Zdi se, da je treba iskati rešitev drugje in ne v omejitvi ali razširitvi števila prodajaln. Treba je spodbuditi nove oblike trgovine ki naj bi omogočale prodajo širšemu krogu kupcev proti manjšemu dobičku. Ta oblika se ni dovolj razširila v Italiji. Tej zahtevi je treba prilagoditi zadevno zakonodajo hkrati pa poiskati potrebne ka pitale.
RADO LAUTIN
V	Moskvo je te dni odpotovalo posebno odposlanstvo u-stanove za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskega plina ENI, ki mu načeljuje predsednik Marcello Boldrini. Kakor poroča »Information«, je italijansko odposlanstvo povabila v Moskvo sovjetska vlada. Ogledalo si bo sovjetske petrolejske naprave ter se bo pogovorilo s predstavniki sovjetske petrolejske industrije o »medsebojnih interesih«, kakor pravi neko poročilo. Odposlanstvo ne namerava med svojim bivanjem v ZSSR podpisati posebnega sporazuma. V smislu določb petletne pogodbe, ki je bila podpisana med obema državama oktobra 1960, ko je vodil ENI še E. Mattei, bo Italija uvozila 12 milijonov ton sovjetskega petroleja v zameno za 240.000 ton naftovodnih cevi in druge opreme.
V	Moskvi se je te dni mudil predstavnik Kruppovih tovarn v Zahodni Nemčiji Berthold Beitz, kjer so se dogovarjali o gospodarskem sodelovanju med obema državama. S samim Hru-ščovom je govoril kar tri ure Do tega razgovora je menda prišlo na izrecno željo prof. Et-harda, ministra za gospodarstvo in bodočega kanclerja, ki ni nasprotnik tesnejšega sodelovanja s Sovjetsko zvezo, kakor je bil dr Adenauer. Hruščov je povabil Erharda, naj pride na obisk v Moskvo.
Pred uvedbo 7-urnega delavnika v Jugoslaviji
V Jugoslaviji nameravajo od sedanjega 8-urnega delavnika preiti na 7-urni delavnik. Tega vprašanja, ki bo gotovo v veliki meri vplival na razvoj jugoslovanskega gospodarstva, se je dotaknil že večkrat v zadnjem času predsednik odbora Zveznega izvršnega sveta za splošna gospodarska vprašanja Boris Kraigher. Tudi na volilnem zborovanju v Mariboru — tudi on je namreč poslanski kandidat za zvezni zbor — je poudaril, da je ta ukrep neločljivo povezan z večjo proizvodnostjo dela. Pogoj za njegovo izvedbo je nezmanjšana proizvodnja na zaposlenega v primerjavi s proizvodnjo, doseženo z 8-umim delavnikom. Doseči bo treba v letošnjem družbenem planu tudi predvideni višji dohodek. Glede na to bodo morali v podjetjih posvetiti vso skrb odpravljanju ozkih grl, boljšemu izkoriščanju danih zmogljivosti, predvsem pa povečati izvoz, za kar je v določenih industrijskih vejah še dovolj možnosti
Ob tej priložnosti je Kraigher obiskal industrijsko pisarno »Metalne« ter se s predstavniki podjetja pogovarjal o vprašanjih in razvojnih možnostih tovarne.
»OLIVETTI« PREVZAME VSO «UNDERWOOD»
Iz New Torka poročajo, da je upravni svet tovarne pisalnih strojev «Untierwood Corp.» sporočil, da je italijanski koncem »Olivetti« pripravljen kupiti še preostale razpoložljive delnice po 14,50 dolarja. Koncem »Olivetti« je že doslej imel 68 odsto delniške glavnine družbe «Un-dervvood Corp.». V njegovih rokah še ni bilo 836.677 delnic.
Tranzitni promet čez Trst in Reko
Trst in Reka si čedalje bolj prizadevata, da bi privabila čimveč tranzitnega prometa iz zaledja. Po sedanjih podatkih je reško pristanišče v tem pogledu letos močno napredovalo. V prvih treh mesecih se je namreč tranzitni promet čez Trst in Reko razvijal takole (v tonah):
Države	čez Trst čez Reko
Avstrija	115.111	126.955
CSSR	154-352	276.275
Madžarska	39.258	199.854
Druge države	85.270	8.140
Skupaj 393.991	578.224
V	prvem tromesečju lanskega leta je bil Trst glede tranzitnega prometa na prvem mestu s 484.993 tonami tranzita, medtem ko je tranzitni promet čez Reko znašal samo 259.720 ton.
V	prvih štirih mesecih tega leta je tranzit čez Reko dosegel 750.000 ton, v Trstu pa 516.707 (na podlagi podatkov Javnih skladišč).
Revolucija tudi za gospodinje
Koga ne nese s seboj današnji socialni tok? Kdo ima toliko lastne sile, da bi lahko stopil na stran in ob cesti, po kateri drvijo drugi nemoteno samo opazoval socialno revolucijo? Gotovo porečete: Ta pa se izraža prekrepko, kar o revoluciji govori, tako hudo vendar ne bo. Tako mislite, ker se ne ozrete okoli sebe in samo brezčutno in brez lastne sodbe drvite za drugimi.
Prisluhnite vendar svoji ženi! Ali ni to res socialno-gospodar-ska revolucija, ako ne morete dobiti za primerno plačo, ki bi jo vaše gospodinjstvo preneslo brez hudih težav, postrežnice? Pripravljeni ste zavarovati jo po vseh predpisih ter ji izplačati tudi trinajsto plačo in dovoliti primeren dopust, a vendar jo boste težko, zelo težko našli. Odšla je v tovarno.
Če torej ni postrežnice, nimate mnogo izbirati: Ali opustite lastno gospodinjstvo in končate z vso družino v menzi, natančno po načrtu Maocetun-ga — kaj ne čutite njegovih mrzlih prstov, ki se stezajo čez Albanijo v vašo družino — ali pa tako modernizirate svoje gospodinjstvo, da ga bo žena zmogla sama.
Mi smo se odločili za drugo rešitev, čeprav je tudi ta združena s finančnimi potresi, kakor vsaka prilagoditev novemu položaju. In v sodobno gospodinjstvo sodi vendar sodoben pralni stroj.
Moram reči, da glede tovarniške znamke nismo bili v zadregi. Celo po tržaškem tramvaju se ena vozi, da bi tovarna dala kaj zaslužiti naši tako zadolženi občini. «Hoover», ki seveda mora biti povsem avtomatičen, je sicer drag, a pomagaš si lahko z dolgimi obroki.
Si lahko mislite, kako smo se razveselili, ko so pripeljali pred hišo to gospodinjsko napravo, in še tako lepo spravljeno, kakor da je zadela nagrado na zadnji razstavi embalaže. Ni ne prevelika, ne premajhna, da se lepo da spraviti v kot, in na zgornji strani ima pravo klaviaturo za vse mogoče intonacije, kakor jih zahteva današnje perilo od volne do najlona; povrh vsega ima naš še kar tri čreva, treh različnih barv. In prav ta so bila kriva našega razočaranja.
Plačali smo že tri obroke, a avtomat še ne teče, v obeh naših družinah so kupi umazanega perila dosegli že strop. S priključkom na električno stikalo je še šlo, toda kako bi tista tri čreva priključili na vodovod, oziroma na odtok, če ne najdete inštalaterja za nobeno ceno? Vsi vam obljubljajo, nekateri vam napovedo tudi natančno uro, a nazadnje odidejo vsi na delo v novi stavbi. Ta zahteva račun donosnosti, ki ne pozna čustvenosti in niti obzira do omike. Preveč dela imajo, gradbena konjunktura je predobra, da bi se lotili kakšnih drobnarij. Z inštalaterji je približno tako, kakor s postrež-nicami. Tudi v tem pogledu bo treba misliti na «self-service» (samopostrežbo,	samopomoč),
Mar ne izhaja že kopica revij, zlasti francoskih za samouke s praktičnimi navodili, kako postaneš sam neke vrste obrtnik za domače potrebe? če poznam bačnega uradnika, ki napravi sam čeveličke za svoje otroke, se bom vendar tudi sam naučil, kako vrivij^š pipo na vodovodno cev!
Ako bo gradbena konjunktura trajala še dolgo, se bo treba naučiti tudi tega dela; sicer je tudi pomanjkanje obrtnikov verjetno znamenje novih časov. Zahtevam po tem se bo sčasoma prilagodila tudi šola in prišli bodo časi, ko bodo dijaki tudi na srednjih šolah prav tako spretno sukali pilo kakor danes Mro» Mnoai bodo s pilo v rokah še bolj srečni
-Ib-
L
Stran 2
GOSPODARSTVO
Sreda, 29. maja 196?
■00
ALI BO MORO SESTAVIL NOVO VLADO? Predsednik republike Segni je zaupal mandat za sestavo nove vlade glavnemu tajniku krščanske demokratske stranke posl. Moru. Ta naj bi sestavil vlado levega centra. Moro se je že posvetoyal tudi s socialisti, od katerih je pravzaprav odvisen Morov poskus za sestavo vlade. Nenni je prejšnji teden izjavil, da bi njegova stranka še nadalje podpirala vlado levega centra, ki bi jo sestavil Fanfani, vendar bi ta morala kreniti še bolj na levo. Predlagani predsednik je v svoji izjavi parlamentarnim časnikarjem zlasti naglasil, da si bo njegova vlada zlasti prizadevala, da ohrani vrednost lire ter do bre odnose z državami Atlantske zveze. Vodja socialistov Nenni zahteva posebno akcijo za pobijanje draginje, hkrati pa čimprejšnjo upravno razdelitev Italije na dežele.
VZNEMIRJENJE ZARADI PAPEŽEVE BOLEZNI. Papež Janez XXIII. je po nasvetu zdravnikov odpovedal razne sprejeme in svojo udeležbo pri raznih tradicionalnih cerkvenih običajih. Po zadnjih poročilih se mu je zdravje nekoliko zboljšalo, vendar boluje za hudo želodčno boleznijo, ki mu po poročilih nekaterih listov povzroča tudi notranje krvavitve. Potrebna bi bila operacija, vendar je zdravniki ne priporočajo glede na visoko starost bolnika. Z vsega sveta prihajajo v Vatikan izrazi simpatij in želje, da bi papež čimprej okreval.
MEDNARODNA TRGOVINA Nov duh v Italijansko-jugcsiovanski zbornici
Kaj je pokazal sejem motornih vozil
VOLITVE V JUGOSLAVIJI. V nedeljo so bile v Jugoslaviji občinske volitve, ki pa niso samo krajevnega pomena, kakor navadne upravne volitve v drugih državah, temveč so v smislu nove ustave zadobile političen pomen. Izvoljene občinske skupščine bodo namreč 3. junija volile poslance zborov delovnih skupnosti republiških skupščin pa tudi zvezne skupščine. Tako so izidi občinskih volitev odločilni tudi za volitev naj višjih parlamentarnih predstavništev v državi. V volilne spiske je vpisanih okoli 11 milijonov Jugoslovanov. Volitev se je udeležilo 90,1 odsto vpisanih volivcev.
PROSLAVA TITOVEGA ROJSTNEGA DNE V Jugoslaviji so 25. maja proslaviji 71. rojstni dan predsednika republike Josi-pa Broza Tita. Posebno svečana je bila proslava v Beogradu, in to na velikem stadionu jugoslovanske ljudske armade na Topčideru. Tu je bila zbrana poleg velikega števila državljanov (okoli 60.000) tudi vsa vlada s predsednikom Titom na čelu. Pričakovali;'so1 mladinsko štafeto, ki je po 'svbjem dolgem obhodu po vsej državi prispela prav ta dan v Beograd. Nosilec štafetne palice je to izročil Titu ter pri tem izrekel željo, da bi mladina še veliko let skupno s Titom praznovala ta lepi majski praznik.
PROGRAMA TIČEN GOVOR PREDSEDNIKA TITA. Na seji centralnega komiteja Zveze komunistov se je predsednik Tito zavzel za sodelovanje z vsemi socialističnimi državami in za ustvaritev enotnega delavskega gibanja, hkrati tudi za tesnejše sodelovanje s svobodnimi državami, ki so se otresle kolonializma. Pri tem je v ostrem tonu polemiziral s kitajskimi komunisti, ki s svojo ozko ■ politiko razbijajo enotnost mednarodnega delavskega gibanja.
ENOTNOST AFRIŠKIH DRŽAV. Pod okriljem etiopskega cesarja je bil v Adis Abebi kongres afriških držav, na katerem so predstavniki 31 afriških dežel sprejeli »listino afriške enotnosti)). Postavili so načela za skupno zunanjo politiko, ki naj varuje neodvisnost afriških držav v smislu načel Organizacije združenih narodov. Obsodili so plemensko razločevanje (diskriminacijo) in kolonializem, še posebej vladno politiko v Južni Afriki in portugalsko politiko v Angoli. Afriške države bodo u-stanovile stalno tajništvo, verjetno v Adis Abebi; zunanji ministri se bodo sestajali vsakih 6 mesecev. Afriške države se ne bodo pridružile nobenemu bloku.
PRED USTANOVITVIJO LJUDSKE FRONTE V FRANCIJI? V francoskih političnih krogih so v zadnjem času opazili, da se vodja socialistov Guy .Mollet močno približuje komu-..nistični stranki. Mollet je bil leta 1958 med prvimi, ki je podprl De Gaulla, da je ta lahko prišel na oblast, toda pozneje se je nad njim razočaral ter se mu začel odmikati. Pri volitvah v jeseni 1962 je Mollet prodrl kot poslanec Ar rasa s pomočjo komunističnih glasov. Molletov zaupnik Gerard Jacques se je na sestanku nove politične zveze «Gaueh europčenne» izrazil za sodelovanje s komunisti. V omenjeni zvezi sodelujejo socialisti in meščanski politiki, u-smerjeni na levo. Morda je prav v tem zbliževanju socialistov in komunistov razlog, da so se krščanski demokrati (MRP) na zadnjem kongresu zopet bolj približali De Gaullovi politiki.
VATIKAN IN POLJSKO-NEMŠKA MEJA. Te dni se je zopet mudil v Rimu kardinal Wyszynski, ki je bil tudi pri papežu. Njegov prihod so v diplomatskih krogih razlagali tako, da gre posredno za pogajanja za ureditev odnosov med Cer-
čeprav je drugi sejem motorjev in motornih vozil v Ljubljani prikazoval v glavnem samo težka tovorna vozila in razne vrste avtobusov in specialnih velikih vozil, je letošnji sejem obiskalo kar 116.000 obiskovalcev. šlo je torej za čisto poslovni sejem, v katerem so prevladovali poslovni interesi. Toda zanimanje za prometno mehanizacijo je zavzelo vse sloje slovenskega prebivalstva v tolikšni meri, da gredo desettisoči o-gledovat čisto tehnične novosti na motornih vozilih.
Eno prednost imajo vse razstave na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, da so pregledne, ker niso na neskončnih površinah kot nekateri drugi velesejmi, drugič da so dobro organizirane, silno praktične in predvsem poslovne in zelo malo prestižne in zgolj rutinerske.
Kdor je obiskoval letošnji drugi sejem motorjev in motornih vozil, je imel skoraj popoln pregled nad hitro se razvijajočo jugoslovansko industrijo motorjev in motornih vozil, da celo nadrobno tudi kooperantov, ki sodelujejo z glavno avtomobilsko industrijo.
Zanimivo je dejstvo, da so razstavljala iz obmejnega pasu med Italijo in Jugoslavijo kar tri podjetja: «Avtoelektro» Tolmin svoje svečke, plod dolgotrajnega laboratorijskega preizkušanja, ki so se že izvrstno obnesle. Kdo bi mislil, da se je v Šempetru pri Gorici razvilo v podjetju «Vozilo» mnogo obetajoče podjetje, ki je razstavljalo veliko cisterno, in da je »Tomos« v Kopru prišel na razstavo z moderniziranim spačkom. Pozornost so zbujali tovornjaki in druga specialna vozila tovarne «Tam».
Ne samo veliko pozornost, temveč tudi konkretna povpraševanja so zbudili težki kamioni in avtomobilski vlaki OM iz Mi-lana.
Zelo veliko zaključkov je napravila ITV Beograd s svojimi težkimi vozili
»Torpedo« na Reki ima toliko naročil, da komaj izpopolnjuje povpraševanja svojih klientov.
Drugi sejem vozil in motornih vozil je torej popolnoma izpolnil pričakovanja razstavljavcev in še bolj utrdil sloves te vrste sejma, ki je zanj Slovenija, kot najbolj industrializirana jugoslovanska republika, najbolj primemo mesto za shajališče poslovnih krogov in interesentov v industriji motornih vozil.
in Milano po 150). Iz Poljske 2.685 glav klavne živine (Pon-teba 1.185, Trst 1.000, Fortezza 500) in 2.230 stotov mesa (Pon-teba 730, Trst 700, Fortezza in Milano po 300, Bologna 200). Iz Jugoslavije 115 glav klavne živine in 140 stotov mesa za področje Gorica-Videm ter 380 glav klavne živine in 150 stotov mesa za Trst. Končno so še določili kontingent 2.500 stotov zmrznjenega mesa argentinskega, brazilskega in urugvajskega izvora, ki bo moral preko carine v Genovi.
Svečana otvoritev beograjskega velesejma
V petek 24. maja so v Beogradu v navzočnosti predsednika Tita svečano odprli sejem tehnike. Ob tej priložnosti je spregovoril predsednik sejemske u-prave Jaša Rajter, za njim je spregovoril živoj Krunič, podpredsednik beograjskega ljudskega odbora. O pomenu sejemskih prireditev za razvoj gospodarstva je govoril Jakov Blaže-vič, predsednik Zvezne gospodarske zbornice. Na sejmu razstavlja 431 domačih podjetij in 799 tujih podjetij iz 27 držav. Na prvi pogled je udeležba jugoslovanskih podjetij skromna, toda njihovo število, je nizko, ker se je v zadnjem letu izvršila močna koncentracija, tako dejansko nastopa pod skupnim imenom več podjetij. (Podrobnejše poročilo o sejmu objavimo v prihodnji številki).
ZNIŽANJE PRISTOJBIN NA UVOZ PRAŠIČEV Izvršni odbor Evropske gospodarske skupnosti (CEE) je pooblastil na njeno željo italijansko vlado, da lahko zniža pristojbine na uvoz prašičev. A-ko se bo italijanska vlada tega poslužila, bodo določili nove znižane cene za uvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti.
KONTINGENTI ZA UVOZ GOVEDINE Ministrstvo za trgovino s tujino je določilo nove kontingente za uvoz goveje živine in govejega mesa.
Iz češkoslovaške bodo lahko uvozili 500 stotov svežega ali zmrznjenega mesa. Iz Madžarske 5.225 glav klavne in vprežne živine (čez Pontebo 1.225 glav, Trst 3.000, Gorico 500, Reg-gio 500) in 2.070 stotov mesa (Ponteba 500, Trst 1.070, Gorico 500). Iz Romunije 2.685 glav klavne živine (Ponteba 580 in Trst 500) in 1.120 stotov mesa (Ponteba 400, Trst 420, Bologna
RAJBELJSKI RUDNIK OSTANE V STARIH ROKAH Iz Rima poročajo, da je minister Trabucchi ugodil želji kr-ščansko-demokratskih predstavnikov videmske pokrajine, da bi rajbeljski rudnik ostal še za 18 mesecev v rokah sedanje družbe Pertusola, ki izkorišča rudnik. Predstavniki levičarskih strank so zahtevali podržavi jen j e rudnika, medtem ko so pristaši drugih strank proti temu ukrepu. Za predsednika rajbeljske družbe je bil imenovan bivši parlamentarec odv. Guglielmo Schiratti. O dokončni usodi rudnika naj bi odločil bodoči deželni svet.
TOVARNO »VOLNA« v Laškem so preuredili in njeno zmogljivost povečali za 75 odsto. Po kratkotrajni krizi, ki jo je povzročila zamudna pošiljka zadostnih količin surovin, si je znova opomogla in predvideva-
jo, da bo letos presegla povečani plan. Tovarna izdeluje v
največji meri «lastex» za smuči
:arske hlače, »helanco« za letne ljilače (to je blago iz nakodrane elastične sintetične preje) in «tweed». V najkrajšem času bo svoje izdelke začela izvažati. Glede tega menijo, da bodo do oktobra letos izdelali za 30.000 dolarjev blaga.
V Milanu je bil občni zbor Italijansko • jugoslovanske trgovinske zbornice, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki tržaške delegacije te zbornice; ti so hkrati člani osrednjega u-pravnega odbora, in sicer predsednik delegacije dr. E. Vatta, podpredsednik Dušan Košuta, Marino Kralj in P. M. Petruc-co. Občni zbor je vodil podpredsednik zbornice dr. E. Vatta, ker je predsednik Longoni odstopil. Dr. Vatta je ob tej priložnosti jedrnato orisal razvoj italijansko - jugoslovanske izmenjave v preteklem letu ter še posebej naglasil, da je bila lanska trgovinska bilanca bolj u-godna za Jugoslavijo kakor prejšnja leta, ker so Jugoslovani skrčili uvoz, a hkrati povečali izvoz v Italijo. Izrazil je tudi željo, da bi Jugoslovani izkoristili razpoložljiva sredstva, ki so se nabrala v avtonomnih računih za obmejno trgovino na Tržaškem in Goriškem. Navzoče je tudi obvestil, da so v teku razgovori, da bi se italijanski in jugoslovanski operaterji na sektorji večjega pomena sestali med zagrebškim velesejmom v jeseni.
Občni zbor je nato odobril obračun za leto 1962 in proračun za leto 1963. Nato je prešel k volitvi novega odbora za dve leti, in sicer 1963 in 1964. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik Luigi Meda, ki je poslanec in hkrati podravnatelj družbe »Alfa-Romeo«; za podpredsednika sta bila izbrana dr. E. Vatta in dr. Gustavo Galassi. Ostali člani upravnega sveta so: rag. L. Albizzati, ing. P. Anfossi, ing. G. Barin, ing. G. Qhiappa, dr. R. Chivino, ing. E. Di Roberto, dr. G. Ecchia, odvetnik G. Gardi, rag. N. Gentili, ing. T. Giamporcaro, dr. F. Job, ing. S. Lobello, G. Mayer, dr. P. Pi-gnatelli. G. Pini, ing. P. Rebora, dr. R. Riggio, ing. A. Segre’, dr. Fr. Serra, G. Seveglievich, G. Treves, dr. G. Gianni, ing. E. Zuccoli, F. Anzelotti, prof. G. Cardinali, Marino Kralj, S. D’A-gnolo, Dušan Košuta, ing. C. Nascimben in P. M. Petrucco. Revizorji so dr. R. Mathis, dr. P. Bomzanino, A. Haimann, glavni tajnik pa Paolo Di Sal-vio.
Odvetnik Meda se je po izvolitvi zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo izkazano ter obljubil da bo skušal s svojim delovanjem pokazati, da je bil vreden tega zaupanja. Prisotne je pozval, naj s svojim delovanjem pripomorejo k nadaljnjemu u-trjevanju prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in k poglobitvi gospodarskih odnosov med sosednima državama. Ni dovolj, da delajo v tej smeri samo na gospodarskem področju, temveč treba je delati za utrjevanje dobrih odnosov med sosednima državama tudi na političnem področju. Poslovni ljudje naj pokažejo tudi razumevanje za položaj Jugoslavije in za njene težave. Razveseljivo je, da so se odnosi med Italijo in Jugoslavijo v tako kratkem času tako ugodno razvili, in to politični kakor gospodarski odnosi; Italija ima danes v Jugoslaviji svojega prijatelja. Vsi se morajo prizadevati, da bi se ti dobri gospodarski in politični odnosi še bolj utrdili.
VELIKA GOLJUFIJA Z BANANAMI?
Pred šestimi meseci je bil imenovan za predsednika Ustanove za državni monopol na banane odvetnik Franco Bartoli—Avveduti, bivši osebni tajnik ministra Trabucchi j a. Dne 25. maja je bila v Rimu dražba na kateri je bilo interesentom na razpolago 132 dovoljenj za prodajo banan po vsej Italiji Tekmovanja se je udeležilo 270 trgovcev na debelo, ki so v zapečatenih kuvertah morali označiti svojo ponudbo; kdor bi se najbolj približal določenemu znesku, bi si zagotovil koncesijo za prodajo banan. (Posamezni zneski so bili znani samo ministru za finance, odvetniku Bartoli—Avveduti in upravitelju Ustanove za monopol na banane odvetniku Fornari.) Ker je zelo težko uganiti ali vsaj močno približati se minimalnim in maksimalnim določenim zneskom in ker se je to vendarle posrečilo skupinici u-deležencev, medtem ko so drugi ostali s praznimi rokami, se je O. Catalanu zazdelo, da gre za goljufijo. Zbral je potrebne podatke in jih brzojavno poslal ministroma za finance in trgovino. Preiskava je bila hitra in uspešna. Aretirali so odvetnika Bartoli—Avvedutija, ki si je ob priliki dražbe (ki je bila prva, odkar je bil imenovan za predsednika) nezakonito prilastil 120 milijonov lir. Nekaterim trgovcem je po neki ženski sporočil zneske, predvideno ceno za podelitev koncesij in trgovci so ga poplačali vsak z milijoni.


MNOGO IZLETNIKOV IZ ITALIJE V JUGOSLAVIJO. Na praznik vnebohoda je odšlo iz Trsta in Gorice pa tudi iz mest globlje v Italiji mnogo ljudi na izlet v Jugoslavijo. Že v jutranjih urah se je zbralo na prehodu v Farnečah (pri . Sežani) mnogo avtomobilov, čeprav so carinarji hiteli, da ne bi po nepotrebnem zavlačevali prometa. Izletnike si srečal v Postojni, pa tudi po Ljubljani in drugih mestih, na Gorenjskem in Dolenjskem jih je bilo polno; mnogo Tržačanov je odšlo tudi ~ Lipico.
Še vedno primanjkljaj v italijanski trgovinski bilanci

Služkinj ne bo več
Pri vseh svojih številnih kuhinjskih in gospodinjskih električnih aparatih so ameriške gospodinje še prva leta po zadnji vojni zavidale Evropejkam relativno obilje hišne delovne sile. Ti časi so že mimo. Tako namreč kaže ameriško poizvedovanje v tej zadevi v Evropi:
V	ITALIJI: V Italiji, ki je kar mrgolelo poceni dekel in »domestich«, nimajo zdjij po novem zakonu iz leta 1958 dovolj hišnih pomočnic, pa čeprav so se podvojile nagrade in razne doklade. • Prva povojna leta so prejemale hišne pomočnice dva do tri dolarje na mesec in še vse sitnosti gospodinj, zdaj pa dobivajo v Rimu okoli 70 dolarjev, a v bogatejših severnih mestih še deset dolarjev več. Zdaj preiščejo meščani vse kolibe po Siciliji in Sardiniji, da bi iztaknili kako dekle ki bi bila voljna služiti v družinah. Celo si drznejo loviti otroke-sirote, da bi, stare komaj osem let, stale na stolu zraven štedilnika in dosegle tako lonec na plošči. V oglasih ponujajo zdravniško oskrbo in pokojnine in druge zavarovalne ugodnosti sorodnikom hišne pomočnice. Razni sociologi pa ugotavljajo, da ni prišlo do zapuščanja tega poklica samo zaradi industrializacije, ampak tudi iz psiholoških razlogov. Med ženskami na deželi je nastopila prava revolucija v pričakovanjih tega, kar pričakujejo, da jim bo prineslo življenje. Kinematografi in navsezadnje še televizija so zbudili večje zahteve od življenja. Velik del hišnih pomočnic o-pravlja to delo samo še kot začasen izhod, kot pripravo na boljše mesto. Gospodarji tožijo: »Bolj kakor je pomočnica nezadovoljna, bolj jo pustimo gledati televizijo in bolj je zavoljo tega gledanja nesrečna.«
V	Z. NEMČIJI: Za marsika-
tero stvar so imeli gospodarski čudež v Zahodni Nemčiji, a za hišno osebje pa ne. Na 55 milijonov prebivalcev imajo samo 550.000 hišnega osebja. Zato pa tudi sestavljajo kar najbolj zapeljive oglase: Iščemo hišno pomočnico, ki uživa v samostojnem vodenju gospodinjstva, v kultiviranem okolju modeme kuhinje, razkošno opremljene z vsemi kuhinjskimi aparati, in se pri tem lahko nauči še kuhanja. Nemške »Putzfrauen« na uro prihajajo na delo v visokih frizurah in s podobno visokimi petami. Ne smeš jim več reči »Putzfrauen«, temveč so specializirane ali kot »Raumpflegerin« (oskrbovalka prostorov) ali »Bo-denkosmetikerin« (kozmetičarka poda). Nekdaj" zlokobno izbiro med topovi in maslom so nemški meščani zamenjali z ne-dolžnejšo odločitvijo med »Putz-frau» ali pa med avtom Mercedes«; navadno se meščan odloči za »Putzfrau«, ki gre nato ona sama na morje, si kupi televizor in še avto.
V ANGLIJI: Od 1. 1948 je Anglija izgubila od nekdanjih 517 tisoč služabnikov kar polovico. Sprožili so veliko propagando v listih, kakšne vse prednosti ima hišno osebje, ki uživa v lepoti hišnega dela ter v lastni sobi s televizorjem, centralno kurjavo, dela malo in ima precej počitnic. A število pada, čeprav prihaja z evropske celine na tisoče deklet se učit angleščine in se ponuja zato za brezplačno hišno delo.
V tem smislu so tudi razlagali kvijo in državo na Poljskem. O papežev nagovor na poljske ško-tem vprašanju naj bi bila go- fe (12. oktobra 1962), ki so bili vorila tudi Gomulka in Kadar zbrani med cerkvenim zborom v Varšavi. V poljskih krogih ra- v Rimu. Papež je tedaj dejai, čunajo na oporo Vatikana gle- da se je razveselil ob vesti, da de vprašanja priznanja poljsko- si je Poljska zopet priborila nemške meje na Odri in Nisi. svobodo in neodvisnost.
V FRANCIJI: V Parizu je starih francoskih »bonnes« (dekel) le malo. Preko Pirenejev prihajajo tropi španskih deklet iz Valencie, Alicanta, Seville. Extre-madure, ker prejmejo v Franciji sedemkrat več plače kakor pa v Španiji. Dobivajo 60 dolarjev na mesec, sobo, izvrstno francosko hrano in socialno zavarovanje. Ni pravega stika med francoskim okoljem, ker ne znajo jezika in so neizkušene v mestnem življenju. Ko zazvoni telefon, spravijo samo nekaj na pol špansko-francoskih besed iz sebe: »Madame non este. No sč. Tarde, tarde.» Frido do čudnih zapletljaj ::v. Tako je npr. neko špansko dekle vprašalo zaupno
svojo gospodinjo, zakaj je morala dati mačka v hladilnik. Francozinja, madame, ji je naročila, naj dene gateau (izgovori gato, kakor španski gato, kar pomeni mačka), to je slaščico v hladilnik. Ta je poslušno ubogala in spravila gatoja, mačka v hladilnik.
PRI NAS: Pri nas v slovenskih krajih v Italiji že davno ni dobiti slovenske hišne pomočnice, drži se nekaj starejših žensk ali pa začasno in občasno zaposlenih žensk s prepustnicami iz obmejnega pasu. Istrske »ezulke« so izginile skoraj popolnoma iz hišnih služb. Slovenke iz Beneške Slovenije zapuščajo službo «dikl», se spravljajo v tovarne, švicarske in italijanske. V Sloveniji so redki odročni kraji, kamor hodijo ljubljanske gospodinje z avtomobili iskat kako prav mlado neizkušeno dekle. Precej hišnega dela pada, kakor v Moskvi, tudi v Ljubljani in drugih slovenskih mestih na »babuško«, na taščo, nono, omama. Spričo hude stanovanjske krize žrtvujejo razne uslužbenke po uradih in tovarnah po nekaj ur dnevno pospravljanju stanovanj, da dobe za odškodnino sobo ali vsaj posteljo. Po ostali Jugoslaviji ni dosti bolje. Saj je težko dobiti ženske se za druge tradicionalne ženske poklice kot za natakarice, šivilje m počkbno. I7a Koroškem v Avstriji že davno ne hodijo več dekleta služit, kvečjemu nekaj malega v Švico. Pač gredo iz Slovenije, kot v Trst nekatera v Gradec in na Dunaj, toda le za toliko časa, da lahko kasneje odidejo v Zahodno Nemčijo.
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V KANADI. Nova kanadska vlada je znižala obrestno mero na 3,5 odstotka. Diefenbakerjeva vlada je 1962. zvišala obrestno mero na 6 odstotkov, da bi zadržala odtok tujega kapitala. Ko so devizne rezerve dovolj narasle, je znižala obrestno mero na 5,5 odstotka, oktobra pa na 5 odstotkov in novembra na 4 odstotke. Medtem so se valutne rezerve dvignile kar na 2.670 milijonov dolarjev; tako je bilo mogoče zopet znižati o-brestno mero. Na konferenci GATT v Ženevi se bo Kanada postavila na stran Amerike glede zahteve, da države EGS znižajo carine.
TUDI ŠKOCIJANŠKA JAMA POSTALA PRIVLAČNA. Ob praznikih zahaja iz Trsta pa tudi drugod iz Italije' veliko število turistov v škocijanske jame. Vodiči čakajo, da se nabere večje število obiskovalcev ter nato spremljajo večje skupine v jamo. Vstop je dvakrat do-poHne in sicer okoli 8. in 11. ure. Ogled jame z odmori traja skoraj tri ure. Vstopnina za odrasle znaša 400 dinarjev, za otroke pa 100 dinarjev.
NOVA ŽICNICA IZ BOHINJA. Iz bližine hotela »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru gradijo na Vogel novo žičnico, ki bo pričela obratovati 29. novembra, na dan republike. Od tam naprej bodo postavili tudi vlečnice za smučarje.
OPERNA SEZONA V OPATIJI. Med letošnjo operno sezono, ki se začenja 1. julija z uprizoritvijo Verdijeve «Aide» in zaključi nekako sredi avgusta bodo uprizorili vrsto italijanskih oper, kakor Verdijevega »Otel-la» in »Rigoletta«, Puccinijevo »Tosco« in »Madame Butter fly», kakor tudi opera Andre’ Chenier od U. Giordana. Operna sezona se zaključi z Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. Med pevci in pevkami sta tudi Vilma Bukovčeva iz Ljubljane in Vladimir Ruždjak. Na dnevnem redu so tudi narodne pesmi, oktobra pa koncerti.
VARŠAVSKA TURISTIČNA AGENCIJA »Šport turist« je v koprskem hotelu »Triglav« za etošnjo letovičarsko sezono rezervirala 70 ležišč. Pred kratkim , e v Koper že dospela prva skupina poljskih turistov. To so v glavnem arhitekti in inženirji, ki se nameravajo seznaniti z jugoslovanskim načinom gradnje
Mnogo državnega denarja za trgovinsko mornarico
Ministrstvo
za trgovinsko mornarico je predložilo poslanski zbornici proračun za finanč-
no leto 1963—1964. Ta predvideva skupno 55.372,8 milijonov lir, od katerih 33.201,8 za običajne izdatke (kar predstavlja 24.075 milijonov več kakor v fi-
nančni dobi 1962—1963), nada-
lje 22.146 milijonov za izredne izdatke (to je 5.483 milijonov več kakor leto poprej) in 25 milijonov za gibanje kapitalov (5 milijonov več kot v prejšnjem finančnem letu). Poleg tega leži v blagajni zakladnega ministrstva še 6.000 milijonov lir, tako da znaša proračun dejansko 61.367,8 milijonov lir.
V smislu proračuna pojde za upravo ministrstva in podrejenih uradov 4,1 milijarde lir. Velike vsote so določene v podporo ladjedelnicam in pomorskim plovnim družbam: za ladjedelnice 14 milijard, 1,5 milijarde za moderniziranje trgovinske mornarice, 26,9 milijarde kot dotacija plovnim družbam, a poleg tega še 5 milijard plovnim družbam državnega značaja v smislu zakona iz leta 1936; 300 milijonov bo znašal prispevek države za o-brambno opremo trgovinskih ladij in 3,2 milijarde pojde za kritje raznih drugih stroškov. Podpora za obrambno opremo pojde v korist 75 ladjam s skupno tonažo 750.000 ton.
maja zasidrala v abidjanski luki, 8. junija pa bo odplula preko Dakarja, Trsta in »lenetk na Rijeko.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje — Per-
zijski zaliv: »Nikola Tesla« 1,-6. jjjnija.
Proga Jadransko morje — ZDA: »Trebinje« 21. junija.
Proga Jadransko morje — Ciper — Izrael: »Plavnik« 30. maja.
V KOPRSKI LUKI so prejšnji teden zabeležili rekordno število čezoceanskih ladij — 17. Spričo tako intenzivnega luškega prometa je delovni kolektiv podjetja »Luka Koper« v zadregi in se sprašuje, ali bo organizacija pristaniškega dela kos morebitnemu povečanju morskega prometa
Navzlic okrepitvi izvoza in skrčanju uvoza v letošnjem februarju je visoki primanjkljaj v trgovinski bilanci ostal neiz-premenjen. V februarju je Italija kupila v tujini za 338,8 milijarde lir blaga, kar predstavlja
1.1	odsto manj kakor v januarju; prodala pa je blaga za 243,4 milijarde lir, to je 9 odsto več kot mesec poprej. Mesečni primanjkljaj je znašal 104,5 milijarde lir; to pomeni sicer 16,3 odstotno znižanje nasproti primanjkljaju v januarju, a 67,7 odstotno povišanje v primerjavi uvoz, znašal 683,4 milijarde lir, izvoz pa 466,9 milijarde (nasproti letu 1962 je uvoz narastel za 18,9 odsto, izvoz pa za 6,1 odsto. Primanjkljaj za prvo dvomeseč-je je znašal 216,5 milijarde ter se je povečal za 60,3 odsto.
Ako se ozremo po zemljepisni razporejenosti trgovinske izmenjave opazimo, da je uvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti znašal 219 milijard (32 odsto celotnega uvoza), kar pomeni 18,3 odstoten napredek, izvoz pa 166,7 milijard (35,7 vsega izvoza) kar predstavlja 11,5 odstotno zvišanje.
Trgovska bilanca za države Eyropske gospodarske skupnosti beleži sledeče cifre v milijardah (v oklepanju je označen primanjkljaj za leto 1962: Francija 14,4 milijarde primanjkljaja (11,6); Belgija-Luksemburg
5.1	(2,4); Nizozemska 3,5 (0,6); Zahodna Nemčija 29,3 (21,1).
V	obračun za države Evropskega združenja za prosto izmenjavo (EFTA) znaša primanjkljaj 9,8 milijarde lir (v preteklem letu ni bilo primanjkljaja, temveč prebitek 8,4 milijarde); za V. Britanijo 17,2 milijarde in za Švico 16,8 milijarde (lani dobiček 19,4 milijarde).
V	trgovski izmenjavi z vzhodnoevropskimi državami je zaznamovala 11,4 milijarde primanjkljaja (4,8) (Z Rusijo 5,8, leto poprej pa 3,2).
Nasproti evropskim deželam je znašal primanjkljaj 54,9 milijarde v trgovini z ZDA (49,6), s Kanado 4,3 milijarde (2,4) in z Japonsko 4 milijarde (0,5).
Navajamo še kontingente (v stotih) najpomembnejšega uvoznega in izvoznega blaga. Prvo število velja za januar-februar 1963, drugo pa za januar-februar 1962.
UZOV: Poljedelski proizvodi: žito 183.221 (1 imlijon 415.557), koruza 4 milijoni 702.190 (2 milijona 799.982), surovi bombaž 476.188 (415.672), oljnata semena in sadeži 1 milijon 501.226 (878.112), kava 195.722 (189.788) kakao 74.765 (63.180). živilski zootehnični proizvodi: goveja ži-vina 89.904 glave (2.250), praši-i čl 38.420 (12.798), perutninska jajca 68.498 stotov (132.177), razne vrste volne 235.389 (227.082), sveže in zmrznjeno meso 367.889 (71.792), mleko in maslo 116.464 (69.891), olivno olje (kot živilska potrebščina) 217.794 (79.660).
IZVOZ: Poljedelski proizvodi. Sočivje in sveža povrtnina 779.834 stotov (799.432), kiselkasto južno sadje 1 milijon 380.067 (1 milijon 511.181), razne vrste svežega sadja 872.303 (l milijon 980.079). Živilski proizvodi: riž v polfinalnih in finalnih proizvodih 255.132 (584.048) žitna moka 250.026	(120.725)’
ŽELEZNA RUDA ZA TRST. Pred kratkim sta dospeli v tržaško luko dve veliki tovorni ladji: »Giovanni Grimaldi«, ki je imela na krovu 23.500 ton železne rude, namenjene češkoslovaški, in nizozemska ladja «A-sterope«, ki je pripeljala v naše mesto 16.500 ton železne rude za družbo Italsider. Tako velikega tovora v Trstu še niso bili zabeležili.
konzerva celega in lupljenega paradižnika 409.085	(388.654),!
razne vrste sira iz trdih in poltrdih testenin 28.424 (27.769), iz mehkih in stopljenih testenin 10.027 (10.228). vino 275.992 hektolitra (297.443), vermut 52.657 (43.009) hektolitrov.
Dobro organizirana
proizvodnja hladilnikov
Proizvodnja hladilnikov je V Italiji zadnja leta močno na-: predovala. Njen napredek je prekosil razvoj proizvodnje hladilnikov v Franciji in Nemčiji, kar jasno dokazujejo naslednja števila: leta 1957 je v Italiji znašala proizvodnja 406.000 komadov, v Franciji 510.000 in V Nemčiji 960.000; v letu 1960 jej v Italiji dosegla 977.000, v Franciji 1.015.000 in v Nemčiji 2 milijona 350.000 komadov; leto kasneje je v Italiji narasla na
1.520.000,	v Franciji je padla na
970.000,	v Nemčiji pa na 1 milijon 950.000; v preteklem letu je italijanska proizvodnja dosegla 1.630.000 hladilnikov, francoska je še nazadovala na 800 tisoč in nemška na 1.650.000 komadov.
Hiter napredek italijanske proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo v ostalih dveh državah Evropskega skupnega tržišča je treba pripisati boljši organizaciji italijanske industrije, ki je privedla do znižanja cen, a hkrati do izboljšanja kakovosti, kar je znatno olajšalo prodor italijanskih izdelkov na tuje trge. V preteklem letu je I-talija dobavila 184.600 hladilnikov Franciji in 72.775 hladilnikov Nemčiji, medtem ko francoskim izvoznikom ni uspelo prodati v Italiji več kakor 700 hladilnikov francoske izdelave. Zaradi tega je Francija vložila uradno pritožbo, ki j0 je komisija za Skupno evropsko tržišče odobrila in za naslednjih šest mesecev določila dodatno pristojbino na vsak v Francijo u-voženi hladilnik italijanskega; izvora. Ta ukrep bo po mnenju: strokovnjakov povzročil skrčenje izvoza italijanskih hladilnikov v Francijo na približno 125 tisoč komadov.
Italija zavzema važno mesto tudi v izvozu pralnih strojev. Značilno je, da so cene polav-tomatičnim in avtomatičnim strojem italijanske izdelave na nemškem tržišču za 10—20 od' sto nižje od cen enakovrednim nemškim strojem. Spričo tega italijanski strokovnjaki napovedujejo, da bo proizvodnja v tekočem letu dosegla 1.250.000 komadov proti 460.000 komadom v preteklem letu. ŽTtteifotf1 na to, da vsrka italijanskč‘tržišče letno 450.000 pralnih strojev, računajo, da bodo v letu 1963 domači proizvajalci prodali v tujini 800.000 komadov pretežno v državah Skupnega evropskega tržišča.
V ZAGREBU so ustanovili novo zastopstvo inozemskih tvrdfc — »Unikomerc«. Pod tem nazi' vom so združili podjetja «Ge-neralkomerc«, »Ferania« in «U-rania«. Nova organizacija bo razpolagala s širšimi pooblastili za uspešnejše poslovanje s tujimi podružnicami.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
EA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
LADJA ZA ZSSR. Pred kratkim so v ladjedelnici »Ansaldo« v Genovi postavili gredelj za 48.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki jo je naročila moskovska družba Sudoimport. To je tretja od 6 petrolejskih (48.000-ton-skih) ladij, ki jih je naročila Sovjetska zveza v Italiji.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« je 26. maja zapustila Apapo in odplula proti Temi, Takoradiju in A-bidjanu. Ladja »Bovec« se nahaja v Buenos Airesu. »Zelen-gora« je 21 maja priplula v Ancono, od koder se je 25. maja odpravila v Benetke, Trst in na
SOCIALIZEM IN VOJNA
Socializem je v svetu idejno že zmagal. Socializmu niso potrebni nikakršni vojni spopadi, temveč samo mir, da bi lahko pospešeno izgrajevali svojo materialno osnovo in da bi progresivne sile napredovale v smeri socializma. Boj za mir je potemtakem istoveten z bojem za socializem, hujskanje na vojno ali že samo proklamiranje vojne kot sredstvo za razrešitev nasprotij v današnjem svetu pa je proti interesom socializma. (Jože Smole, glavni urednik «Dela» in poslanski kandidat na volilnem zborovanju v Kopru. Kakor znano pobijajo jugoslovanski komunisti gledišče kitajskih komunistov, da je samo v
Rijeko, kamor bo dospela 3. ju- vcjnem spopadu mogoče uničiti ni j a. Ladja »Pohorje« se je 21. | kapitalizem).
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000(000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon St- 38-101, 38-045
BRZOJAVNI NASLOV./: BANKRED
URARNA IN ZLATARNA
MIROLJ KAREL
TRSI
Čampo £>. tiiacomo d, tel. 93-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
VIST«
TRST Ul Uarducci 15, telefon 29-65(j
Bogaizbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplotne-rov m fotografskega materiala.


* t j tem
vJ U GO LI N iy 4
Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee:
ADRIATICO— NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA (La Plata) partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giorni
ADRIATICO — INDIA — PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide navi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolari
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — «JUGOLINIJA» - RUSKA „
L
63
Sreda, 29. maja 1963'
GOSPODARSTVO
Stran 3
ci
;ga
.4),
>Ol-
iz
tiin
iek-
657
V -
i V naje dalji, ija liji ko . v je.
in-
ni*
5 tO
na
na
lili-
itti
ise-
an-
iOO
ko-
>ke
ro-
ža-
rži-
or-
je,
sn, vo-TO talni-niansi o 700 ve. ;ila ni 1 če est >n-u-:ga lju če-m-:25
ito
ei>.
jV-
iic
na
xt
irfl
ga
K>
' V )00
ž
■Ži-
ro-
tu
la-
re-
;v-
SEDEZ, TRST . ULICA FABIO FILZl ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808
SPOmRSKF.GA ZDRU2ENJA1
NOVI MESTNI GRADBENI KATASTER
Tržaški tehnični državni urad obvešča, da so izpostavljene v lokalnem pretorskem Albumu v Ul. Malcanton rešitve občinske ocenjevalne komisije glede prizivov proti navedbam v ocenjevanju vrednosti in v klasifikaciji nepremičnin v mestu.
Prizadeti si lahko ogledajo o-menjene rešitve, ki bodo izpostavljene od 8. do 14. ure od 1. do 30. junija 1963. V tem roku lahko vložijo priziv proti omenjenim rešitvam na pokrajinsko ocenjevalno komisijo.
ODPOVED NAROČNINE RADIO TV
in
za-
Naročnike radioaparatov televizorjev obveščamo, da pade rok za odjavo naročnine 30. junija; kdor namerava odjaviti naročnino iz kakršnegakoli razloga (oddaja aparata, razne spremembe itd.), mora to storiti najkasneje do 30. junija; kajti v nasprotnem primeru bo moral plačati naročnino do konca leta.
ROK ZA PLAČILO DAVKOV
Nadalje obveščamo, da zapade 10. junija (s podaljškom do 18.
junija), rok za plačilo tretjega obroka neposrednih davkov, kakor tudi krajevnih davkov. V tej zvezi vabimo člane, ki niso še dvignili davčnih kartel, ka tere __ so pustili na tajništvu združenja ob priliki Vanonijeve prijave naj store čimprej.
OBISK IZ LJUBLJANE
V ponedeljek so prispeli v Trst __ predstavniki poslovnega združenja «Les» iz Ljubljane ter se sestali s predstavniki lesne sekcije Slovenskega gospodarskega združenja. Pogovorili so se o položaju na lesnem tržišču in o drugih zadevah lesne stroke.
Na političnem obzorju
SLOVENSKA BESEDA V RIMSKEM PARLAMENTU. Izvolitev Marije Bernetič, ki je kandidirala na komunistični listi v Trstu, za poslanko v rimskem parlamentu so proslavili na posebnem sprejemu na sedežu komunistične stranke, na katerega so bili povabljeni Slovenci tudi drugih političnih prepričanj. Ob tej priložnosti je Marija Bernetič izjavila, da bo v parlamentu branila koristi delovnega ljudstva in slovenske narodne manjšine; v Parlamentu bo spregovorila v slovenskem jeziku. Pred odhodom v Rim je dejala: Pred vsemi volivci se obvezujem, da se bom vestno in z vso ljubeznijo ter požrtvovalnostjo zavzemala za probleme vsega delovnega ljudstva, za rešitev vprašanja slovenske narodne manjšine, ob podpori delavskih množic in vseh naših volivcev in volivk.
SLOVENSKI GLASOVI PA LE NEKAJ POMENIJO. Vse kaže, da zdaj tudi politični nasprotniki, ki ob vsaki priložnosti de vaj o v nič število Slovencev v Italiji, prihajajo do zaključka, da slovenski glasovi le nekaj odtehtajo. Ni dvoma, da Je bila Marija Bernetič na komunistični listi izvoljena v Trstu povečini s slovenskimi glasovi. Ker ni za senatorja kandidiral noben Slovenec, je gotovo mnogo Slovencev vohlo vidalija, drugi, ki se zaradi svojega svetovnega nazora niso diogli odločiti za to, so volili deloma za manj levo usmerjene kandidate — kakor na primer za socialno-demokratskega
deloma pa so oddali bele (ne ■Spolnjene glasovnice). Takšnih le bilo v Trstu kar 6938. Neka krščanska demokratska obveščeni na agencija je mnenja, da So te bele glasovnice oddali prav Slovenci.
FURLANI SO V ŠTEVILČNI PREMOČI. Na sestanku vseh treh tajništev krščanske demokracije v novi deželi Furlanija-Julijska krajina, to je tržaške-Sa, goriškega in videmskega, so s® domenili, da si bo večinska ?tranka prizadevala, da bi de-želne volitve razpisali že to je-?ed, in sicer morda 27. okto-“ra ali 3. novembra. Domenili
se, da bo stranka kandidira-ia za predsednika deželne via-
USTANOVA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE EMPAS (Ente Malattie Previdenza Assicura-zioni Sociali) bo dobila nove prostore. Ta ustanova je zaprosila tržaško občino, naj ji v središču mesta brezplačno dodeli zemljišče, na katerem bi zgradila sodobno poslopje za svoje urade. Občina je ustanovi Empas dala na razpolago zemljišče pri ulici Rigutti, ki je bilo določeno na podlagi podrobnega regulacijskega načrta (TREVEN).
„ PRORAČUN KGONIŠKE OBČINE. — Na zadnji seji občinskega sveta v Zgoniku so odobrili proračun za leto 1963. Ta predvideva 10.826.097 lir dohodkov in 34.875.425 lir izdatkov. Primanjkljaj znaša 24.049.328 lir in mislijo ga pokriti z državnim prispevkom. Med dohodki odpade 2.271.950 lir na troša-rinske davke, 1.028.805 lir na občinske davke, 400.000 lir pa naj bi med drugim doprinesla najemnina kamnoloma pri Rep-niču. Največ izdatkov odpade za upravno osebje, to je 4 milijone 962.940 lir, 1.200.000 lir za trošarinski konzorcij, 2.341.541 lir za vodovod in med drugim 2.994.270 lir za socialne dajatve. Ob koncu seje so svetovalci izrazili nezadovoljstvo spričo neučinkovitega poslovanja avto-prevozniškega podjetja «Carsi-ca»; vaščani se namreč pritožujejo zaradi neprimernih urnikov in pomanjkanja avtobusne zveze s proseško postajo. Priporočili so tudi večjo skrb za javno snago v Zgoniku in okoliških vaseh.
NA SEJI OBČINSKEGA SVETA OBČINE DEVIN-N.ABREŽI-NA so prav tako odobrili proračun za tekoče leto, ki predvideva 92.253.067 lir dohodkov in 139.326.647 lir izdatkov. Pri-
manjkljaj 47.073,880 lir
pa
Furlana, številčno bodo Fur- i Predku v zadnjih letih, o
^*ni v novi deželi v premoči, z gospodarskega vidika pa prevladujejo Tržačani; ni dvoma, ba_ se bo po ustanovitvi dežele 2ačutil še večji dotok Furlanov v Trst, zlasti v upravi deže,e.
, ITALIJANSKA KATOLIŠKA MLADINA IN JUŽNI TIROL. Konec junija bo v Trstu na pobudo mladinskega kulturnega centra krščanske demokracije (Centro culturale giovanile) se--stanek italijanskih in avstrijskih krščanskih mladincev. Na tem sestanku bodo proučili juž-bptirolsko vprašanje in gledišče, ki sta ga zavzeli prizadeti Vladi. Katoliški mladinci iz o-beh držav hočejo prispevati ?Voj delež k rešitvi tega vprašanja. Obema vladama bodo izrazili svoje mnenje o tej zade yi Za mesto tega sestanka so lz-brali, kakor poroča «Treven», Prav Trst, ki je posebno občutjih 20 pi.dobna vprašanja. Ob tej priložnosti bodo proučili tubi vprašanje odnosov med večino in narodnostnimi manjšinami v duhu načel, ki jih vsebuje papeževa okrožnica «Pacem in terris*.
do pokrili z državnim prispevkom. Odobrili so tudi sklep za postavitev slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu in prispevek l milijon lir avtonomni turistični ustanovi.
SESTANEK LIVARN — Last niti, ravnatelji in tehnično o-sebje italijanskih livarn se bodo v prvi polovici oktobra zbrali v Trstu na 7. sestanku livarn. Na tem sestanku, ki ga vsako drugo leto prireja Asso-fond, bodo razpravljali o na-
novo-
stih, ki so bile vpeljane v poslovanju livarn, o najbolj perečih vprašanjih ekonomskega in organizacijskega značaja m o usposabljanju novega osebja.
ŠE ŽRTVE PRVE SVETOVNE VOJNE. V Jerališču pri Renčah na Goriškem so delavci kmetijskega gospodarstva «Gorica» ob poti Renče-Miren kurili odpadke trstja. Nekaj centimetrov pod zemljo je bila stara topovska granata še iz prve svetovne vojne ter je zaradi vročine eksnlodirala. Ubila je 66-letnega Jožefa Grilanca, ki je v tistem trenutku šel mimo.
■NAŠE- SOŽALJE
Umrli so: 74-let.ni Ivan Mulec, 53-letna Mara Sosič roj. Per-tot, 3-letni Claudio Perini, 55-letni Peter Remec, vsi iz Trsta; pri prometni nesreči 22-letna delavka Nives Košuta in 54-let-ni Danilo Sulčič, oba iz Sv. Kriza; dr. Jakob Zorza iz Vidma in 82-letni Ludvik Lukežič iz Gorice, ki je bil naj starejši go-riški tiskar in ustanovni član sovodenj ske posojilnice.
STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV ODPOVEDANA. Pred desetimi dnevi so sindikalne organizacije proglasile vsedržavno stavko pristaniških delavcev v znak protesta proti ravnanju genovskih oblasti, ki so podeli le premogovni družbi «Fornico-ke» iz Savone dovoljenje, da sme nakladati in razkladati blago na lastno roko, ne da bi se posluževala združenja pristaniških delavcev. Stavke so se u tieležile tudi tržaške sindikalne organizacije CISL, OGIL in UIL. Za dneva 24. in 25. maja jc bila napovedana nova stavka, ki pa so jo začasno odložili. Ministrstvo za trgovinsko mornarico je namreč povabilo na razgovor predstavnike sindikalnih organizacij in pojasnilo, da je podjetje «Fomicoke» prekinilo pretovarjanje na lastno roko.
Hotel «Pri pošti» obnavljajo
Poslopje tržaškega hotela «Pri pošti« obnavljajo, oziroma do-zidujejo del stavbe, ki je bila med vojno porušena. Stavba je stara že približno 120 let. Hotel je ustanovil Ivan Kariž, oče u-praviteljice gospe Sancinove. Med bombardiranjem (10.6/44) je bil zadet tudi hotel. Lastnik ni prejel vojne odškodnine; zato se je moral odpovedati izvedbi načrta, da bi stavbo preuredil v skladu z okoljem, namreč z Oberdanovim trgom. Pri obnovi hotela je naletel tudi na druge ovire; tako je prvotnemu načrtu nasprotovala ustanova za zaščito umetnosti, ki je trdila, da je zunanjost poslopja tipično novoklasična stvaritev iz XVIII. stoletja; zamislil jo je tržaški arhitekt Persch in mora zato ostati nedotaknjena. Hotelu ne bo samo dozidan porušeni del, temveč obnovljen bo ves hotel. V kratkem bo na razpolago celo pritličje, kjer bo prostor za vratarja, urad in sprejemnica za goste s televizijo. Zdaj ima hotel 46 sob, po obnovitvi pa jih bo imel 60; 25 jih bo z eno posteljo. Vse bodo imele kopalnico. Naj omenimo, da oblastva ne dovoljujejo postavitve stranišč v kopalnice, ki so neposredno povezane s sobami; vhod v kopalnico s straniščem mora biti iz vežice, ne pa neposredno iz sobe. Hotel bo imel tudi dvigalo. V četrtem nadstropju že posluje sodobno o-premljena pralnica. Ni dvoma, da bo prenovljeni in povečani hotel privabil še več gostov, ki prihajajo zlasti iz Jugoslavije.
ZMRZNJENA ŽIVILA
SE V EVROPI
TEŽKO UVELJAVLJAJO
Evropska poram zmrznjenih jestvin je v zadnjih dveh letih narasla, vendar strokovnjaki predvidevajo, da se sploh ne bo približala visoki porabi v ZDA. V letih 1960 in 1961 je nakup tovrstnih živil v Evropi nihal med 6,6 bušla (na Švedskem in britanskih deželah) in pol bušla (v Franciji), medtem ko je v ZDA znašal 35 bušlov na prebivalca .Omenjene količine so bile v Evropi dosežene potem, ko se je nakup v prejšnjih dveh letih povečal za 150 odsto.
Strokovnjaki poudarjajo, da se zmrznjena živila v Evropi težko uveljavljajo, ker evropske dežele razpolagajo s premajhnimi ledenicami, ker je veliko pomanjkanje kuhinjskih hladilnikov in pa zlasti zaradi močno ukorinjene navade evropskih žena, da kupujejo sveže živilske potrebščine vsak dan sproti.
Doktorjev ne bo več
Samo zdravniki in pravniki . Inženirji ostanejo
Strokovne naslove akadensko izobraženih ljudi v Jugoslaviji so z zakonom 26. marca precej spremenili in bodo drugačni, kakor so jih bili ljudje navajeni po dolgoletni tradiciji v deželah Srednje Evrope.
Predvsem je treba pojasniti bralcem izven Jugoslavije, da je bil vpeljan na jugoslovanskih univerzah tristopenjski študij, ki je v grobih potezah naslednji: Dve leti traja prva stopnja študija na univerzi, druga, ki pripelje do visokošolske diplome traja naslednji dve leti. A po diplomi imamo tretjo stopnjo, kateri se posvetijo tisti, ki se mislijo posvetiti znanstvenemu delu in poučevanju na univerzah. S to tretjo stopnjo so si diplomiranci po zelo zahtevnih študijah pridobili doslej naslov znanstvenega doktorja.
Tristopenjski študij ostane, toda precej se spremenijo strokovni naslovi in akademske stopnje.
Diplomiranci raznih fakultet, ki se navadno usposobijo za predavanja na srednjih šolah, kot na pr. zgodovinarji, geografi, matematiki, fiziki, kemiki, lingvisti itd. ohranijo svoj dosedanji stari naslov profesorja.
Pravniki bodo po končani pravni fakulteti nosili naslov diplomiranega pravnika. Ohranijo naslov inženirja, in sicer diplomiranega inženirja diplomiranci raznih tehničnih fakultet kot na primer, diplomirani strojni, gradbeni, kemični, elek-tro — in podobni inženirji. Spremembe bodo pa glede
Proizvodnja tržaške industrije povečana
Statistični podatki ki jih je objavil generalni vladni komisariat v Trstu kažejo, da se je industrijska proizvodnja na Tržaškem v preteklem letu dvignila. Ugodni razvoj industrijske proizvodnje se nam še bolj pokaže, ako primerjamo industrijsko proizvodnjo za več let.
Statistični podatki se oslanja-jo na leto 1953, katerega industrijska proizvodnja je bila postavljena na 100. Leta 1961 je proizvodnja dosegla raven 134 (kakor rečeno je bila za leto 1953 100), leta 1962 pa je indeks industrijske proizvodnje znašal že 234, to je 100 več kakor prejšnje leto. Meseca decembra lanskega leta je bila proizvodnja naj višja in indeks je znašal 268.
Najbolj je napredovala proizvodnja marmorja zatem cementa, litega železa, jeklenih plošč, jute, rafiniranega petroleja in papirja.
Proizvodnja marmorja (v Nabrežini) se je od leta 1955 do danes skoraj potrojila in s tem v veliki meri prispevala k okrepitvi italijanskega izvoza. Zanimivo je, da so samo decembra lani pridobili 5.500 ton kamenja, a v vsem letu 1962 je proizvodnja znašala 48.000 ton kamnitih blokov marmorja (čez 20 tisoč ton več kakor leta 1960).
Proizvodnja cementa je v primerjavi z letom 1961 narasla za 65 odsto ter dosegla 220 tisoč ton (proti 133 tisoč tonam v prejšnjem letu). Litega železa je bilo lani proizvedenega 160.000 ton, kar pomeni 10 tisoč ton manj kakor leta 1960, toda 24 tisoč ton več kot v letu Jffl.
Proizvodnja papirja v štivan-ski papirnici je lani znašala 85 tisoč ton, kar predstavlja 38 tisoč ton več kakor leto poprej. Proizvodnja se je v štirih letih (papirnica je bila postavljena šele 1958. leta) potrojila.
Industrijska proizvodnja v Trstu se je v veliki meri povečala zaradi ustanavljanja novih tovarn v tržaškem industrijskem pristanišču kjer dela danes 4000 delavcev.
TUDI SENČNE PLATI
V tržaški prosti luki sta zašli v finančne težave dve podjetji: Deluse tovarna perila, ki je zaposlovala 300 'delavk in jo bodo likvidirali; ter tovarna čevljev Lucky Shoe, kjer je zaposlenih čez 1000 ljudi. Prva je bila ustanovljena z zahodnonem-škim kapitalom, druga pa z a-meriškim. Tovarna Lucky Shoe namerava odpustiti večje število delavk. Svoje izdelke izvaža predvsem v južnoameriške države.
Ni prijetno biti zmerom središče splošne pozornosti. Dokler so v pustnem času hiteli [fsoči na zadnjo pustno nede-tio občudovati domiselno maškarado v Litiji, je še šlo, toda t^ednjačiti v potresnem zibanju pa gotovo niso mačje sol-Ze- Iz dnevnega tiska so znani Slavni podatki o potresnem ?“nku v nedeljo, 11. maja, ta-7°j po 11. uri dopoldne, čeprav ‘e bil potres precejšnje jakosti, “‘‘j je šlo za potresne sunke ^ed 6. in 7. stopnjo, a osma Pomeni že rušenje, ni bilo nosnega posebnega preplaha, no-prav velike panike. Redki še živi Slovenci, ki so doži-y®li veliki ljubljanski potres le-'a 1895 v popolni zavesti odrazih in ne samo kot otroci. Tofu po pripovedovanju starejših ‘Judi in po samem lastnem dojetju manjših potresov so se nekoliko zmedli predvsem od-jJsii ljudje, medtem ko na mla-”“0 sunki niso napravili nobe posebnega vznemirljivega
'tisa.
o V Ljubljani so bili v nedeljo '°Poldne ljudje ali še doma, v postelji, kopalnici ali pa na tj^Pocrtnih in gledališčnih ma-nPejah, v cerkvah pri maši in a nedeljskih sprehodih po uli-
V Ljubljani med potresom
Zakaj se je mladina držala bolje - Najhujše je bilo v Litiji
cah. Najbolj nerodno so se počutili bolniki, ti se niso mogli ganiti iz svojih1'postelj ter ljudje v kopalnicah. Sicer pa niso nikjer zbežali na prosto iz svojih stanovanj. Drugače pa je bilo v gledališčih in koncertnih dvoranah, kjer so jo najprej odrasli ucvrli skozi vrata in jim ;e šele nato sledila mladina, ki nima nobene prave predstave o hudih posledicah potresov. Vernikom pri mašah je bilo kar neprijetno poslušati zlovešče škripanje zidov in tramovja v velikih prostorninah cerkvenih ladij. Nekje so zapuščali cerkve, nekje pa so se zatekli k glasni skupni molitvi. Po vaških gostilnah okoli Litije in Kamnika niso 'gostje mogli verjeti, da bi jim pijača že toliko stopila v glavo, pa da se točilna miza maje in pljuska vino v Štefanih na točilnici.
Ni še prave ocene, kako so se obnesla nova stanovanja po stolpnicah. Bilo je na vsak način neprijetnejše se gugati ne-
kje v sedmem ali osmem nadstropju kakor pa poslušati škripanje podov in stopnic v starih hišah. Ker so se z nebotičnih stavb padale opeke, in so se na drugih rušili dimniki, je bilo zelo neprijetno in tvegano hoditi mimo hiš in tistih deset ranjencev je dobilo poškodbe predvsem od padajočih strešnikov in dimnikov.
škode povzroči mnogo že šibkejši potres, kaj šele nedeljski s svojimi kar krepkimi sunki. Razmajanih streh, napoklih zidov je na tisoče in sicer tudi pri novih stavbah. Sodijo, da je nekaj sto milijonov škode. Nekje bodo razpoke, posebno pri starejših stavbah kar osta le, ker se jih ne splača popravljati, pač pa morajo biti strehe vsekakor popravljene, da ne bo zamakalo. V ponedeljek je v Sloveniji in posebno v krajih najbolj prizadetih od potresa kreoko deževalo in se po mokrih lisah na stropih že pozna lo, koliko je škode povzročil po-
tres. Slovenski listi so zelo mirno in pičlo poročali o potresu, ljudje so se hitro pomirili in nadaljevali delo.
a—
Isti dan kakor v Sloveniji je bil potres tudi v Italiji, toda ob različni uri. Na področju mestec Cascia in Norcia v Umbriji so prebivalci ob deveti uri in pet minut zvečer začutili precej močan potresni sunek, temu sta sledila še dva, in sicer ob 23.20 in 23.40. Ker so udrli zemeljski plazovi na železnico Spoleto-Norcia pa tudi na cesto, je bil za nekaj časa ustavljen železniški oziroma avtomobilski promet.
KAJ PRAVI STROKOVNJAK
V Ljubljani smo slučajno prišli v stik z nekim arhitektom in ga vprašali, katere stavbe laže prenesejo potrebe. «Vseka-kor nove, nam je odvrnil. V Ljubljani zahtevajo stavbni predpisi, da se morajo nove stavbe zavarovati proti potresom, in sicer z ojačeno notranjo povezavo, računajoč s horizontalnim gibaniem, ki ga povzroča potres. To vsekakor boli uspe pri stavbah, grajenih na cementnem skeletu«
zdravnikov, živinozdravnikov, lekarnarjev in znanstvenih doktorjev.
Po končani medicinski ali stomatološki fakulteti dobe diplomiranci naslov zdravnika ali zobnega zdravnika in ne, kakor je bilo doslej običaj, po nemškem primeru, doktorja. S tem se približajo Jugoslovani anglosaksonski praksi, ki tudi pozna le zdravnike v zdravniški praksi in ne doktorjev. Tudi živi-nozdravniki ne bodo po končanih študijah živinozdravniki, temveč diplomirani veterinarji. Dalje ne bo več magistrov ali lekarnarjev za diplomirance farmacetvske fakultete, ampak bomo imeli diplomirane farmacevte. V kmetijstvu bomo imeli diplomirane poljedelske, vrtnarske in gozdarske inženirje.
Po naj višjem študiju, strogo znanstvenem, bomo imeli magistre ali pa specialiste dotič-ne znanstvene panoge kakor na primer specialiste fizike kemije, prava, slavistike itd.
Strokovni naslovi in znanstvena akademska stopnja bodo morali biti v Jugoslaviji no-strificirani od tistih, ki te naslove in stopnje dobe na tujih visokih šolah in univerzah.
Tisti, ki so pred uveljavitvijo novega zakona končali fakultete, imajo pravico do strokovnega naslova oziroma akademske stopnje, ki je v tem zakonu določena za ustrezno fakulteto.
Precej bo razlike s tistimi, ki so diplomirali ali bodo diplomirali na italijanskih univerzah. v Italiji je pri strokovnih naslovih velika inflacija doktorskih naslovov, saj daje vsaka «laurea» pravico do doktorskega naslova, pa čeprav se že tudi v Italiji oglašajo po zgledu na zahodne države in tudi na Sovjetsko zvezo kritični glasovi, ki se zavzemajo za reformo strokovnih naslovov in a-kademskih stopenj
Zakon je sicer izšel marca, toda pregloboka je navada vko-reninjena v ljudeh, da bi kar takoj stotisoči, ki gredo dnevno skozi ambulante, imenovali, doktorja kar zdravnika po angleško ali rusko.
Nekam čudno se sliši, da je v Jugoslaviji sploh odpravljen naslov doktorja v vseh fakultetnih strokovnih naslovih ali pa že celo v znanstveni akademski stopnji. Verjetno bodo trajale dolgo časa zamenjave med sedanjim znanstvenim naslovom magistra in sedanjim farmacevtom.
Edino inženirji so ohranili, kakor drugod v širokem svetu svoj strokovni naslov, da, njihovo število bo šlo v stotisoče, ker je moč si pridobiti inženirski naslov z obiskovanjem navadnih visokih šol ali pa dveletne prvostopenjske študijske faze na univerzah.
kultura in živjjap
SPZ na braniku pravic našega ljudstva
V nedeljo 19. maja je bil v> stvs z beneškim4 Slovenci
Gorici občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki zajema 21 prosvetnih društev s Tržaškega in Goriškega ter iz Beneške Slovenije. To je bil drugi občni zbor, odkar se je tržaška Prosvetna zveza združila z go-riško. Na občnem zboru so voditelji prosvete podali poročila o delovanju zveze v zadnjem poldrugem letu.
Predsednik Ubald Vrabec je v svojem poročilu posvetil veliko pozornost nadaljevanju sistematične kolonizacije slovenskega ozemlja z naseljevanjem italijanskih družin in ustanavljanjem italijanskih šol, ki naj privabijo tudi slovenske otroke. Kljub določbi italijanske ustave, ki nalaga oblastem dolžnost, da ščitijo narodne manjšine, ni mogoče govoriti o enakopravnosti Slovencev na kulturnem področju. Tako na primer slovenske kulturne ustanove, kakor Glasbena Matica, Slovensko gledališče ter prosvetna in športna društva ne prejemajo nikakršne podpore od oblasti, enakopravnost beneških Slovencev ni zavarovana, a na Goriškem na primer ne dopuščajo porabe slovenskih krstnih i-men. Uradno tudi niso priznane slovenske krajevne označbe. Vse te hude krivice se delajo Slovencem, čeprav je tudi sv. oče v svoji okrožnici «Pacem in ierris» obsodil zapostavljanje narodnih manjšin. C as je, da bi raznim obljubam sledila tudi dejanja. Govornik je tudi pozval slovenske izobražence, naj z večjo vnemo sodelujejo pri prosvetnem delu. Naglasil je, da nima Slovenska prosvetna zveza plačanih funkcionarjev in da člani tajništva in glavnega odbora delujejo brezplačno in živijo od dohodkov v drugih službah. Glasbena Matica je razširila svoje delovanje tudi na Goriško, kjer je odprla lastno šolo. Slovenska prosvetna zveza in tudi vse ostale kulturne ustanove se bodo morale lotiti novih nalog, ko bo odprt Kulturni dom v Trstu. Govornik je obžaloval, da ni bila dosežena enotnost glede delovanja v prosvetnih društvih in na terenu, čeprav le predstavnik Slovensko-hrvatske ljudske prosvete (ti jo vodijo komunisti) na zadnjem občnem zboru izrazil željo, da bi prišlo do združenja že pred novim občnim zborom. Obžaloval je tudi, da so katoliške prosvetne organizacije odbile sodelovanje. V prosvetno delovanje bi bilo treba bolj vključiti mladino. Predsednik je tudi omenil stike vod-
na prosvetnem področju. O delovanju posameznih društev je podrobno poročal tajnik Gorazd Vesel, o slovenskem šolstvu in učnih načrtih pa je spregovorila Tončka čok.
Med številnimi predstavniki prosvetnih organizacij, ti so pozdravili občni zbor, je bil tudi podpredsednik Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze Boris Race iz Trsta. V svojih pozdravnih besedah se je dotaknil nekaterih važnih vprašanj, in sicer ne samo odnosov med Slovenci in oblastmi, temveč tudi med kulturnimi organizacijami raznih slovenskih struj. Naglasil je, da je Slovenska kulturno-gospodarska zveza po svojih čelnicah Mladinski iniciativi in Prosvetni zvezi edina skupna in enotna organizacija Slovencev v Italiji ne glede na njihovo u-pravno ločitev po posameznih pokrajinah. Oblasti bi morale priznati vsem Slovencem ne glede na to, v kateri pokrajini živijo, iste pravice. Pri narodno obrambnem delu bi imeli večje uspehe, če bi tudi druge kulturne organizacije pričele delovati v Beneški Sloveniji. «Da bo odpor proti asimilaciji, ki jo najnaprednejše stranke in ljudje ocenjujejo kot sramotno, res učinkovit, je treba mobilizirati vse sile, ki so na razpolago. » Govornik je polemiziral proti trditvi Sveta slovenskih katoliških organizacij, da je bilo tem predlagano sodelovanje s strani SPZ in SKGZ z njihovimi kulturnimi organizacijami zato, da bi njihove znotraj rušili, «saj so zato plačani«. Tega dogodka sicer ni treba dramatizirati — podobne izjave ne izražajo razpoloženja ljudi na terenu — «ker vemo, da je bilo to zato tako rečeno, da bi užaljeni reagirali in zaprli to poglavje, ki očitno nekoga zaskrbljuje«. Podpredsednik SKGZ ‘e tudi omenil, da bo nekako "v drugem delu prihodnje sezone 1963-1964 končno dograjen Kulturni dom v Trstu in da je prišlo do petletne zakasnitve, Ker je bilo plačevanje obrokov (s strani države) za gradnjo neredno, in so oblasti zavlačevale s podelitvijo gradbenega dovoljenja; tega zavlačevanja pa so bile tudi krive tiste protislovenske sile,^ ki ne zamudijo nobene priložnosti, da ne bi preprečile vsega, kar je količkaj v prid Slovencem. Ne majhno krivdo pri tem nosijo tudi tiste slovenske politične sile, ki so z očitki oblastem, da s finansiranjem gradnje Kulturnega doma podpirajo samo en del
Slovencev, dajale potuho omenjenim silam, sovražnim vsem Slovencem. Za Kulturni dom je nastala tudi škoda, ker so se cene gradiva dvignile, hkrati pa se je med tem podražila tudi delovna sila. Govornik je na koncu izjavil, da bo Kulturni dom na razpolago vsem, brez razlike, zato bi bilo tudi prav, da bi v najkrajšem času prišlo do enotnega stališča glede skupne uprav? in uporabe.
V novi odbor SPZ so bili izvoljeni: Ubald Vrabec kot predsednik, podpredsednika Vid Primožič in Marijan Kont, tajnik Gorazd Vesel (namestnik tajnika Alojz Abram), blagajnik Klavdij Repič, gospodar Darko Švab, šolski odsek Antonija čok, dramski odsek Slavko Rebec in Stane Raztresen, knjižničar Marijan Pertot, referenta za petje Ignacij Ota in Silvan Križmančič, šport Zorko Ščuka in Miro Kuzmin, tisk Zorko Jelinčič, prireditve in predavanja Edvin Švab, družabnost Karel Nanut. Revizorji: Viljem Nar nut, Miro Prešel j, dr. Peter Sancin ; razsodniki Ivo Marinčič, dr. Gojmir Demšar in Boris Race.
SLOVENSKA ZAMEJSKA
KNJIŽNICA
IN ZAMEJSKI TISK
Zdravko Novak, ki je z lastnim denarjem ustanovil v Clevelandu Slovensko zamejsko knjižnico, se je s posebno o-krožnico obrnil na založnike vsega tiska v zamejstvu, s katero je obrazložil namene svoje pobude. V svoji knjižnici zbira knjige in ves drug tisk, ki izhaja v zamejstvu. Po njegovih podatkih izhaja izven mej Slovenije 92 slovenskih periodičnih listov, in sicer v Argentini 24, Angliji 3, Avstraliji 7, Belgiji 2, Beneški Sloveniji 1, Braziliji 1, v Gorici 4, v Indiji 2, v Kanadi 5, na Koroškem 10, v Nemčiji 1, v Venezueli 1, v Trstu 15 in v Združenih državah Amerike 16.
GLASBENA MATICA
V ponedeljek, 3. junija 1963 ob 20.30 v AVDITORIJU
ZAKLJUČNI NASTOP DIJAŠKE MATICE GOJENCEV ŠOLE
Sodelujejo: Solisti, zbor harmonik, mladinska pevska zbora šole Glasbene Matice ter Prosvetnega društva Prosek-Konto-vel in pevski duet Ljuba Berce-Košuta in Marta Verk. Pri klavirju: Erminij Ambrozet. Dirigenta: Svetko Grgič in Ignacij Ota.
*
4
l lu	Fit v pl mline l
	
f i m BJ—m.	BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov. 5 Prometne zveze ugodne C
Grand Hotel • Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave In razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL «KRM>
BLED
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu in na blejskem gradu.
Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
SPORTHOTEL «P0KUUKA‘
\ HOTEL ADRIA*
ANKARAN
vam nudi
sonce in morje, udobno
bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina
in mnogo zabave!
(BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavama z glasbo in plesom
železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza.
Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
Hotel TRIGLAV - KOPER
vam nudi domačo in tujo prvovrstno kuhinjo konfortne sobe, nočni bar s programom ter priporoča svoje obrate: hotel 2USTERNO z olimpijskim bazenom in restavracijo RIZANA z ribjimi specialitetami — postrvi, raki.
-Nova Gorica
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Potovalna agencija		
«KUMr	Az	)» - KOPER
• MENJALNICA	•	HOTELSKE
•	IZLETI		REZERVACIJE
• TURISTIČNE	•	MEDNARODNE
INFORMACIJE		Železniške karte
• ZAVAROVANJE	•	AVIONSKE
AVTOMOBILOV		IN LADIJSKE KARTE
izkoristite nizke predsezonske cene
v gostinskih podjetjih
GORIŠKEGA OKRAJA
•	Cene pensiona 900—1960 dinarjev
•	Vse informacije dobite pri Turističnih društvih
•	v Bovcu, Kobaridu, Mostu na Soči, Idriji, Ka-
•	nalu, Ajdovščini, Vipavi in pa pri
•	GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI V NOVI GORICI
«TAP»
TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE
poslovnega združenja gostinskih in turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje AGENCIJE in MENJALNICE v Kopru, Sežani, Kozini, škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in HOTELE na Primorskem
Stran 4
GOSPODARSTVO
Sreda, 29. maja 1963
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg s sadjem in zelenjavo je zelo živahen in temu primerno cene rahlo nazadujejo. Visoke pa so še vedno cene češnjam in krompirju novega pridelka. Ponudba pšenice je malenkostna, kajti zaloge lanske pšenice so pri koncu, pridelek letošnje pšenice pa še ne prihaja na trg zaradi pozne pomladi. Kupčije s koruzo so dobre, cene so čvrste. Trg z govejo živino se razvija ugodno, posebno za mlado živino, kot so teleta in junci, vlada precej zanimanja. Prodaja prašičev se je nekoliko umirila. Prejšnji teden so se začele kupčije s senom nove košnje; cene se sukajo od 1700 do 1800 lir za stot. Zmeren je trg z oljem kupčije zaostajajo. Na trgu z mlečnimi izdelki so se cene maslu okrepile v primerjavi s prejšnjimi tedni, medtem ko so se cene sladkemu namiznemu siru znižale zaradi večje potrošnje. Kupčije z vinom so, kot vedno, nezadovoljive, povprašujejo samo po boljših vrstah vina.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 170-200, rdeče pomaranče 180-260, taroki 180-240, drobne jagode (netto) 700 do 2000, debele jagode 200-550, jabolka delicious I. 70-110, extra 100-120, renette 100-120, mor-genduft 50-80, hruške 140-180, nešplje 100-400, češnje 90-500, limone 120-180; špar gl ji 200-320, suh česen (netto) 250-500, pesa 70-130, zelje 100-130, karčofi 15-32 (za kos), korenje od drugod 80-160, čebula od drugod 55-66, dišeča zelišča (netto) 160-350, rdeča pesa 100-150, droben fižol 300-700, fižol boby 300 do 500, cikorija 100-250, solata Tro-kadero 80-200, krompir Bintje uvožen 55-65, grah 120-180, peteršilj 160-350, zelena 200-700, špinača 70-150, paradižniki 150 do 500, bučice 70-200, lir kg, redkvice 8-10 lir za šop.
350-380, junci in junice 2 do 3 leta stari 5 stotov težki 400 do 430, breje krave 420-450, telice 2 stota težke 470-500, krave mlekarice 200-240.000 lir glava; klavna goveja živina:	krave
285-380, junci 395-430, teleta 500 do 600; prašiči: neodstavljeni prašiči 15-20 kg težki 700-780, 30-35 kg težki 650-670, 40-50 kg 520-550, 55-70 kg težki 500-510, suhi prašiči do 150 kg težki 385 do 395, debeli prašiči čez 150 kg težki 380-385; konji: konji za vprego 200-220.000 lir glava, konji za zakol 280-300, žrebeta 420 do 460, osli za vprego 50-80.000 lir glava, osli za zakol 170-200, oslički za zakol 280-310 lir za kg.
KRMA
MILAN. Celi ali zrezani rožiči 4600-4900 lir za stot, seno majskega reza 3300-3500, II. reza 3300-3500, detelja 3200-3300, slama 1000-1100, koruzne krmne pogače 4750-4850, lanene 6800 do 6900; koruzna moka iz zemeljskih lešnikov 5900-6000, kokosova moka 5400-5500, iz sončnic 3150-3250, koruzna krmna moka 4050-4150, iz sezama 6100 do 6200, moka iz prepečene soje 6800-6900 lir za stot.
OLJE
MILAN. Oljčna semena: suhe tropine 2050-2100, koruza 4900-5000, riž 4000-4100; olje iz surovih semen:	iz zemeljskih
lešnikov 32.300-32.500, iz sončnic 21.700-31.900, iz koruze 27.700 do 27.900, iz tropin 26.300-26.500, navadno olje iz kokosa 19.500 do 20.000, laneno olje za industrijsko porabo 21.400-21.600, olje iz soje 27.200-27.400, ricinusovo olje za industrijsko porabo 32-33.000; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 36.300-36.800, iz sončnic 35.500-35.700, iz soje 31.800-32.000, semensko jedilno olje L 32.200-32.400; oljčno olje: «lampante» 65.000-65.500, retifi-cirano 71-200-71,300 lir za stot.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Fina domača mehka pšenica 7450-7550, dobra mer-kantile 7300-7400, merkantile 7200-7250, trda domača pšenica, dobra merkantile 9600-10.000, Manitoba 9200-9300:	pšenična
moka tipa «00» 9900-11.500, tipa «0» 9300-9500, tipa <1» 8900 do 9000, moka za testenine tipa «0» 9400-9500; fina koruza 6450 do 6550, navadna 4500-4550, uvožen ječmen 4400-4700, uvožen oves 4800-4900, uvoženo proso 4100 do 4150; neoluščeri riž Arborio 8100-9100, Vialone 9000-9500, Car-naroli 9400-9900, Vercelli 7800 do 8300, R. B. 7700-7900, Rizzotto 7000-7200, P. Rossi 7600-7800, Ma-ratelli 7400-7600, Stirpe 136 6900 do 7200, Ardizzone 6900-7200, Ba-lillone 6900-7200; oluščen riž Arborio 16.200-16.900, Vialone 18.800-19.000, Camaroli 18.400 do 19.000, Vercelli 15.500-15.700, R. B 12.300-12.600, Rizzotto 11.600 do 12.000, P. Rossi 12.400-12.600, Maratelli 12-12.300, Stirpe 136 11.400-11.600, Ardizzone 11.400 do 11.600, Balillone 11-11.200 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče namizno vino 5400-5800 lir hi, belo 6000-7000, barberato 6200-7000, barbera 7500-8600, barbera extra 11 do 12.000, freisa extra 11-12.000, beli moškat 15-16.000, fino vino za vstekleničenje iz Piacenze 12.500, navadno namizno vino 7250, Merlot 540-550 lir stop. stot, Cabernet 600-620, klasični toskanski Chianti 1100-1150 ex-tra, navaden Chianti proizv. 1962 11-12 stop. 800-850 stop. stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Cene veljajo za kg, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Domače maslo 820 lir za kg, lombardsko maslo 805, maslo iz centrifuge 850; sir grana proizv. 1960 790-850, proizvodnja 1961 760-800, proizv. 1962 660-710, grana svež 440-455, uležan 455-480, sbrinz svež 480-500, uležan 560-580, emmenthal
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi domači piščanci 1000-1100 lir za kg, domači piščanci I. izbire 1200-1300, navadni živi piščanci 310-340, zaklani piščanci 400-460, uvoženi zmrznjeni piščanci 450-550, žive kokoši 550-560, zaklane kokoši 650-700, žive domače kokoši 800 do 810, zaklane domače kokoši 1200-1250, žive uvožene kokoši 450-500, uvožene zmrznjene kokoši 450-550, zaklane pegatke 1500-1600, uvožene zmrznjene pegatke 800-850, zaklani golobi 1300-1400, uvožene zmrznjene pure 550-600, uvoženi zmrznjeni purani 550-675, žive gosi 400 do 450, zaklane gosi 800-810, uvožene zmrznjene gosi 400-450, živi domači zajci 630-680, zaklani domači zajci s kožo 850-900, brez kože 900-1000 lir za kg. Sveža domača jajca I. 25-27, II. 23,50 do 25, ožigosana uvožena jajca 21-22 lir za jajce.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
LUGO. Goveja živina za rejo: krave iz Romagne brez teleta 320-350, breje krave 350-380, krave iz Romagne s teletom 360-390, krave iz Mark brez teleta 310-340, breje krave 340 do 370, krave iz Mark s teletom
VALUTE V MILANU	
16.5.63	27.5.63
Amer. dolar	620,60	620,—
Kanad. dolar 573,50	573,50
Nem. marka	155,65	155.80
Francoski fr.	126,70	126,75
Švicarski fr.	143,40	143,75
Avstrijski šil.	24,—	24,-
Funt. št. pap. 1739,50 1740,50	
Funt št. zlat	6300,—	6300,—
Napoleon	5750,—	5750,—
Zlato (gram)	712,—	712,—
Dinar (100) — Trst	
drobni 76-78 debeli	73-75
BANKOVCI V CURIHU	
27. maja 1963	
ZDA (1 dolar)	4,29
Anglija (1 funt št.)	12,00
Francija (100n.fr.)	87,25
Italija (100 lir)	0,691
Avstrija (100 šil.)	16,50
CSSR (100 kr.)	13,00
Nemčija (100 DM)	107,50
Belgija (100b.fr.)	8,50
Švedska (100 kr.)	82,25
Nizozemska (100 gold.)	119,00
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezo v) Egipt (1 eg funt)	2,50 6,00
Jugoslavija (100 din)	0,53
Avstralija (1 av. funt)	9,50
1340, Portoriko 1400-1420, Kamerun 1130-1150, Slonokoščena o-bala 1130-1150, Gimma 1230-1250, Harrar 1260-1290, Kenija 1400-1430, Java 1180-1200, Malezija AP/1 1120-1150, AP/1 special 1130-1160, »anani 1320-1350 lir za kg.
r-i Sadje in zelenjava r—i u na tržaškem trgu ^
Tržaški trg je zelo dobro založen, bodisi z zelenjavo kot s sadjem. Zelenjava prihaja največ iz tržaške okolice in z Goriškega, manj iz notranjosti I-talije. Domačega krompirja še ni na trgu. Navajamo cene za kg blaga prodaje na debelo (v oklepaju prodaja na drobno). Špar gl ji 160—420	(280—560),
rdeča pesa 55—120	(80—160),
karčofi 10—55 (25—75), cikorija 40—80 (60—120), čebula 25—55 (60—80), solata 20—150 (140— 360), krompir 30—95 (60—140), grah 75—150 (120—220), paradižniki 130—450 (320—680), zelen radič 30—200 (80—360), špinača 20—50 (40—90), bučice 75 do 300 (120—480); pomaranče 120—230 (180—320), limone 150 do 220 (180—280), češnje 60— 260 (120—340), debele jagode 120—380 (260-—480), jabolka 30 do 130 (58—180), hruške 150— 180 (180—280) lir za kg.
Zakaj se je podražil sladkor
Na svetovnih tržiščih se cena sladkorja občutno dviga. To je posledica pičlega pridelka sladkorne pese v Evropi in zmanjšanja proizvodnje na Kubi v preteklem letu.
Italijanska proizvodnja, ki je v zadnjih letih kljub povečani porabi stalno prekašala zahteve domačega trga, se je v letu 196 zaradi neugodnih vremenskih razmer skrčila na okoli 70 milijonov stotov sladkorne pese. (V razdobju 1955-59 je letna proizvodnja znašala preko 83 milijonov stotov). V preteklem letu je dosegla le 9,4-9,5 stotov sladkorja, medtem ko je domači trg zahteval 12 milijonov stotov.
Zaradi pomanjkanja sladkorja je odbor Evropske gospodarske skupnosti pooblastil italijansko vlado, da lahko uvozi 150.000 ton carine prostega sladkorja. Ministrstvo za trgovino s tujino je izdalo podjetjem potrebna uvozna dovoljenja, teh pa zainteresirana podjetja niso mogla pravočasno izkoristiti, ker je vlada prepozno izdala zadevni odlok o carine prostem uvozu. Odlok je priobčila «Gazzetta Ufficiale» šele 18. maja, to se pravi z dvomesečno zamudo (veljaven je do 30. junija). Italijanski operaterji so šele tedaj *začeli uvažati dolo-
MEDNARODNA		TRŽIŠČA	
CHICAGO		6.5.63	16.5.63 27.5.63
Pšenica (stot. dol. za 60 funtov)		208 lfi	203 7s 185 1/8
Koruza (stot. dol. za 56 funtov)	P *	119 'h	121— 120 3/4
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) . . .	;• >	31,—	31.— 31.—
Cin (stot. dol. za funt)	. . .		116,87	117,50 117.50
Svinec (stot. dol. za funt) . . .	• >	10,50	10,50 10.50
Cink (stot. dol. za funt) . . .		12,50	12,50 12.50
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	, >	22,50	'2i2!,50 22.50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .		79,-	79,— 79.—
Živo srebro (dol. za steklenico)		185,—	185,— 183.—
Bombaž (stot. dol. za funt) .		35,95 32 V.	35,95 3595
Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) ,			32 % 33.—
LONDON			
Baker (funt šter. za d. tono) .	. ,	234 V,	234	234 1/4
Cin (funt šter. za d. tono) . .	, .	904,—	907 i/2 907,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .		745/8	74 V. 77.—
Svinec (funt šter. za d. tono) .	• .	57 %	57 7« 63 3/4
SANTOS			
Kava «Santos D» (kruzeirov za 10 kg)		1274,—	1274,-1258,—
svež 590-610, uležan 690-710, pro-
volone svež 560-580, provolone uležan 595-635, gorgonzola svež 320-330, uležan 550-560, italico svež 400-440, uležan 490-530, ta-leggio svež 360-390, uležan 500-540, crescenza svež 320-360, uležan 410-450 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165 do 175 v škatlah po 1/2 kg 200-210, trikrat koncentrirana mezga v škatlah po 5 kg 175-190 lir kg, v škatlah po 1/2 210-220, v tubah po 200 g 62-72 lir tuba .olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 125-135 lir škatla, v škatlah po 500 g 65-72, grah v škatlah po 1 kg 150 do 160 lir škatla, v škatlah po 1/2 kg 160-170, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 240-260, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500 do 2800, karčofi v oljčnem olju 1550-1650, čebulice v kisu 250-270, kumarice v kisu 300-320, paprika v kisu 210-230, marmelada v škatlah po 5 kg 210-230 lir kg, breskve v sirupu 250-300, marelice v sirupu 270-280, češnje 260-280; tuna v oljčnem olju 1100-1210 lir kg, tunina 650-680, skuše 630-670, sardine 490-520 lir škatla, polenovka tipa A 245-255, tipa B 220-250 lir za kg.
PAPIR IN LEPENKA MILAN. Gladek tiskarski papir v valjih 11.200 lir stot, v listih 14-15.000, navaden satini-ran papir 14.800-16.000 srednje vrste 18-19.500, navaden pisarniški papir 17.800-18.000 srednje vrste 19-21.000, finejši 23-24,500, trikrat klej en papir za registre 22-24.300, uso mano» za tiskovine 23.500 do 25.200, navaden papir za registre 19-20.500, srednje vrste 23-24.750, pisemski papir srednje vrste 21-22.750, finej' ši 23-25.750, velina za kopije 41
45.000,	risarski papir 37.500 do 40.500, «pelure» bel ali barvan
25.500-	30.000, navaden pergamin 40-60-80 g 19-20.500, extra 21 do
24.000,	srebrn papir 27-30.000, papir za zavijanje 8200-10.000, srednje vrste 14-17.500, finejši
17.500-	21.500, velina za zavijanje 17.750-19.750; bel ali barvan navaden kartončin 23-25.000, finej ši 26.500-28.000, kartončin tipa «Bristol» 29-31.000, bela lepenka
10.500-	11.800, navadna siva lepenka 5700-7500, finejša 9000-
11.000,	duplez in triplex bela ali barvana 9700-12.000 za stot. KAVA
MILAN. Cene veljajo za kg, od uvoznika do grosista, f.co. Milan. IBC (iz tržaškega skladišča) 1070-1090, Santos supe-rior 1260-1300, Santos Fancy 1300-1320, Kolumbija 1310-1230, Ekvador extra superior 1210 do 1230, Perti naravna 1200-1220, Gvatemala oprana 1360-1380, Nikaragva 1300-1320, Kostarika 1370-1400, Honduras naravna 1210-1230, Haiti naravna 1210-1230, San Domingo Ocoa 1320-
V preteklem tednu so na mednarodnih tržiščih zabeležili ponoven dvig cene sladkorju. Cena je narasla tudi svincu, volni, kavčuku, kavi in kakau, padla pa činu, cinku in antimonu.
KOVINE
Pena bakru je na londonskem trgu ostala neizpremenjena kljub povečanju zalog. Prav tako v Londonu je padla vrednost činu, vendar pa ni bilo nobene spremembe v prodaji presežkov Združenim državam. Svinec se polagoma krepi, kar je v veliki meri treba pripisati nekaterim trenjem socialnega značaja na avstralskem tržišču. Prenehale so ponudbe sovjetskega svinca.
KOTAČI JE. (Tečaji d0 24. maja; v oklepaju so označene kotacije prejšnjega tedna). — LONDON (1 funt šterling za e-no tono 1016): baker proti takojšnji izročitvi je ohranil prejšnjo vrednost 2341/4; svinec je narasel na 62 7/8 (61 7/81 cin je rahlo nazadoval in obstal pri 77 3/4 (78 3/8). NEW YORK (stotinka dolarja za 1 funt): baker v I. terminu napredoval : 30.00 (29.94); svinec (New York) ostal pri 10.50; cink Saint-Louis ohranil ll.o0; aluminij v lingotih neizpreme-njen pri 22.50; antimon Laredo (1 dolar za 1 tono) znatno padel: 321/2 (36.25); lito železo ohranilo 63,00; Buffalo nespremenjeno pri 63.50.
VLAKNA
Prodaja volne na dražbah v Avstraliji redno poteka; opaziti je znatno napredovanje kakovostne volne. V terminski prodaji vlada nestanovitnost. Svetovna poraba se je v preteklem letu dvignila na 3300 milijonov funtov, kar predstavlja 20-odstotni narastek v primerjavi z letom 1958. Japonska je v zadnjih štirih letih povečala porabo za 85 odsto. KOTACIJE
BOMBAŽ. New York (stotinka dolarja za 1 funt): proti takojšnji izročitvi je ohranil prejšnjo vrednost 35.95. Sao-Paulo (državna pogodba št. 5, v kruzejrih in stotinkah za 1 kg): proti takojšnji izročitvi o-stal pri 256.70. VOLNA. New York (stotinka dolarja za 1
lunt): vrsta tops proti takojšnji izročitvi narasla na 110 5 (168.5), vrsta suint proti takojšnji izročitvi pa na 141.5 (134). London (vrsta 64’sB., 1 penij za 1 funt): nespremenjena pri 115. Antvverpen (avstralskega tipa; 1 belgijski frank za 1 kg): narasla na 149 1/4 (147 1/2). Roubaix: 15.00 (14.80). JU'iA. London (1 funt šterling za 1 tono): vrsta First marks pad:a na 110 014).
čene količine sladkorja, toda cene na mednarodnih tržiščih so medtem že tako poskočile, da niso imeli uvozniki več nobene koristi od začasne odprave carine. Danes je cena sladkorju še višja, ker se svetovna razpoložljivost nenehno krči; cene na italijanskem trgu pa so znatno nižje od cen na tujih tržiščih.
Površine, na katerih so letos v Italiji sadili sladkorno peso, so letos večje. Uporabili so namreč številna zemljišča, ki so bila prej namenjena pridelovanju žita in tobaka. Potrošnja pese se je povečala za 20 odsto.
SLADKOR V LONDONU IN NEW YORKU
Na londonskem trgu je v sredo 22. tm. cena sladkorju narasla za 7 funtov šterlingov in 10 šilingov pri toni. Tako je dosegla rekordno raven 100 funtov šterlingov na tono (174 tisoč lir). Prodanih je bilo 33 tisoč ton sladkorja. V ZDA je skupina veletrgovin na področju New Yorka zvišala ceno sladkorju za 69 stotink dolarja za vrečico 5 funtov. To predstavlja že. peti povišek za dve stotinki dolarja v tem mesecu. Neki operater je izrazil mnenje, da bo cena dosegla 80 stotink dolarja za 5 funtov sladkorja.
Enega glavnih činiteljev, ki so privedli do podražitve sladkorja na mednarodnem tržišču, predstavlja nakup 600.000 ton sladkorja s strani ZDA. Za ta ukrep se je ameriška vlada odločila, ker s tem namerava nekako uravnovesiti težak položaj na domačem trgu, kjer prevladuje pomanjkanje sladkorja. Skoraj istočasno je bila v Avstraliji zaradi požara uničena velika količina sladkorja (77.000 ton), namenjenega Japonski. Ta si je zato odločila za izreden nakup 100.000 ton sladkorja. Tudi položaj na Kubi je slab. Letošnji pridelek je mnogo manjši od lanskega in računajo, da ne bo dosegel niti 3 milijonov ton, kar pomeni za svetovni trg «handi-cap». Vsaka večja razlika v kubanskem pridelku vselej pusti na svetovnem trgu znatne posledice. Angleški strokovnjaki menijo, da ni razloga za preplah, kajti pridelovanje sladkorne pese in trs j a je zelo razširjeno po svetu. Poudarjajo tudi, da ne bi bilo nič čudnega, če bi cena sladkorja nenadoma prav tako močno padla, kakor je narasla, saj se je pred kratkim to zgodilo tudi s činom.
ŽIVILA. Cena sladkorju se tako na londonskem kot na new-yorškem trgu stalno dviga 5 n dosega rekordne cifre. Od 1. januarja do danes se je njegova vrednost popetorila. Letos bo svetovno povpraševanje prekosilo ponudbo 1.5 milijona ton j tako domnevajo nekateri trgovci na debelo). Kubanski pridelek bo za približno 30 od<ro manjši od lanskega. Ravnatelj Mednarodnega sveta za sladnor je poudaril naslednje: Podražitev sladkorja ne škoduje samo državam uvoznicam, ampak tudi proizvajalcem, ki ne bodo i-meli nobene koristi od kratko-terminske prodaje. Dvig tečajev na »prostem trgu» se je pospešil spričo naglice, s katero so A-merikanci napovedali, da oodo nakupili mnogo več sladkorja, kakor pa je bilo predvideno delno zaradi novega sporazuma med Marokom in Kubo.
.GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. ll-939t • Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul 3/1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno ■ Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tisaa (ZTT) Trst
KOTACIJE
NEW YORK (stotinka dolarja za 1 funt): kakao proti izročitvi v juliju se je dvignil na 26.25 (25.64); kava v pogodbi «B» proti izročitvi v juliju je
narasla na 33.40 (33.10); slad-
kor proti takojšnji izročitvi je dosegel že 12.10 (11.10).
KAVČUK. London (1 dolar za 1 funt): vrsta R.S.S. proti takojšnji izročitvi 22 5/16— 22 3/8	(22 1/8—22 1/4); vrsti
fume in cotele proti takoj š-. nji izročitvi 22 3/4 — 22 7/8 (22 1/2—22 5/8). Singapur (1 dolar za 1 funt) : 76—76 1/4 (75— 75 1/4). New York (stotinka dolarja za 1 funt): 27.20 (27.00).
ŽITARICE. Chicago (stotinka dolarja za 1 bušel):	pšenica
proti izročitvi v juliju 1861/8 (1861/4); koruza proti izročitvi v juliju ohranila prejšnjo vrednost 1213/8.
RIJEKA - Jugoslavija
Nove in udobne ladje eJadrollmje« (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l eOrebič« in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik «Tastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst alj direktno na Jadrolinijo-Hijeka
tStnlk KMEČKE ZVEZE
Ob nagraditvi naprednih kmetovalcev
V	nedeljo, 19. maja je bila v glavni dvorani trgovinske zbornice v Trstu svečana razdelitev nagrad naprednim kmetovalcem s Tržaškega, ki so se u-deležili dveh natečajev, in sicer letnega natečaja za dvig kmetijske proizvodnje in triletnega natečaja za ureditev kmetijskih posestev.
Svečanosti so se udeležili generalni vladni komisar dr. Li-bero Mazza, predsednik tržaške pokrajine dr. Delise, tržaški župan dr. Franzil, predstavnik škofa, predstavniki zunanjih občin in drugi predstavniki javnega življenja, med temi tudi predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov.
V	otvoritvenem govoru je ravnatelj za kmetijstvo in gozdarstvo prof. Zatta podčrtal pomen te svečanosti in kmetijstva sploh. Strokovno poročilo je podal ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Perco. Govornik je primerjal življenjske in proizvodne pogoje v preteklosti s sedanjimi ter ugotovil, da se sedanje priliko temeljito razlikujejo od prejšnjih. Iz novih življenjskih pogojev nastajajo nove zahteve, ki ne dopuščajo, da bi odgovorni činitelji teh sprememb ne upoštevali.
Dr. Perco je omenil med drugim tudi vzroke, ki ovirajo razvoj kmetijstva; ti vzroki so neprimerna cena mleka, nezadost no razvito medposestno cestno omrežje in pomanjkljivost v vodovodnem omrežju. Med te vzroke gre prišteti tudi previsoke cene vodi in razvoj mesta, ki sproti krči obseg obdelovalnih površin, še posebno vrtov.
Očividno je tu dr. Perco mislil na živo vprašanje Kolon-kovca in pričakovali smo, da bo o vseh naštetih negativnih vzrokih spregovoril obširneje iz gospodarsko strokovnega stališča.
Gotovo bi bilo zelo koristno, če bi vsi odgovorni činitelji in tu mislimo na predstavniške organizacije kmetov, obširneje razpravljali na skupnem sestanku o negativnih vzrokih in o načinu, kako bi se dalo te vzroke odstraniti in s tem sprostiti ti- te naravne sile, ki se še niso uveljavile v našem kmetijstvu
Od 13 kmetov, ki so se udeležili enoletnega natečaja, so bili nagrajeni tile:	Franc	Kodrič,
Stara Istrska ulica št. 80 (200 tisoč lir), Ivan Regent, Devinšči-na št. 10 ,(150 tisoč lir), Giusto Bari, Ul. Costalunga 188 (150 tisoč), Valentin Švab, Ul. Costalunga 312 (100 tisoč), Primo Pellegrini, Ul. Boveto 43 (100 tisoč), Roman Kobec, Ul. Scar-licchio 18 (75 tisoč), Ermenegil do Olenich, Bazoviška ulica 15 (75 tisoč) Edda Sinigaglia, Ul. Romagna 79 (50 tisoč), Ivan Vr-tovec, Ul. Campanelle 84 (50 tisoč lir).
Med šestimi kmeti, ki so se udeležili triletnega natečaja, pa so nagradili naslednje: Orlando
Rosario, Sv. Jernej (300 tisoč lir), Giulia Marsich por. _ Chi-riaco, Sv. Jernej (200 tisoč lir) in Giovanni Parovel, Zindis (100 tisoč lir).
Tudi kmet bo lahko prodajal na drobno
Dne 9. februarja letos je bil izdan zakon št. 59, ki daje neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem, najemnikom, samostojnim proizvajalcem in zadružnikom možnost, da svoje blago prodajajo na drobno. Ne bo jim več potrebna licenca, ki jo je določal zakon od decembra lani; predložili bodo zadevno prošnjo občini, v čigar okviru nameravajo izvajati prodajo na drobno in ta jim mora prošnjo odobriti. Ukrep je vsekakor zelo koristen, ker bodo proizvajalci svoje blago lahko prodajali neposredno, kar bo pospeševalo prosto trgovino.
Računajo, da bodo letos v Jugoslaviji pridobili le nekoliko j več mleka kot lani. Večje proiz- j vodnje ni mogoče pričakovati zaradi pomanjkanja krme v prvem četrtletju. Glede na število molznih krav in molznost se pričakuje proizvodnja 407.9 milijona litrov mleka pri 228 tisoč 870 kravah, tako da odpade na kravo povprečno 1782 litrov. Pri tem odpade na kravo : na družbenih posestvih (far-1 mah) 2700 litrov, na kravo pri zasebnih kmetovalcih pa 1700 litrov. Na družbenih posestvih bo letos okoli 18.870 krav, na zasebnih kmetijah pa 210.000. Proizvodnost krav je manjša zaradi tega, ker ni na razpolago zadosti krme v času od januarja do aprila.
Za pospešitev živinoreje v Sloveniji
V Sloveniji nameravajo letos z raznimi ukrepi pospešiti razvoj živinoreje saj dobro vedo, da ta prispeva v veliki meri tudi k izvozu ter obenem pripomore k prehrani prebivalstva. Za dvig kmetijske proizvodnje predvidevajo v letu 1963 okoli 16 milijard dinarjev naložb. Ta denar naj bi predvsem uporabili za dozidavo hlevov za krave molznice, za stojišča za mlado govedo, za hleve za mesnate prašiče, za perutninske objekte, pa tudi za dograditev vrtnarij s toplimi gredami v Kopru in Gorici, za gradnjo vinske kleti v Vipavi in drugo.
Povečali bodo tudi rejo kako-1 vostnih klavnih prašičev posebno še, ker so potrebe predelovalne industrije vedno večje, | dane pa so tudi večje možnosti izvoza. V letu 1963 pričakujejo, da bo proizvodnja bekonov na farmah in v kooperaciji s kmeti znašala 44.000 kosov, mesnatih prašičev 93.000 kosov, pol-mastnih in mastnih prašičev 12 tisoč, skupaj 161.000 prašičev v teži 16.830 ton. Naj omenimo, da je ena naj večjih farm bekonov v Evropi na Igu pri Ljub ljani.
Skupna proizvodnja perutninskega mesa, če upoštevamo še zasebno rejo, naj bi znašala o-koli 5.500.000 kg; farme naj bi dale okoli 45 odsto. Pri staležu 150.000 kokoši nesni c v družbenem sektorju se lahko pričakuje proizvodnja okoli 20 milijonov jajc, pri zasebnih rejcih pa se proizvodnja ne bo bistveno spremenila, tako da bo skupna proizvodnja znašala okoli 160 milijonov jajc.
R. K-
7nixAWA6fta Kope*,
MEDNARODNA SP EDiC JA N TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje iedu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
F1L IA L E
Beograd. Zagreb. Ljubljana. Rljeka, Maribor, Sarajevo Sežana Subotica Novi Sad. Zrenj a-nin, Jesenice. Nova Gorica. Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST
VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne pre. voze za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra — Cene ugodne.
IMPEXPORT
UVUZ - IZVOZ • ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telei. 38-136 - 37725
Oddelek za kolonialno blago Ul del Hosco 2U Tel 50011) lelegr-: lmpexnort - Ifieste
CEMENT IN BRAD-MESO IN ŽIVINO
UVAZA:
VSAKOVRSTEN LES BENI MATERIAL
IZ VAZ A :
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAB0
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem m goriškem sporazumu
Hotel POSTA
Trg Uberdan 1 (v centru mesta) Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda centralna kurjava, telefon v sobah Cene od 750 lir dalje.
»IOBIL1	MAliALOSSO
TRST-TRIESTE, ul.	XXX Ottobre vogal ul. Forrehianoa, tel. 35-740
	Pohištva dnevne sobe oprema
(Uabme	za urade • vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7
Tinnsmlriu
S. P. A.
IMPORT E X P O R T
TRST - Ul. Cicerone 8-11 - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa - eksote • furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo
KMEČKA BANKA
r. z- z o. j.
GORICA, Ul Morelli 14 - Tel. 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
Ustanovljena leta 1909
SPLOSNA PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNIŠKIMI	LADJAMI
REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA
(Rljeka . Split . Neapelj ■ Genova • Marseille-Casablanca . Dakar • Conakry • Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko ZDA • Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18 000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telesi: 035-22 035-23, telefoni- 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
TRANS-mSTE
Societa a r. L
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.