569
je bil Dunaj, rabi spise Helferta, zlasti: „Ge-schichte Oesterreichs vom Ausgange des Wie-ner October-Aufstandes 1848." Vsem slovenskim omikancem, ki so zmožni češkega jezika, toplo priporočam le-to temeljito delo zgodovinarja dra. Krvštufka v Pragi.        Fr. Štingl.
ANGLEŠKA.
„Affairs of West Africa." F. D. Morel. (Heinemann) 380 pp.  12 s. net.
„Civilization in Congoland." H. R. Jos. Bourne. (P. S. King and Son.) 311 pp. 10 s. 6 d. net.
Ne samo posamezni ljudje so kanibali, ampak tudi narodi. Kakšni ljudožrci so Angleži v Afriki, dokazujeta obe knjigi. Kupčija s sužnji se je sicer opustila, toda stari kanibalizem je vendarle ostal. Kaj se vse godi v zahodni Afriki pod krinko krščanstva in omike, je naravnost grozno. Najbolj grozne reči se v tem pogledu gode v državi Kongo. Vsega tu naštevati ne morem; naj si pa bravec predstavlja
v mislih najbolj grozne reči in lahko je prepričan, da se ne bo mnogo motil. Knjigi „Civilization in Congoland" bi bolj pristojal naslov „Kanibalska država na Kongu". Pisatelj pravi po vsej pravici: „Stare oblike suženjstva so se odpravile ali pa nadomestile z novimi, ki ravnajo z žrtvami bolj grozno in podlo" (more grinding and hateful). Kdor je vešč angleškemu jeziku in se zanima tudi za svetovno politiko, temu obe knjigi prav toplo priporočam.
„As We Are and As We May Be." By
Walter Besant. (London, Chatto and Windus.) 314 pp. 6 s.
Le-ta knjiga „Kakšni smo in kakšni moremo biti" obsega dvanajst daljših člankov, v katerih pisatelj rešuje razna socialna vprašanja, ki zadevajo angleški narod. V prvi vrsti svetuje Angležem, da bi bolj skrbeli za vzgojo mladine v starosti 13—17 let. Dalje podaja razne predloge, kako naj bi se angleško prosto ljudstvo bolj izomikalo, tako da bi tudi maralo za znanstvo in umetnost. Najbolj zanimiva pa je knjiga zavolj tega, ker pisatelj poizkuša v nji prerokovati bodočnost Angležev. V članku „The Land  of Realitv" Besant naravnost trdi,
RUSKE MEDICINKE.
570
da se bode angleško kraljestvo v prihodnjosti zelo izpremenilo. Kanada, Avstralija, Novi Ze-land, Južna Afrika odpadejo od Anglije in bodo postale samostalne republike. Kaj se zgodi z majhnimi otoki, pisatelj ne ve, toda gotovo je — pravi Besant — da se severne ameriške države zvežejo z Anglijo v tesno prijateljstvo, kakor so zdaj tesno zvezane zedinjene ameriške države. To se sicer ne zgodi v enem dnevu niti v enem stoletju, ampak „it will come — it will come; it must come — trdi z vso odločnostjo pisatelj — Asia and Evrope may be-come Chinese or Cossack but our people shall rule over every other land and ali the islands and every sea." i) Kaj si vsega ne izmisli narodna prenapetost!
Joseph Conrad: Jouth, a navrative and two other stories. 8°, 376 p. 6 s. Blackwood, 1902. J. Conrad je že izdal celo vrsto povesti in knjig. V najnovejši knjigi se riše boj človeka z naravo brez vsake druge zapletke in vendar ima bravec pred očmi zelo zanimivo dramo. V sredi morja nekoliko mož vodi parnik, ki srečno premaga strašen orkan na morju; na eni strani je besen živelj, na drugi strani nekaj neustrašenih mož. Berite najnovejšo knjigo Con-radovo „Jouth" (mladost) ali pa njegove spise „Typhon", „The Nigger of the Narcissus" in dr. in povsod se vam slika prav živahno veličasten boj človeka s prirodo. Vzemite v roke druge knjige Conradove n. pr. „Lord Iim", „The Lagoon" in pisatelj vas pelje na malajske otoke in riše vam kraje s tako resničnostjo, da se vam zdi, da se tam nahajate. Iz drugih
0 To se zgodi, gotovo zgodi, to se mora zgoditi; Azija in Evropa moreta postati kitajske ali kozaške, toda naš narod bode vladal vsaki drugi deželi in vsem otokom in vsem morjem."
Naše slike.
P. Gruzinskij: Preseljevanje Gorcev, na str. 520. (Glej spis „Rusko slikarstvo" 240.) Ta slika je karakteristična v vseh posameznostih. Natančen opazovalec bo našel na njej mnogo globoko premišljenih in realističnih študij. Zato je pa slika res polna živ-
knjig zopet poznate skrivnostno Afriko in njene prebivalce, ki drugače žive, mislijo, in umirajo kakor mi. Znabiti, da ste že o takih rečeh čitali kje drugje, a Conrad vam zmirom še pove kaj novega. Pisatelj Kippling je angleškim bravcem odkril Indijo, Wells jih spremlja v zvezdnate prostore, kaže jim sedanje stoletje ali pa konec stoletij, Conrad pa jim riše otoke in morja s skrivnostnim obrežjem in z neznanimi kraji.
Lafcadio Hearn: Kotto, being Japa-nese curious with sundry cobwebs, with illu-strations by Genjiro Yeto. 8°, 351 p. 6 s. 1902. Macmilian.
Lafcadio Hearn spada k onim Evropejcem, ki poznajo zelo dobro Japonsko in njegove prebivalce, znabiti bolj nego svojo lastno domovino. Od 1. 1894. vsako leto izda eno knjigo, v kateri opisuje življenje Japoncev, njih misli, celo njihovo dušo. Hearn v svojih knjigah ne išče le samega sebe, ne opisuje samo svojih vtiskov, kakor navadno delajo pisatelji potopisov. Lafcadio natanko ve, kaj japonski prebivalci delajo, kaj govore, mislijo, kaj verujejo; on živi z njimi in kakor oni; on je postal popoln Japonec. Lafcadio Hearn pozna križ in težave Japoncev, njih upe, šege, navade in prazne vere; pozna življenje japonskih revežev ter bogatinov. V knjigi „Kotto" najprej opisuje stare japonske prazne vere, potem objavlja zanimiv dnevnik japonske proste ženske, ki ga je vsak dan pisala z neverjetno odkritosrčnostjo. Dnevnik je poln tragičnosti kakor kakšna drama polna zapletk. Knjiga je ozalj-šana s podobami, katere se tako dobro prilegajo k tekstu kakor v malokateri knjigi.
Fr. Štingl.
ljenja in dramatičnih včinkov. Kako naravno je tu naslikana tragedija v vseh, tudi najmanjših podrobnostih. Tužno usodo preseljujočih se Gorcev kaj značilno spremlja megleno, otožno, viharno nebo, iz katerega se v ozadju blešči bel snežnik. — Gozd je slika znamenitega ruskega pokrajinskega slikarja Julija Sergija