ìi
nj i z in c a via ueppa ,
TRIESTE
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.L


Leto XI. štev. 14 (527)
1 Kb 1 - rfc.ln.ls. zD. ofcr l ilividkm iyoy.
Zgodovinski predlog tov. Hruščeva v OZN :
splošna in popolna razorožitev v roku štirih let
§ vetovna javnost spremlja z veliko pozornostjo in nada-^ potovanje tov. Niki te Hru-•^va po Združenih državah Airiorike. Človeštvo pričakuje, bo potovanje visokega dr-^Vnika prve socialistične de-in še bolj njegovi razgovo-bi jih bo še imel pred od-.0iY’ iz ZDA s predsednikom ^enhowerjem, obrodilo dobre Sa(We. Seveda bi bilo utopično misliti, da bo ta prvi °ri*k, ki je zgodovinskega po-iena za vse človeštvo, izbrisal enim samim zamahom vse bledice dolgih let hladne >oj-n' in da bo kar čez noč ustvs-popolnoma novo ozračje,
. r°z ostankov nezaupanja m |rp/ vsakih pridržkov. Toda že eMvo, da je prišlo do direktna srečanja in direktnega po-enka, je nedvomno velikega i^'neria za bodočnost človeštva.
'ega se vedno bolj zaveda tu-1 a ni e riško ljudstvo, ki povsod ^ristčno sprejema visokega go-\a- Tudi najbolj zakrknjeni pro-^eniumistični listi, ki jih zgo-°vinsko srečanje zelo zaskrb-;a* morajo priznati, da je tov.
rUŠČeV deležen, kjer koli se Navi, splošnih izrazov simpa-m spoštovanja, kljub temu, ,a se še vedno najdejo ljudje 1 Politični krogi, ki bi hoteli | *a. Vsako ceno skaliti ozračje prWčnosti, ki ga je ustvarilo l^^iško ljudstvo okrog tov. biščeva.
^r<‘z dvoma bi bilo v tem ,<nuiku prenranjeno napraviti ‘l*r<ne koli zaključke o poto->111 j11 tov. Hruščeva po ZDA. St° tako iti bilo še preuranje-1,1 Potegniti zaključke o n j ego-
#	Američani so navdušeno sprejeli sovjetskega voditelja
Led se odtaja v odnosih ZSSR-ZDA
❖	Govor pred najvišjim mednarodnim forumom
vem zgodovinskem predlogu, ki ga je postavil pred nekaj dnevi v Organizaciji združenih narodov za splošno in popolno razorožitev v teku štirih lei. 0 predlogu, ki ga je svetovna javnost sprejela z navdušenjem, se še vedno mnogo govori in delia tira. Mnenja vladnih krogov raznih držav so sicer različna, vendar pa prevladuje misel, da
zavije združenih narodov v New Yorku, v katerega je vključil kot glavno točko predlog za splošno in popolno razorožitev v roku štirih let.
Položaj jo danes tak je dejal uvodoma tov. Hruščev - -da preostaneta na izbiro samo še dve poti: ali si bomo prizadevali za olajšanje mednarodne napetosti, ali pa nas bo
ni mogoče predlogov zavrnili, | pote„niln t]Q ,ake točke, ko ne
lio drugega izhoda kot vojna. Toda v 20. stoletju je nemogoče začeti križarske vojne, kot so delali fanatiki v srednjem veku z ognjem in mečem, ne da bi se človeštvo potegnilo v največjo nesrečo kar jih pozna zgodovina. V takih pogojih hladna vojna ne more več nadaljevati, j Prišel je čas, ko je treba začeti s konferencami na visoki ravni, ker narodi ne morejo dopuščati nadaljevanje hladne vojne, kot ne bi mogli dopuščati širjenje epidemije in drugih nesreč.
Nato je Hruščev izrazil nekaj kritik na račun OZN. posebno glede njenega stališča glede
kot se je delalo v preteklosti ko je bil vsak sovjetski predlog že v naprej označen za «propagandna poteza». Hladna vojna je prišla danes v kritično fazo. tekma v oboroževanju vzbuja resno zaskrbljenost po vsem svetu. In tega so se začeli verjetno zavedati tudi državniki v kapitalističnem svetu. Zato so njihovi komentarji o zadnjih sovjetskih predlogih bolj previdni. rezervirani in —- rekli bi — tudi dokaj zmerni, čeprav se še vedno nočejo otresti oko-s ten el e ga	p rotik oi nu n is ličnega
izrazoslovja.
Povrnimo se k zgodovinskemu govoru, ki ga je imel pred
tednom dni tov. Nik ita Hruščev j sprejema Ljudske republike Ki-pred glavno skupščino Organi- j tajske. Govorec o odnosih z
ZDA je z zadovoljstvom podčrtal. da se je začel led odtajati. Obenem je izrazil priznanje Eisenhowerju, ki je pokazal dobro voljo za popuščanje mednarodne napetosti. Razvoj mednarodnih odnosov je odvisen od odnosov, ki obstojajo med Sovjetsko zvezo in ZDA, ki sta dve najmočnejši državi v svetu. Seveda bi bil nepravilen optimizem, češ da se je z odtajanjem ledu v teh odnosih razblinilo tudi vzdušje nezaupanja in da zato ni treba drugih naporov.
Govoril je tudi o kolonializmu ter poudaril, da se kolonialistični sistem krha. Podpora, ki jo nudi Sovjetska zveza kolonialnim narodom je docela v skladu z listino OZN. Prav OZN bi morala prva ponuditi roko v pomoč narodom, ki so se pred kratkim osvobodili kolonialnega sarma.
Nato je tov. Hruščev p re- .d na glavno točko :	razorožitev.
Svet se danes nahaja v nevarnem položaju je dejal. Ni mogoče prezreti dejstva, da je uničevalna moč orožja dosegla tako strašen vrhunec, da bi tudi najmanjši incident lahko po-

Važna izjava vodstva KPI
o politični pomiritvi v Italiji
y odstvo Komunistične partije Italije se je 'stalo prejšnji teden za !>r°ačitev novega položaja, je nastal na mednarodni
*°rnici in za proučitev
ki Po
j^sledic, ki jih bo imel °v' položaj v Italiji.
■ Ječanje načelnika sov-vlade tovariša Hru-f'a z vladnimi osebno-^ in širokimi krogi iav. 8a mnenja Združenih *av Amerike,
kbPalija
globoka povezana z veli-11 Upanjem javnega mne-la vseh držav in tudi .. ‘lanskega javnega mne-||'!a- ki spremljajo in sle-,/ju temu potovanju, so Il az korakov naprej, ki ^ je napravila misel o britvi v mednarodnih v n°sih v zavesti narodov eSa sveta.
]j Nenehni napredki socia-,^'ènega sveta, prav po-n° Sovjetske zveze, ka-
Akcije proti atomskim poskusom *J‘lainežeV; Iste nazadnja-v Sahari in za široko evropsko tekiih letih podžigale hia-področje brez atomskega orožja
Vsi tovariši so vabljeni, da razpravljajo o sedanjem položaju
tere avantgardna tehnika in znanost sta prav te dni zabeležili novo etapo človeškega napredka ; razvoj osvobodilnega gibanja narodov, ki je zajelo nova področja v svetu, akcija sil miru, ki delujejo v kapitalističnih deželah; sprememba medsebojnih odnosov med poglavitnimi imperialističnimi državami, vse to ovira ali celo onemogoča nadaljevanje po stari poti hladne vojne in vsiljuje iskanje pomiritve v mednarodnem položaju, kljub zakrnjeni in trmo-
if’
•*i	i*i*.*.,.*i*.":*.*.***.*.'***'i’i*i***i*!'*** •***•*■’•*.*.*-*•*.
SEGNI, FELLA IN TURČIJA «Bip, bip, bip... Dospela sva na polmesec»
(«l’Unità»)
glavi opoziciji skupin skrajnežev.
Italijanski komunisti, ki so bili vedno predstraža v borbi za mir in predstavljajo edino nacionalno politično silo, ki je tudi v najtežjih trenutkih vztrajno delovala s perspektivo mednarodne pomiritve in sodelovanja, pozdravi j a j o prvi važni uspeh sil miru in socializma ter z zadoščenjem nakazujejo delovnim ljudem in državljanom nove možnosti, ki se v sedanjem položaju odpirajo za hitrejši državljanski napredek in demokratično obnovo dežele.
Zato da ne bodo upanja, ki so nastala v vseh delih sveta in zato, da se nastale možnosti tudi uresničijo. pa je potrebno, da se pomiritev začne izvaiati s konkretnimi dejanji, ki bodo odpravila vzdušje in stvarnost hladne voine. Kar se li če n.pr. Italije mora prispevanje k pomiritvi pomeniti predvsem delovanje za ustanovitev širokega evropskega področja brez atomskih izstrelkov in prizadevanja, da se prepreči razstrelitev francoske atomske bombe v Sahari, ki neposredno o-srroža varnost in integriteto prebivalstva Sredozem-lia ter vsega italijanskega ožemiia in ie istočasno o-rožie izsiljevanja za francoske militariste in Zahod, no Nemčijo.
Gornii rezultat se lahko doseže samo prek pozitivne akcije ljudskih množic in javnega mnenja, da se onesposobi odpor
dno vojno kot sredstvo za ohranitev njihovih privilegijev in starih preživelih socialnih odnosov, si danes prizadevajo, da bi onemogočile naši državi aktivno soudeležbo pri procesu pomiritve in sodelovanja. Vo. dilne skupine Krščanske demokracije in najbolj nazadnjaški elementi katoliške cerkve nadaljujejo s politiko, ki je v nasprotju z nacionalnimi koristmi države. To jasno dokazuje, da je akcija za mednarodno pomiritev povezana z akciio za pomiritev v naši državi. Vse sile dela in demokracije morajo pod-drcti pregrade diskrimina-
(Nadaljevanje na 4. strani)
vzrojil katastrofo. Tudi ni mogoče prezreli, da je ni več na svetu točke, ki bi bila nedoseg-Ij'va jedrskemu orožju in raketam. Ali ni prav zato prišel ."as, da se preneha z brezsmiselnim tratenjem, ki spreminja rezerve človeštva sredstva za uničenje. Bodoča vojna bi zbrisala vsako razliko med fronto in zaledjem, med vojaki in otroci.
Poglavitna stvar je - je nadaljeval Hruščev — da se odstranijo pregrade postavljene na poti razorožitve. Z naše strani se strinjamo — je podčrtal govornik s strogo kontrolo, ki naj zagotovi izvajanje bodočega sporazuma o razorožitvi. Toda nasprotni smo, da bi se vprašanje kontrole ločilo od vprašanja razorožitve. Smo za splošno nadzorovano razorožitev. toda smo proti nadzorovanju brez razorožitve.
•Nato je tov. Hruščev iznesel svoj načrt za razorožitev, ki predvideva v roku stirili let popolno in splošno razorožitev, z ukinitvijo vseb vojsk, vseli mornaric, vsega letalstva, vojaških oporišč in vseh glavnih štabov. Po štirih letih bi ne bilo več oboroženih sil. vojnih mornaric, vojnega letalstva, glavnih štabov. vojnih ministrstev, vojaških šol. Milijoni ljudi, ki so pod orožjem, bi se povrnili na proizvodno delo. Prenehati bi treba z izdelovanjem kakršne koli vrste vojaških atomskih ra-ket in podreti bi treba vse jedrske naprave, ki služijo v vojaške namene.
Toda mi smo v politiki stvarni — je nadaljeval Hruščev in zavedamo se, da bo treba precej časa za sestavo tako obsežnega programa o razorožitvi. Medtem pa bi ne smeti ostati križem rok, marveč bi treba nadaljevati pogajanja za prenehanje jedrskih poskusov. Končni cilj je, da pride do uničenja vseh atomskih in vodikovih bomb in prenehanja izdelovanja drugih.
Predvidevajoč, da ho gornji predlog naletel na težave in nasprotovanje je dal tov. Hruščev še druge predloge ,ki hi pomenili korak naprej k razorožitvi in sicer:	ustanovitev področja
pod kontrolo in znižanje števila tujih vojaških edinic v Nemčiji :	ustanovitev brezatomskega
področja v središču Evrope : umik čet iz vseh tujih oporišč in ukinitev slednjih :	podpis
nenapadalnega pakta med članicami atlantskega in varšavskega pakta ; sklenitev sporazuma glede varnostnih ukrepov pred nenadnimi nartadi.
Bolje ho je zaključil Hruščev — če bomo tekmovali, kdo ho za svoje ljudstvo zgradil več stanovanj, šol, bolnic, kdo ho pridelal več žita, mesa, oblek in predmetov široke potrošnje. I-zogninro se tekmovanju, kdo ima več vodikovih bomb ali več jedrskih izstrelkov. Vsi narodi sveta bodo lako srečni.
Obisk tovariša Hruščeva v ZDA je izredno velikega pomena za ves svet, zato vlada za potek tega obiska in za razgovore, ki so v teku, veliko zanimanje. Na sliki: Hruščev in njegova soproga, v spremstvu Eisen-howerja, pozdravljata množico Američanov, ki jima je pripravila spontane manifestacije
Govor tovariša Togliattija
o mednarodnem
političnem položaju
Klerikalna vlada je proti prenehanju hladne vojne
; XT nedeljo se je v Anconi za-I * kij učil vsedržavni Festival «l’Unità», ki je trajal od prejšnjega četrtka. Na zaključni manifestaciji. ki je privabila okrog 100.000 oseb, je imel generalni sekretar naše partire tov.* Paimiro Togliatti važen političen govor.
Tov. Togliatti je obravnaval zadnje politične dogodke v svetu, jih nato povezal s stališčem italijanske vlade in govoril o perspektivah pomiritve v krajevnem in mednarodnem merilu. Uvodoma se je sekretar naše partije dotaknil tudi zadnjega velikanskega uspeha, ki ga je dosegla Sovjetska zveza s poletom njenega satelita na Luno. Uspeh pripada državi —- je podčrtal govornik kjer vlada delavski razred, kjer ni ne bogatinov in ne kapitalistov. Gre za deželo, ki je bila še pred 40 leti med najbolj zaostalimi v Evropi in katero so komunisti sedaj pripeljali na tako visoko raven.
LR Kitajska proslavlja
10-letnico svojega obstoja
Velike izkušnje kitajske ljudske revolucije
1^ oktobra bo poteklo deset let e od dneva, ko je bila uradno ustanovljena Kitajska ljudska republika. To obletnico, ki je velikega pomeno ne le za narode, ki žive v okviru Kitajske ljudske republike, temveč za ves miroljuben svet, bodo zlasti na Kitajskem nadvse slovesno proslavili.
Velika in slavna je pot, ki jo je prehodila nova Kitajska pod vodstvom svoje komunistične partije. V enem samem desetletju se je ta država premaknila naprej lahko bi rekli za eno celo stoletje. Še pred nekaj desetletji je bila to zasužnjena fevdalna dežela, v kateri so bili absolutni gospodarji razni mogotci. Industrija, kolikor jo je obstajalo, in na splošno gospodarstvo je bilo v glavnem rokah tujega kapitala in monopo-
la. kitajsko ljudstvo pa je stradalo in hiralo. Zato se danes upravičeno vprašujemo, kako je bilo mogoče v tako kratkem času doseči tako velike uspehe? Odgovor na to vprašanje je kaj enostaven : do takega preokre-la je prišlo po zaslugi modre in vsestransko pravilne politike ki jo je vodila — in jo vodi tudi danes — Kitajska komunistična partija.
Ta partija je bila še pred nekaj desetletji tako majhna in nepomembna. Leta 1921 je ta Partija štela komaj nekaj nad 40 članov. Pet let kasneje pa komaj 400. Toda kasneje se je močno razvila in je bila vedno kos težki borbi, ki jo je morala bojevati na raznih področjih. In v teh borbah si je ta ljudska in množična partije prido-
nih izkušenj. Le tako je mogla najprej sodelovati v Kuomintan-gu in kasneje voditi oboroženo borbo proti Oangkajšku. Težka in vsestransko huda je bila ta borba, ki je neposredno zajela na desetine milijonov ljudi, delavcev in kmetov. In pav ta borba je kitajske borce tako
prekalila, da so bili sposobni j domskega orožja. Po tej poti bo-pred desetimi leti sprejeti •>»-1 do morali stopati tudi tisti, ki so se vso težo in odgovornost dr-1 H]; zastavonoše razrt0ra. Ustroj žavnega krmila.
Tov. Togliatti je nato povezal zadnji sovjetski uspeh z govorom, ki ga je imel par dni prej tov. Hruščev pred OZN, kateri je imel velikanski odmev v vsem svetu. Voditelj Sovjetske zveze, ki je na vojaškem področju najmočnejša država, ni izrazil groženj, kot smo jih bili navajeni slišati v tej organizaciji s strani Američanov ko so bile ZDA še prva država z atomsko bombo. Hruščev noče spraviti človeštva na rob prepada marveč govori o možnosti miru v svetu in postavlja tudi konkretne predloge: ukinitev vsega orožja, vojsk in prevzem svečane obveze s strani vseh držav, da ne bodo izdelovale novega orožja.
Kakšni so bili komentarji na te predloge? — se je vprašal govornik in se pri tem skliceval predvsem na italijansko vlado. Italijanski buržoazni tisk je pisal. da je vse skupaj samo propaganda. Politične voditelje buržoaznih strank pa je zajel prav-eati preplah, ker ne morejo par razumeti da smo pred novo fa zo mednarodnih odnosov, ki se začenjajo spreminjati in bodo tako lahko odpravili možnost izbruha nove vojne. V svetu se je pojavila sila. ki je sposobna u-resničiti mir : ta sila so socialistične države.
Komunisti	je poudaril
govornik — hočemo uresničiti velik ideal, to je enotnost vsn-ga sveta, kar pa ne pomeni, da mora vladati en sam sistem. Komunisti predlagamo bolj o-mejeno stvar:	enotnost v na-
oredku. demokraciji in miru in kot posledica pomiritev in prenehanje hladne vojne, prenehanje tekme v oboroževanju ter uničenje vsega jedrskega in
odpovejo stari politiki, ker bi to pomenilo polom za demo-kristjansko vlado. Slednji so odkrito nasprotni vsaki pomiritvi, prežeti so protikomunizma in ostali so nepremično na starih stališčih. Zato pa v Italiji ni še začel dejanski gospodarski in socialni napredek. Medtem ko
predsednik Pantani. Slednji je začel namreč kritizirati, več sli manj odkrito, sedanjo vladno usmeritev ter zahteva eentristi-čno-levičarsko vlado in izboljšanje položaja delovnih množic. V zvezi s tem je tov. Togliatti pripomnil, da je treba še počakati, kako ,se bodo stvari razvijale.
Y zaključku svojega govora je tov. Togliatti poudaril, da se je začel protikomunizem krhati. Pomiritev pomeni v tem tremit«
...	...	ln10 , ku vrnitev na pot demokracije,
dezela, ki je bila leta J 91 o za d- i .	, V1 -• t
*	,	,	J vrnitev v oblikam širokega so-
delovanja na vseh področjih in
lija. pošilja danes rakete na Luno. je pa Italija, ki je odprla vrata civilizaciji, ostala na repu znanstvenega, socialnega r in političnega napredka.
Tov. Togliatti je nato govoril
Kitajska partija je od vsega začetka vodila svojo, nacionalno pot za prehod v socializem in po tej poti hodi tudi danes.
Toda ta pot je vedno dosledno temeljila na načelih marksizma da jo lahko vsilijo drugim. To
sveta se ie namreč spremenil, tretjina človeštva si je izbrala socialistični režim. Omenjene tretiino človeštva pa sestavljajo države, ki v odi io miroljubno po, liliko in imajo tudi sredstva,
in leninizma. Kitajska partija se ni nikoli zapirala sama vase, temveč se je v sem istovetila z ljudstvom, upoštevajoč njegove tradicije in težnje in njegov pa-trotizein. Pri vsem tem pa črpala bogate izkušnje iz Velike oktobrske revolucije in prole-
bila neizmerno dosti dragoce- tarskega internacionalizma.
je danes stvarnost s katero je treba računati.
Govoreč o stališču italijanske vlade je tov. Togliatti prikazal, kako je Segnija in Fello ter druge zajel preplah. Zato so pohiteli v Turčijo. Nemčijo .ameriške in angleške voditelje pa rotijo naj se za božjo voljo ne
izvanjanja republiške ustave. To potrebuje danes Italija. Mi smo je dejal sekretar naše partije stranka, ki se bori za usmeritev Italije po poti na-o notran jih nasprotjih v vrstah ' p redka, za novo ekonomi jo, za
Krščanske demokracije ter omenil stališča, ki jih zavzema v zadnjem času bivši ministrski
demokratični režim, ki bo dal vajeti v roke ljudskim množi-
Jutri, v soboto 26, septembra bo v MILJAH
Festival „1’Unità"
PROGRAM: ob 17.: otvoritev
ob 17,30 koncert malega orkestra «Pon-ziana». Vmes bodo peli :	DARIO ŽERJAL,
ELIANA CANDELLI ( zmagovalka na festivalu tržaških popevk) in FLAVIO DEGRASSl (ki je prejel nagrado «TV d'oro». Sodeluje tudi pevec-kitarist FRANCO GERLE
Sledi NASTOP PEVSKO GLASBENE SKUPINE IZ PODLONJERJA, ki bo izvajala popularne Avsenikove popevke.
Ob 20. bosta govorila
poslanec Vittorio Vidali
in občinski svetovalec v Miljah
Kilijan Ferluga
Od 20.30 do 24. ure ples v dvorani «Verdi». Vstopina 100 lir (mladina izpod 14. leta ima vstop brezplačen).
* * *
V nedelja se bo festival tiska nadaljeval v LJUDSKEM DOMU V ČAMPORAH kjer bo ob tej priliki tudi praznik grozdja.
Na sporedu je koncert domače godbe. Začetek ob 14. uri.
Na prazniku bo govoril tovariš
Paolo Sema
Zvečer bo ples.
Državljani, udeležite se zaključnega praznika komunističnega tiska.
Veličasten uspeh I. pokrajinskega festivala komunističnega tiska v Trstu
Zahvala tovarišev z Opčin
Tovariši z Opčin se preko našega lista toplo zahvaljujejo vsem Opencem, ki so prispevali v sklad komunističnega tiska in tako pripomogli k temu, da se je sekcija plasirala na častno mesto v lestvici sekcij Avtonomne tržaške federacije KP1.
Nočni pogled na festivalsko prizorišče
Organizatorji letošnjega Festivala so poskrbeli za izredno pester spored prireditev. V petek zvečer je nastopil mali orkester s Pončane, nato orkester, ki ga vodi Gino Cancelli. Prav tako so istega večera nastopili . priznani pevci-solisti : Hilde Mauri, Cesare Benci, Flavio Degrassi in razni «novi glasovi», ki so-izvajali stare in nove tržaške popevke. V soboto sta nastopila tudi pevca-solista Franco Gerii in Eliana Candelli, v nedeljo pa je nastopila tudi pevsko-giasbena skupina iz Podlonjerja, ki je izvajala popularne Avsenikove popevke. Na gornjih slikah, nastop pevke Hilde Mauri in naših «Avsenikovcev» iz Podlonjerja
Podpirajmo in širimo komunistični tisk!
Velike reči se odigravajo v svetu. Miroljubne sile si prizadevajo, da bi prišlo do prenehanja hladne vojne in do splošne pomiritve. Znanost in tehnika osvajata vesoljstvo. «Lunik II» je pristal na Luni. Nedvomno bomo v bližnji bodočnosti priča novim senzacijam.
Pa tudi doma so takorekoč na dnevnem redu veliki in važni dogodki. Borbe za demokratične in delavske pravice.
O vseh teh stvareh najbolj objektivno poroča komunistični in demokratični tisk.
Zato je potrebno, da ta tisk prihaja v sleherno demokratično družino. Da pa bo tisk lahko vrši! svoje poslastvo, je potrebno, da ga podpiramo in širimo ne le v času «meseca tiska» temveč vselej in povsod!
(80.000), ACEGAT 59.230 (100 tisoč). Sv. Vid 7445 (30.000), Sv. Just-Staro mesto 2850 (30 tisoč), VOM 7950. Log 3920 (2000). Gropada-Padriče 2200 2000). TConkonel 5.39,5 (2000), razni 15.050 lir.
Iz gornjega seznama je jasno razvidno, da so, kot smo uvodoma omenili, razne sekcije že presegle postavljeni cilj. Zaradi jasnejšega pregleda te sekcije še enkrat posebej omenjamo. To so :	B a rrie ra, M agri al on a.
Ponéana, Oprino. Miljo, Bolju-nor. Donijo. Birmanje. Log. Paritiče-Groparia in Konkonol.
Zeio blizu cilja so naslednje ekeije :	Sv. Ana, Lonjer in
T rebro.
Sekcije, ki doslej niso še dostavile nobenega zneska pa so: Repentabor, Zgonik. Devin, Šempolaj, Dolina, Mačkovlje. Elizejske poljane in Bane. Želeti je, da bi v prihodnji šle-, vilki poročali o rezultatih nabirke tudi v teh sekcijah.
posebej moramo poudariti, da je zares razveseljivo in hvalevredno, da so se številne
VIVA LVNITÀ





* /
'ta- slomskga solitra^
ZA RAZ*» J „ '
■KE KtiLTUlUL
NAŠEGA
* ff*** w oe»	J%| I ig 1^);/ g
Celoten festivalski prostor je bil zelo lepo urejen. Ob straneh poti v parku so bile razvrščene razne razstave, grafikoni, lepaki itd. ter številni transparenti h raznimi napisi in gesli
Potek festivalskih prireditev
Zadnji dan Festivala, v nedeljo, pa je udeležba v resnici presegla vsako najbolj optimistično predvidevanje. Okrog 18. ure, tik pred začetkom žrebanja velike tombole, je bil vrt natrpan do zadnjega kotička tako, da se obiskovalci sploh niso mogli več krctati.
Okrog 19. ure je stopil na oder burno pozdravljen od več tisočglave množice podpredsednik senata tovariš Mauro Scoc-cimarro, ki ga je predstavil in pozdravil sekretar naše federacije tovariš Paolo Sema. Glavna tema njegova govora sta bila dva velika zgodovinska dogodka: polet sovjetskega satelita na Luno in obisk tov. Hru-«čeva v ZDA
V nedeljo popoldne je žela elik uspeh tudi skupina iz Podlonjerja, ki je nastopila z znanimi in vedno privlačnimi Avsenikovimi popevkami ob spremljavi harmonike. Burnega aplavza so bili deležni duet Ne-1
Prispevki za tiskovni sklad
Številne sekcije so presegle postavljeni cilj
Kampanja za komunistični tisk se bliža svojemu uradnemu zaključku. Pravimo uradnemu, saj drugače se ta kampanja nadaljuje nepretrgoma, ker so za izdajanje časopisov nujno potrebne velike vsote denarja in ker naše časopisje nima za seboj bankirjev in magnatov, in ne monopolov, kot jih ima buržoazno časopisje. Edini naši «bankirji» so delovni ljudje, ki prispevajo po svojih močeh, popolnoma prostovoljno in samo zato, da omogočajo redno izhajanje časopisja, ki je zastavonoša borb za delavske pravice.
tisoč). Opčine 55.610 (50.000). Trebče 20.285 (25.000), Milje 301.530	(300.000), Nabrežina
3640 (15.000), Bol junec 22.860 (15.000). Dom jo 11.980 (10 tisoč), Riemanje 7160 (5000),
sekcije na podeželju tako dobro izkazale. Tem sekcijam, ki so sicer majhne po številu članstva in mnoge izmed njih nimajo niti lastnega sedeža, kjer bi se njihovi člani redno sestajali, izrekamo našo posebno našo posebno pohvalo. Pripominjamo pa, da bi bilo napačno, ako bi sc te sekcije opajale nad doseženimi rezultati in ako bi
Bor5t 900 (2°°°), BopoI 10.800 j r]aj opustile vsako nadaljnje He-
(35.000)	. Sv. Marko 25.570 j lovanje na drugih področjih po-
(100.000)	, Arzenal 18.750 (50 j litičnega udejstvovanja. Pred-tisoč), Tovarna strojev 11.150 I vsem je potrebno, da se v teh
Za zabavo sta od prvega večera poskrbela dva orkestra, plesni orkester pod vodstvom Gina Cancellija in lahki orkester s Pončane, poleg pevcev solistov Hilde Mauri, Cesare Ben vi j a, Degrassija in drugih, ki so nastopili s tržaškimi popevkami in znanimi šlagerji s festivalov v San Remu in Neaplju. Pri teh je seveda odnesla levji delež Hilde Mauri ob spremljavi orkestra Gina Cancellija.
Tudi naslednji večer je bil obisk nadvse zadovoljiv in kdor je prišel mu v resnici ni bilo žal. Organizatorji so namreč poskrbeli za vse, starejše in mlajše, vsak je lahko prišel na svoj račun : mladina, ki se je neutrudno vrtela ob zvokih plesnega orkestra Cancellija in starejši, ki so našli udoben kotiček pri raznih kioskih, dobro založenih z jedačo in pijačo.
Za mladino je bila v soboto privlačnost večera izvolitev miss Vie Nuove. Spričo velikega števila lepih deklet, je imela žirija precej težko delo. Naj še omenimo, da je bila za «miss» izvoljena 22-letna Silvana Ra-
Ko pišemo te vrstice, moramo z velikim zadoščenjem poudariti. da so se številne sekcije zelo dobro izkazale v letošnji kampanji. To potrjuje, da so tovariši pravilno razumeli a pel, ki ga je nanje naslovila naša Partija. So pa še vedno nekatere sekcije, kjer obstajajo možnosti, da bi nabrale večje vsote, a do danes tega še niso storile.. Zato jih vabimo, naj to store čimprei
Objavljamo zneske, ki so jih do danes nabrale posamezne sekcije: (V oklepajih so navedeni cilji, ki bi jih morale doseči posamezne sekcije.)
► Več desettisoč Tržačanov in okoličanov je izkazalo svojo solidarnost komunističnemu
tisku
Orvi pokrajinski Festival «l’Unità», ki ga je naša federacija organizirala od 11. do 13. septembra, je bil — poleg prvomajskih brez dvoma ena izmed največjih ljudskih manifestacij zadnjih let. Od petka do nedelje je obiskalo festival desettisoče Tržačanov, ki so prihiteli iz vseh mestnih okrajev in iz vseh vasi našega področja. Prišli so tovariši, simpatizerji, ljudje, ki so blizu in tudi daleč naši partiji in našemu tisku. Festival je namreč že v fazi pripav vzbudil veliko zanimanje v širokih krogih javnosti. O festivalu se je zadnje dni govorilo v tovarnah, na deloviščih, v uradih, v mestu, okolici in vaseh.
va Kranjec-Doro Cergol ter solista Bruna \ atta in Mario Škrk.
Navdušenje, ki je vladalo skozi vse dni festivala pa je doseglo vrhunec v nedeljo zvečer in sicer par minut po deseti uri, ko je radio sporočil senzacionalno vest, da je Lunik II dosegel Luno.
leta in navdušenja, da bomo s skupnimi napori in prizadevanjem zaključili z uspehom tudi našo akcijo nabiranja de-^ narnih prispevkov za komuni-1 stični tisk ter da bomo obenem še nadalje zvišali prodajo naših listov.
Avtonomna tržaška federacija | KP1 se tudi prek našega lista iskreno in toplo zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pripomogli k lepemu uspehu Festivala. Priznanje in zahvala tovarišem in simpatizerjem, ki so po svojem dnevnem delu pripravljali kioske, nape-I ljavo luči itd., vsem darovalcem I dobitkov za srečolov, pevcem | in kulturnim skupinam, ženam
Tako se je zaključil prvi pokrajinski festival, posvečen dnevniku «l’Unità» in vsemu naše- | in mladini ter vsem, ki so s mu tisku. Zaključil se je z veli- | svojo udeležbo izkazali simpa-kim in vsestranskim uspehom ki bo nedvomno dal novega za
tijo in predanost naši partiji in njenemu tisku.
Veličasten pogled na festivalski prostor v nedeljo popoldne
Letošnji Festival je bil tako velika in mogočna manifestacija moči in sile naše partije, bil je izraz splošne volje po miru, blaginji in vedrejši bodočnosti za naše mesto in njegove gospodarstvo. To je živo izpričala velikanska udeležba Tržačanov, Slovencev in Italijanov in to je bilo izraženo v številnih manifestih in razstavah, ki so bile skozi vse dni predmet velikega zanimanja udeležencev.
V petek popoldne je bil Festival svečano otvorjen v trenutku ko je delavec iz Arzenala tnx. Sbona prerezal trak, ki je do tega trenutka zapiral glavni vhod v javni vrt na Pon-čani. Med prvimi so vstopili sekretar naše federacije tov. Sema ter občinski in pokrajinski svetovalci tov. Rogassi, Gombač, Radich, Calabria, Weiss, Tomi-nez. Lucchesi. Postogna. milijski župan tov. Pacco in še drugi voditelji naše federacije. Kmalu nato so začele prihajati prve skupine obiskovalcev, ki so jim sledile skoro nepretrgoma vedno nove tako, da je bilo okrog vseh kioskov, razstav in na plesišču kmalu zelo živahno.
V petek 11. septembra ob 17. uri je tovarniški delavec tovariš Sbona prestrigel trak ob vhodu v festivalski park. Festival je bil otvorjen. Takoj zatem so se vsule množice na obširen prostor in se strnile okrog kjoskov
Curici 115.312	(250.000),
Pratolongo 45.635	(60.000),
Barriera 164.395 (150.000), Tomažič 14.370 (120.000), Magda-lena 10.300 (10.000), Škedenj 106.744 (300.000). Sv. Ana 90 tisoč 600 (100.000), Sv. Jakob 157.360	(200.000), Pončana
143.480	(120.000). Kolonkovec
18.520 (80.000), Sv. Ivan-Pod-lonjer 75.054 (110.000), Sv. A-lojz 37.700	(60.000), Lonjer-
Katinara 4250 (5.000), Creta
11.480	(30.000), Rojan 23.170
(30.000)	, Barkovlje 25.500 (50 tisoč). Prosek-Kontovel 8976
(25.000)	, Sv. Križ 23.800 (50
V soboto zvečer so izvolili «Miss Vie Nuove». Žirija, ki so jo sestavljali novinarji in nekateri priznani likovni u-metniki, je imela težko nalogo, saj je bila zares težka odločitev o tem, kateremu dekletu naj se prisodi prvo mesto. Izmed treh izbranih je bila proglašena za «Miss» 22-letna Silvana Rasoni, ki jo vidimo na sliki v sredi
sekcijah sedaj posveti mnogo večjo pažnjo širjenju komunističnega tiska, ki je najbolj u-činkovito propagandno orožje, e katerim lahko razpolagamo. In prav doseženi rezultati dovolj zgovorno kažejo, da je mogože marsikaj narediti tudi na tem področju. Zato, tovariši in tovarišice, pogumno na delo !
Zahvala
organizacijskega
odbora
Organizacijski odbor Festivala izreka najtoplejšo zahvalo tovarišem, ki so tako požrtvovalno in navdušeno delovali za uspešen potek Festivala. Odbor se posebej zahvaljuje tovarišem in prijateljem ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, Arzenala, livarne ILVA, podjetja ACEGAT, tesarjem in gradbenikom, risarjem in pleskarjem, ki so poskrbeli za okusno opremo festivalskega prostora, ženam in mladini ter sekcijam, ki so poskrbele za odlično poslovanje številnih kioskov, trgovcem, gostilničarjem, obrtnikom in lastnikom raznih podjetij, ki so prispevali za kritje stroškov prireditev ali pa so dali razna darila za srečolov, vsem pevcem in godbenikom, ki so sodelovali na prireditvah in vsem, ki so se udeležili teh prireditev.
la
r
K
*
KULTURA IN ZNANOST
Sovjetski,,Lunik 11“ je pristal
satelitu naše
na
Zemlje
september 1959 bo za vedno zapisan v zgodovini
kot dan velike zmage, velike pridobitve. Na ta dan
:'e bil vzpostavljen takoimenovani zračni most med našo ;e|tiljo in njenim naravnim satelitom, Luno. Na ta dan *e sovjetski «Lunik II» prvič priletel na ta satelit. Za {h Ve*iki dogodek se niso zanimali le strokovnjaki, ki prouču-
J° vsemirje temveč takorekoč
civilizirano človeštvo. Naj-,'fjt znanstveni! sveta so z obuvanjem spremljali polet ,'jetske vsemirske rakete in ^ “•••ali sovjetskim znanstveni-111,1 in tehnikom za uspehe, ki iih ti dosegli tudi na tem Nročju.
Profesor Lowell, ki spada
med največje astrofičike na Angleškem, je izjavil takoj zatem, ko je sovjetska vsemirska raketa priletela na Luno, da «zakasnitev», ki znaša samo dve minuli m pol, na poti, ki je bila
Velikanski uspeh sovjetskih znanstvenikov in tehnikov pomeni velik skok naprej v raziskavanju vesoljstva in je izhodišče za pravilno razlago zamotanih problemov astrofizike
fantastična. Dodal je tudi, da je
r
Zadnji
učenec
A
Tjčiteljici Zofiji Marte-^ lovi, ki je bila tedaj stara že nad sedemdeset kt, so z višjega mesta sPoročili, da lahko zaprosi za pokojnino. To je bila le odlična soznačnica za besedo brca. Zato se ji je zdelo tako ravnanje krivično in ji je povzročilo mnogo bridkosti. Upala je, da bo lahko službo-vala do osemdesetega leta. Mnogo je razmišljala 0 tem, kaj bo z njenimi Jrcenci in v čigave roke bodo prišli. Da bi ji bili vsaj dovolili, da bi šla z njimi do najvišjega razreda. Večina učencev se ie borila v slovnici s prislovi. Bilo je toliko vzrokov — jn kako tehtnih — toda na naj višjem uradnem mestu jih niso upoštevali.
Stara učiteljica je našla zavetje v hišici, ki si jo J.e bila uredila še prej, saj Je vedela, da bo nekoč odbila težka ura. Privadi-a se je zelo težko... Bilo n je kakor bi bila izgu-b|la dragega otroka. V svoje novo stanovanje je Prišla s praznim srcem in nezaposlenimi rokami. Seveda je bil tu še njen mož, kl ga je bila vzela pred Več kot pol stoletjen nekako iz raztresenosti. Ta ie bil svoj čas imeniten Podčastnik v afriški kolonialni voiski, a sedaj je '1 še iztrošen belolasi starec. Upokojen je bil že Pfed mnogim,i leti. Doba, kateri je preživljal ponj, ni napravila iz njega vev’eč zabavnega družab-.’ka. Sicer pa si njegova ena z njim ni delala nikdar nikakih preglavic in ako je živel skoro pozab-len in brez haska v senci stare učiteljice.
Nekega jutra se je uči-e lica Zofija odpravila, ,ZeIa košarico in šla na-upovati. Vse prodajalke, V' katerih je nakupovala zne potrebščine, so bile Jene nekdanje učenke, „ 0 s0 ie z njimi rada potvarjala. Pri tem jih je s vala, toda ne zaradi vi-sfu cen' temveč zaradi pobega znanja slovnice.
končanem nakupova-n'U, !e odhitela k šoli. da čP bl zamudila odhoda u-Svn?ev- Mali učenci so , ‘11° nekdanjo staro uči-,lc° vsakokrat obkolili, rji 'Torei kateri izmed vas
hnumeI danes- v nareku °oet
vadn
ne napake», jih je o vprašala.
jih . se ’e izkazal°, da ,,-p ie bilo zelo malo dp^Vv bolje, tem bolje», je sj,,a|a; «Oh. v kakšnih ča-nr. živimo!» In kaj je *jica?^e*a*a nJi*10va učite-
bam?da. pri izbitih boste ha 'e ®e rekla, potem !ahw je vračala domov z k|n srcem. vAračn0 Jklo
prostor je bil pri je klil vratih, sicer pa se mgj^Pwiu'iala po svojem zvpihnem stanovanju kot er v kletki.
nekZp0fl’a>>. j° je ogovoril «p0_fa ve5era nJ'en mož, je , CJ skozi okno ! Danes Skn rasen sončni zahod.
y Vfa! išakor v Afriki!» hoà 'la se za sončni za-v nikdar zanimala.
popoldne se je v neskončnost.
Na nebesnem oboku, ki je spadal v zemljepis, so določali štiri strani sveta. K oknu je pristopila neodločno in se oprla nanj s komolci. Bil je reven sončni zahod, zastrt s tovarniškim dimom, ki je bil poln vseh mogočih izparevanj. Toda za starca je bil tudi to afriški zahod.
«Poglej Zofija, to tam doli, to je Atlas... tam dalje je neizmerna puščava z oazami, kjer so studenci in nad njimi palme. Ali čutiš ta vonj ? To so pomarančni gaji pri Blida-hu... Ah, če bi to bila videla !» Njegov glas se je tresel od žalosti. Za svojimi priprtimi vekami je oživljal sen mladosti.
«Glejmo, glejmb,» je rekla presenečena Zofija, «saj se ne izražaš tako slabo. Morda bi znal napisati nalogo o temi : « Ka j vidim skozi okno?». Ti dečko, nekoliko sem le zanemarjala !»
1 Prav za prav ga je zanemarjala pol stoletja. Toda on se zaradi tega ni jezil. «Dečko» je torej sedel in pisal. Skozi okno je videl mnogo, videl je svoje vroče in krasne spomine, celo pravljico, vse česar se sedaj ne bo mogel dotikati, kar je izginilo za vedno...
Učiteljica si je nataknila naočnike in začela popravljati nalogo svojega učenca. Na koncu je pripisala z rdečim svinčnikom nasledn jo pripombo : «Učenec ima dar predstave. Kaže, da se bo v pri-hodniosti razvil, žal je njegov pravopis slab.»
«Toda to se bo izboljšalo». In odločila je: «Od današnjega večera naprej boš delal. Prvi narek boš pisal zjutraj, drugega pa zvečer!»
Njene oči so se iskrile, kakor bi se bile pomladile. Irak, o katerem je mislila, da se je pretrgal, ie bil zopet zvezan. Našla je svojo pot. Ni bilo še vse izgubljeno zakaj o-stal ji je učenec, njen zadnji učenec. Sicer pa je bil ta učenec zelo priden in svojo učiteljico je gledal z otroškimi očmi. Zdaj je tudi zanj udarila ura, na katero je čakal več kot petdeset let.
Napredoval je presenetljivo: v nekaj dneh je prodrl v skrivnosti deležnikov, niti zložene besede mu niso delale več nobenih težav. Dobro mu je dela najmanjša pohvala. Kadar je bil sam doma, je s solzami ponosa v o-čeh prebiral, kar ie napisala učiteljica : «Kaže, da se . bo v prihodnosti razvil !» Zvečer, ko ie igral na karte v kavarni, se je ponašal s svojimi uspehi : «Otroci, danes sem napravil samo tri napake v nareku. Vi tega ne razumete». Glasno je govoril in ponosno napenjal prsi, kot bi bil v uniformi.
Žal pa se je učiteljica močno prehladila, ko ie na dežju čakala svoje prejšnje učence. Morala je leči in kmalu je bilo videti, da se bliža smrt. Njen konec je bil tih in zelo lep. Ko je opazila, da njen stari nyM ob postelji žalostno ihti, je spregovorila. Njen glas se je nekoliko tresel od žalosti nad krivično usodo : «Moj ubogi dečko, nekoliko prezgodaj odhajam. Prav v trenutku, ko bi bil napisal narek brez napak N
dolga četrt milijona milj, je ta- j uspeh sovjetskih znanstvenikov j ko malenkostnega pomena, da 'n tehnikov nekaj «povsem no- j postaja celotna zadeva še bolj vega». ako jemljeno v poštev j
tudi najnovejše pridobitve na j področju vodenja in kontrole | nad poleti vsemirskih raket. j Nemški in ameriški znanstvo- j niki sn poudarili, da sta zlasti ■ dve stvari najbolj presenetljivi : teža rakete in izredna moč ; pogonskega goriva, ki so ga to- | krat uporabili in katero je bilo tako učinkovito.
Dr. Fran Dominko, profesor na univerzi v Ljubljani, je izjavil, da pomeni izstrelitev rakete na luno velik skok naprej v raziskavanju vesoljstva ter da je bilo to mogoče doseči po zaslugi zelo visokega razvoja številnih tehničnih panog in odlične organizacije, ki omogoča hiter preračun merjenih podatkov. Za te dosežke moramo čestitati sovjetskim znanstvenikom. Znanost bo mnogo pridobila s tem poletom, ki bo pripomogel k poznavanju fizikalnega stanja in gostote materije v medplanetarnem prostoru, kar je izhodišče za pravilno razlago mnogih drugih problemov v astrofiziki. Za poznavanje Zemlje je pomembno vedeti, v kakšnem odnosu z razdaljo upada moč »tiagnelnega polja Zemlje in če ima tudi Luna svoje magnetne tečaje. Ta ugotovitev bo omogočila kritično presojo raznih naprotujočih si teorij, ki skušajo razlagati zakonitost v gibanju teles osončja in način njihovega nastanka.
Težil celotne naprave, brez goriva je tehtala 1521 kg, celotna teža znanstvenih naprav in goriva pa je znašala skupno 390.2 kg, kar pomeni, da je «Lunik TI» tehtal ogrok 200 kg več kot pa naprave prvega klinika. ki je bil pognan v vsemirje 2. jan. letos in je, kot je znano, postal umetni satelit Sonca. Kot je znano je Lunik I. letel okrog 9000 km stran od Lune. Tu naj zaradi primerjave omenimo. da je ameriška raketa «Pionier IV.», ki je tehtala le 6 kg, letela celili 56.000 km stran od Lune.
Teža celotne naprave Tunika II. je važna iz dveh razlogov : Prvič pride tu v poštev izredna pogonska moč goriva, ki jr uspelo pognati raketo s kozmično hitrostjo. Ta hitrost je potrebna za prodor iz območja zemeljske privlačnosti. Drugič je važna ta teža zaradi tega, ker so bili v raketi odnosno v Luniku nameščeni tako precizni inštrumenti, med katerini so tudi elektronske možgani.
Minimalna razdalja med Zemljo in Luno :
356.000	km. Maksimalna razdalja
med Zemljo in Luno :
407.000	km.
Razdalja med Zemljo
in Luno dne 12. septembra 1959 :
376.000	km.
dalje pa vse do omočja Lunine privlačnosti se je hitrost Tunika postopoma zmanjševale in je dosegla 2,3 km na sekundo, toda čim je Lunik prešel v območje Lunine privlačnosti, se je
tov, kar je enako pravi, seveda leteči, električni centrali. To silo je ustvarilo neko povsem novo pogonsko gorivo, ki ga do sedaj poznajo samo sovjetski strokovnjaki. Tako «Lunik L» kot «Pionier IV». ki sta sicer letela z izredno hitrostjo, nista dosegla Lune prav zaradi tega. ker njuna moč ni bila tako močna, da hi prodrla v območje privlačnosti naravnega satelita naše Zemlje.
Celoten uspeh je teni večji, ako upoštevamo dejstvo, da je bila raketa pognana iz premakljive točke in je morala prileteti prav tako na premakljivo točko. To dejstvo v malem lahko primerjamo strelcu, ki bi hotel z brzečega vlaka z navadno
njegova hitrost ponovno in piv slopoma povečala in je na točki 1000 km od neravnega satelita znašala 3.3 km na sekundo.
Moč vsemirske rakete je znašala okrog 221.000 konjskih sil. t. j. okrog 300.000 kilova-
. i puško streljati na neko premak-
ljivo tarčo.
Izstrelitev rakete na Luno je velikega pomena za vsa bodoča raziskavanja in bo veliko služila vsem bodočim preučevanjem vsem irj a.
Polet «Lunika II» iz Zemlje na Luno. Na sliki so razvidne razne faze poleta. Slika je bila narejena na osnovi najnovejših fotografskih posnetkov
ptujsko gledališče je v stari Jugoslaviji opravljalo v težavnih okoliščinah dragoceno poslanstvo nacionalnega prebujenja v tem koščku po I\emcih in nemčurjih ogroženega slovenskega ozemlja.
Gledališko življenje v Ptuju je doživljalo za provinco naravnost občudovanja vreden razvoj, m j so ptujsko gledališče vodili
katere zbirajo in koordinirajo na povsem avtomatičen način in z bliskovito naglico vse podat ke o gibanju vsem irskega telesa.
Polet je bil povsem točen. Raketa je bila izstreljena dne 12. septembra od 11. uri. na Luno pa je prispela že 13. septembra ob 22 uri. 02 minuti, 24 sekund. Po prvotnih računih se je prihod na cilj zakasnil le za dve minuti in pol.
Hitrost poleta v začetni fazi je znašala 11,2 km na sekundo ali 40.000 km na uro. Ta hitrost je v glavnem ostala nespremenjena ves čas poleta v območju zemeljske privlačnosti, to je na poletu do razdalje 66.000 km od Lune. Od tedaj
Pozabljena podoba zaslužnega slovenskega gledališkega igralca
Ob petnajsti obletnici smrti Alberta Wilhelma z Opčin
V ptujskem gledališču je do- šablonizirani. naftalinski igri in
živel Albert Wilhelm pod vodstvom Franja Žižka lep igralski razvoj. Bil je steber, na katerega se je oprl mladi, revolucionarni režiser, ki je prinesel iz Prage, kjer je študiral pri slovitem režiserju Burianu, nove poglede na smisel in poslanstvo gledališča.
Wilhelmov izraziti igralski
t različnih dobah kar štirje ^ talent je prvi odkril režiser ma-poklicni režiserji: Vaio Brati- j riborske Drame Rade Pregare, na, Jože Borko (oba že pokoj- ki ga je sprejel v svojo privatna). Franjo Žižek in Jože Ba-' no dramsko šolo (1927-28). Ti-
bič.
Zlasti lepe uspehe so dosegli ptujski igralci pod vodstvom poslednjih dveh režiserjev, ki nista samo izbirala sodobnih del, temveč sta vzgajala gledališko družino v tovariškem, naprednem duhu.
Baski - najstarejši narod v Evropi
J
ajstarejši narod Evrope so 1 Raški, preprebivalci današnje Španije. Danes živijo na območju zahodnih Pirenejev : okoli 120.000 jih je v Franciji, večina na Španskem. Vseh Baskov je še okrog 700.000.
Znanstveniki domnevajo, da izvirajo od lberijcev, ki so se naselili od 2000 do 3000 let pred našim štetjem na obalah Sredozemskega morja. Feničani so poznali ]berijce že 2000 let
Baski so prišli v Evropo iz Hindustana. ki je njihova pradomovina. Njihov jezik je zelo podoben narečju prvih Bramano! v Hindustanu. Soroden je tudi sanskrtu, jeziku staroindijske književnosti iz tretjega stoletja pred našim štetjem.
Zanimivo, da se je le malo pripadnikov tega prastarega naroda pri ličilo Francozom in Špancem. Jeziki vseh narodov Zahodne Evrope pripadajo indo-
le čase je stat irai in igral manjše vloge v mariborski Drami.
Rodil se je na Opčinah pri Trstu. Po poklicu je bil delavec v Mariborski tiskarni. Prevažal je tiskovine v vozičku in jih razpečaval po mestu. V prostem času je igral in režiral pri Zvezi kulturnih društev.
Albert Wilhelm je hodil skozi življenje po poti, ki ni bila asfaltirana. Z veliko voljo m s trmoglavo upornostjo si je priboril svoj kotiček na soncu. Nenehno je študiral, strokovno in politično. Bil je eden najbolj predanih štajerskih levičarskih kulturnih delavcev in kot tak je kmalu našel pot k Partiji.
tudi v formi poiskati novih. izvirnih noti.
Mladi igralski kolektiv, sestavljen večinoma iz študentov in delavcev, se je zagrizel in študiral v pozne noči. Sadovi so se brž pokazali. Sprva so se odražali uspehi, predvsem v drznih avantgardističnih scenah in sploh v zunanjem izrazu, ki je prelomil s starimi, oguljenimi tradicijami. Ptujski gledališki kolektiv je za časa režiserja Žižka in igralca Wilhelma naštudiral predstave, ki ne bi sodile samo na profesionalni oder. temveč so po izbiri repertoarja, svežini in neposrednosti podajanja in originalnih režij prekašale marsikatero predstavo poki icn i h gledal išč.
Vendar bi takih uspehov ne bilo brez Wilhelma. ki je kot igralec ustvarjal v neštetih i-grah nepozabne like in v naslovih in glavnih vlogah nosil odgovornost teže predstav. Bil je tudi vzor mlajšim igralcem-začetnikom, ki jim je s svojo igro in izborno tehniko govora bil dober pedagog. Sam sem igral z njim v « Advokatu Pa-thelinu». farsi iz XV. stoletja. Da je Žižek izbral to farso, je najbrž vzrok v tem. ker je to prav gotovo najboljša farsa iz XV. stoletja, ki je ohranjena do danes. V njej so živo pisane vloge, živahen dialog. polnii je bistre ljudske šegavosti od začetka do konca. Na skupnih vajah sem imel priložnost opazovati in sodoživljati zasnovo, rast in višek Wilhelmove igre, ki pa se je pozneje nenehno razvijala in spopolajevala od predstave do predstave. Bil sem ves zavzet od njegove izredne koncentracije in od fluida, s katerim je znal pritegniti plahega začetnika v soigro. Kasneje sva postala dobra prijatelja in nudil mi je, kakor tudi ostalim začetnikom, vso pomoč pri štu-; di ju vlog. Žižek je delal z njim | kot režiser z velikim veseljem
Ijiv in topel lik Martinčka Spaka.
Čeprav ne sodita Jezični dohtar iz farze in Martinek Spak med njegove najboljše u-stvaritve. som že ob teh dveh vlogah spoznal, da se bo Wilhelm razvil v enega najboljših slovenskih karakternih igralcev.
V Žižkovi režiji je igral naslovne vloge v Sofoklejevem
«Kralju Edipu». v komediji Jožeta Kranjca «Detektiv Megla». t Gogoljevi enodejanki «Snubač». v «Burki o jezičnem doh-
DUŠAN ME VEJA
(Povzeto iz Gledališkega .	...	, .
1 j j do. njih proizvodnja pa znaša
Iz premoga svilnato vlakno
O toletja dolgo je človek iz-^ koriščal le gradiva, ki mu jih je dala priroda, t. j. les. kamen. kosti, vlakna in podobno, katera so služila neštevilnim po-kolenjem naših prednikov in so še vedno v rabi. Vendar je revolucionarni razvoj tehnike prinese) človeku 20. stoletja ob pravem času še novo vrsto gradiv, ki ne le dopolnjujejo, marveč tudi izpopolnjujejo vrsto doslej uporabljenih. Oh pravem času zato, ker jih sam nadaljnji razvoj tehnike nujno potie-buje. Tu mislimo na gradnjo letal, ladij, avtomobilov itd. Vsa ta industrija potrebuje snovi, ki so trdne kot jeklo, obenem pa imajo prozornost stekla in čeprav so neuničljive kakor granit. ne sme hiti njih obdelovanje težje kakor je obdelava lesa. Takih snovi priroda sama ni ustvarila.
Kar pa ni bilo možno prirodi, je ustvaril človek. Kemiki poustvarjajo s sintetiziranjem tisoče snovi, ki jih v prirodi ni. Narava je postala namesto tvorca le dobavitelj surovin za znanstvenike in kasneje za tehnike. Njihovo delo se kosa z delom najgenialncjših kiparjev in arhitektov. Ko so bili in so le-ti sposobni ustvarjali iz mrzle, brezoblične gmote marmorja, večne kulturne spomenike, tako je današnji kemik uspel iz kope navadnega premoga ustvariti tanka svilnata vlakna, iz nafte pa zdravila ali dišave, katerih vonji so opojnejši od duha najlepše dišeče cvetice. Kemija daje tehniki gradiva, ki so lažja od vode, ki ne gore. ne oksidirajo. ne gnijejo na vlagi. Trda so kot jeklo in elastičnejša od kavčuka.
Na velesejmih in na raznih drugih razstavah vidimo često v eni vrsti razstavljene izdelke, ki nimajo na prvi pogled nič skupnega. Oh ženski torbici je položen zobnik, ležaj za valjarno, del zrakoplova, plesna obleka, cev. ladijski vijak in za nameček še ženske nogavice. Skupno jim je osnovno gradivo — vsi so iz plastične mase.
Plastične mase so novost. Še pred 20 leti so na svetu proizvedli le 50.000 ton plastičnih mas Zanje so vedeli le strokovnjaki. Danes jih pozna vsak-
lista Slovenskega ■•aivu- »	*.	.
,	. ....	.,	.. I milijone ton. Se nedavno si m
nega gledališča v Marmo-	„	....	.	,
,,TTT/.	• bilo mogoče zamisliati zrako-
leto XIII/slev. 11. -	P ,	- .. j
p lovov brez aluminija, danes
Sezona 1958-1959).
(Nadaljevanje na 4. strani)
pa ta kovina odstopa mesto plastičnim snovem.
Skrivnosti živalskega sveta
Uganka o novorojenem kenguruju
Čudovitost sokolovega očesa
in je črpal iz njega vedno nove Zn sramotno plačo, s katero | domisleke, ne da hi se W ilhelm se ni dalo ne siveti ne umreti, je | utrudil, kajti bil je fizično mo-
pred našo dobo in so trgovali z | germanski skupini, le jezik Bali jimi.	j skov je edina izjema.
novo angažirani režiser Franjo Žižek pritegnil v ptujsko gledališče Alberta Wilhelma, s katerim sta si sprva delila že itak mizerni znesek. Spala sta v gledališki garderobi na tleh, a to ni motilo njunega entuziazma, tako sta se predala delu.
Njuno geslo in geslo vsega kolektiva je bilo: izogniti se
čari človek. Imel je že vse zunanje pogoje za markantnega igralcu. Bil je inteligenten, srčen. z velikansko voljo do študija in vztrajen.
Sam se ga videl v «Burki o jezičnem dohtarju», kjer sem z njim igral, in v «Desetem bratu»,
^ nglež Chapman Pineher je ^ objavil izredno zanimivo knjigo o skrivnostih živalskega sveta. Iz te knjige povzemamo nekaj zanimivosti iz življenja novorojenega kenguruja, o posebnostih jastrebovega očesa in o skrivnostih male bolhe.
KENGURU
Novorojeni kenguru je gol, slep in dolg nekaj centimetrov. Kako pride v materino vrečo, kjer se dopolni njegov razvoj, je bila dolgo nerešena uganka. Vedelo se je le. da se malček privleče do roba vreče s svojimi, razmeroma močnimi zadnji» mi udi, ki so oboroženi s kremplji. A kako se zna napotiti v pravo smer? Ga morda kdo dvigne in položi v vrečo? Je to mati? Ali ga ta vodi s kakim posebnim klicem? Evo odgovor na vsa ta vprašanja :
Komaj pride novo bitje na svetlo, ovlaži mati pred njim progo kuže s slino. Ta vlaga novorojenčka privlači, da se z neko nagonsko silo vleče proti njej. Tedaj mati s svojini velikim jezikom podaljša progo v smeri vreče, vabeč ga. naj se polagoma pomika do roba vreče. ki jo slednjič tudi doseže.
SOKOLOVO OKO
ski prostor v ptičji lobanji je omejen. Ker je vidu ustrezajoči možganski del skrajno razvit, so ostali zavoji namenjeni za vonj. majhni. Posledica je. da ptičem nos prav nič ne služi.
Sokolovo oko je pripravno za
človeških očeh skrajno občutljivo kemično snov in oslepi paličic bogato oko.
Sokolovo oko se čudovito prilagaja. Uravnava se tako. da si naglo spreminja oblike kristalčkov in roženiee s pomočjo mišic. Mehanizem sokolovega očesa v tem oziru močno nadkrilju-}c mehanizem človeškega očesa.
Druga sokolova posebnost je razločevanje barve, saj je njegovo oko sestavljeno iz samih čepkov. Prav ti čepki ornogo-
gledanje v polni luči. Ob zori j čajo razločevanje barv. Tretja
in sončnem zahodu je slep, ponoči nikoli ne leta. Zato prihaja do izraza vsa premoč njegovega očesa le podnevi. Mrežnica sokolovega očesa je polna čepkov, to je za svetlobo posebno občutljivih celic. Tudi človeško oko ima številne čepke, a v njegovi mrežnici prevladujejo paličice, ki so zlasti za šibko svetlobo občutljive celice. Te paličiče omogočajo človeku. da vidi v mraku, omejujejo pa njegov vid v polni svetlobi. Močna svetloba uniči v
posebnost sokolovega očesa pa je v tem, da so v njem raztreseni milijoni drobnih kapljic rumenega olja. ki po načinu barvnega filtra zboljšuje ostrino vida. Pa š<» eno posebnost ima sokolovo oko in ta je v tem, da ima prozorno trepalnico. Taka trepalnica ščiti oko med letenjem kot nekak naočnik. Sicer ne bi bilo mogoče raztolmačiti. kako sokol prepreči, da se mu oči docela ne izsuše, ko se vrtoglavo spusti iz višine tisoč metrov na tla.
Otočje Spitzbergov se dviga
J3 oljska ekspedicija, ki se je preteklo leto mudila na Spitzbergih, je ugotovila, da se Sokolovo oko je zelo veliko to otočje postopoma dviga nad
in tako stlačeno v očesno duplino. da se le s težavo giblje v
morsko gladino in sicer 2,3 cm na leto. Hitrost tega dviganja
njej. Toda to nerodnost ublažil- ! je razmeroma novejšega datu-je izredna gibčnost vratu. Tako ma. To so raziskovalci ugotovili
sokol, ne da bi premaknil telo. lahko zasuče glavo za 180°.
Drugi nedostatek, ki je vsem j tičem skupen, je pomanjkanje vonja. Ta nedostatek povzroča kjer je izoblikoval preprič- prevelik razvoj očesa. Možgan-
na podlagi geoloških najdb in sicer po ostankih morskih živali iz raznih obdobij, ki so jih našli na različnih nadmorskih višinah na obalnih planjavah otokov. Pri tem raziskovanju so
pomagale učenjakom tudi stare sledi kitolovske industrije. \ letih 1611-1640 so imeli lovci na kile oporišča na obalah Spitzbergov. Na bregovih so pustili okostja kitov. Danes ležijo ta okostja 5-8 metrov nad morsko gladino, nekatera pa celo kak kilometer stran od obale.
To gibanje in višanje otokov ustreza taljenju ledene površine v Skandinaviji na splošno in še posebej na Spitzbergih.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Ob novem šolskem letu
Poslanec Vidali vabi slovenske šolnike, naj mu sporočijo svoja mnenja o vsebini zakonskega osnutka, ki ga je predložil v parlamentu
jS^ovo šolsko leto je tu. Z njim prihajajo tudi novi problemi. Eden izmed problemov, ki zlasti živo zanima Slovence, ki žive v mejah italijanske republike je ta: kdaj bo dokončno urejen juridični položaj slovenskega šolstva na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji? O tem vprašanju se že vrsto
let mnogo razpravlja.
Slovenci zahtevamo, naj se to vprašanje čimprej reši! Pravi italijanski demokrati to zahtevo pravilno tolmačijo, zavedajoč se splošnega načela, da ima vsak narod pravico do šol v svojem materinem jeziku in da hi z uzakonitvijo slovenskega šolstva, italijansko šolstvo prav nič ne trpelo, pač pa bi to deja nje koristilo ugledu italijanske demokracije.
Razveseljivo je dejstvo, da si to načelo vedno bolj utira pot, ne le v tukajšnjih italijanskih, resnično demokratičnih, krogih, temveč celo v notranjosti Italije in da Slovencem sovražna propaganda postopoma izgublja tla ter da so šovinistični in fašistični propagandisti vedno bolj osamljeni.
Kot je znano, se je naš poslanec Vidali februarja letos zavzel za rešitev vprašanja uzakonitve slovenske šole in je parlamentu predložil zakonski o-snutek, ki je bil sestavljen po dolgotrajnem preučevanju in s sodelovanjem slovenskih šolnikov na Tržaškem. Toda razpravljanje o tem vprašanju še ni prišlo na vrsto v parlamentu. Zato bo poslanec Vidali to vprašanje ponovno sprožil ter zahteva! čimprejšnjo razpravo. Ta svoj namen je pred kratkim obrazložil tudi v pismu, ki ga je skupno z besedilom zakonskega osnutka o slovenskih šolah, poslal slovenskim šolnikom in vsem tistim, ki se zanimajo za šolska vprašanja.
Izjava vodstva
KPI
(Nadaljevanje s 1. strani)
cije, srečati se morajo in skupno sodelovati za pomiritev in gospodarsko, socialno ter politično preobrazbo, ki bo spremenila Italijo v moderno in svobodno nacijo, odprto vsem velikim pridobitvam tehnike in znanosti.
Komunisti pozdravljajo z zadovoljstvom dejstvo, da se je zahteva po novi mednarodni in notranji politiki ter novi razvrstitvi političnih sil, začela pojav ljati v vedno širših in raz ličnih krogih javnega mne nja. Komunisti so prepri čani, da taka zahteva la hko pozitivno dozori prek široke in odprte debate, ki naj opusti sheme hladne vojne, katere so toliko let ovirale kroženje idej. Taka debata bo jasno postavila pogoje za obnovo italijanskega življenja. Taki debati se ne morejo izogniti katoliške in sile Krščanske demokracije. Slednje ne morejo dopuščati, da bi v okviru priprav njihovega kongresa, osebne razprtije in delovahje frakcij zakrivale globoka socialna protislovja, ki v resnici obstojajo in da bi preprečevale reševanje dejanskih problemov vsega naroda.
Vodstvo Partije poziva vse tovariše in vse organizacije naj razpravljajo o novem položaju, naj sledi, jo razvoju, da bodo poznali važne spremembe, ki se začenjajo in nove perspektive, ki se odpirajo. Naj se široko popularizira usmeritve partije, mobilizirajo naj se vsi tovariši, da bodo stopili v stik z najrazličnejšimi skupinami delavcev in državljanov tako, da se bo sprožila velika debata in široka skupna akcija za mednarodno in notranjo pomiritev, ki sta Italiji v tem trenutku nujno potrebni.
VODSTVO
KOMUNISTIČNE PAR-TIJE ITALIJE
V omenjenem pismu je nadalje rečeno, da so bili pri sestavljanju osnutka upoštevani prvotni načrti Sindikata slovenske sole in da so bile po nadalj njih srečanjih s šolniki dodane še nekatere spremembe, katere pa bodo prišle v poštev med razpravo v merodajni parlamentarni komisiji. Na koneu pisma tovariš Vidali vabi slovenske šolnike in one. ki jim je pri srcu usoda slovenske šole, naj osnutek skrbno prouče in mu sporočijo morebitne pripombe in nasvete, katere bo upošteval tudi mad razpravo v poslanski zborniei.
Od čimprejšnje uzakonitve je v marsičem odvisna usoda in bodoči razvoj slovenske šole. Z uzakonitvijo bo rešen tudi pereč položaj učnega osebja in bodo odstranjene krivice, ki se našim šolnikom često dogajajo. Zato pa je potrebno, da vsa slovenska, vsa demokratična javnost krepko podpre vsako prizadevanje in vsako akcijo za uzakonitev naše slovenske šole!
Ko pišemo te vrstice, se zaključuje vpisovanje v osnovne in srednje šole. Kakšen je letošnji rezultat vpisovanja nam še ni znano in zato o njem ne moremo še poročati. To bomo sto-rili prihodnjič.
Nedvomno so zavedni slovenski roditelji izpolnili svojo narodno dolžnost in so svoje otroke vpisali v slovensko šolo. Narodno mlačni ali oportunistični Slovenci so morda ravnali drugače. Nekateri si namreč še ved-no mislijo, da bodo «bolje gledani», ako bodo njihovi otroci v neslovenski šoli ,ali da bodo na la način «zagotovili» svojim otrokom «boljšo bodočnost».
Toda vse to ne drži, kajti slovenska šola je že sedaj, četudi še ni dokončno uzakonjena, popolnoma enakovredno italijanski šoli in slovenski otroci, ki obiskujejo slovensko šolo imajo povrh vsega še to prednost. da se poleg svojega materinega jezika nauče tudi italijanski jezik. Znano pa je. da človek velja kolikor zna! Zato je povsem nesmiselno in naravnost smešno vsako omahovanje.
Čez nekaj dni se bodo učilnice spet napolhile z učenci. Pričel se bo redni pouk. Pred malčke, ki bodo tokrat prvič prestopili šolski prag, in pred onimi, ki bodo šli prvič v srednjo šolo, se bo odprl popolnoma nov svet.
Tako njim kot vsem ostalim učencem naših šol in njihovim šolnikom Želimo v novem šolskem letu mnogo lepih uspehov!
Nove šolske odredbe
^Jinistrstvo za javno vzgojo je naslovilo na pokrajinska šolska skrbništva posebno okrožnico, v kateri daje navodila glede trajanja šolskega leta.
Tz te okrožnice je razvidno, da se bo pouk na osnovnih in srednjih šolah začel 1. oktobra t. 1. in končal 28. maja 1960.
Šolsko leto je razdeljeno v
tri tromesečja: prvo se bo za ključilo 23. decembra, drugo tromesečje se bo začelo 4. ja nuarja in zaključilo 12. marca : tretje tromesečje pa se bo seveda zaključilo oh koncu šolskega leta, t. j. 28. maja 1960. Dokončne ocene na srednjih šolah bodo morale biti objavljene do 1. junija.
Poletni izpitni rok na srednjih šolah se ho začel 3. junija, jesenski rok pa 1. septembra 1960. Poletni rok za zrelostne ispite se bo začel 20. junija, jesenski rok pa 12. septembra.
Važna je zlasti odredba, ki določa skrčenje malih počitnic in pouka prostih dni med letom. Razen ob nedeljah ne bo rednega pouka 1. novembra, 8. decembra. 6. januarja, 11. februarja, 19. marca, 25. aprila, 1. maja in 26. maja. Božične počitnice bodo trajale od 24. decembra do 2. januarja, velikonočne pa od 15. do 18. aprila. Poleg tega ne bo pouka na praznik krajevnega patrona. V Trstu ne bo pouka na praznik sv. Justa, t. j. 3. novembra.
Kot vidimo se je ministrstvo za javno vzgojo končno le odločilo, da skrči število pouka prostih dni med šolskim letom, kar je seveda zelo pozitivno. Tako bodo imeli učenci mnogo več možnosti da temeljiteje obdelajo učni program, kar do sedaj ni bilo možno tudi zaradi velikega števila pouka prostih dni med šolskim letom.
Konference
in zborovanja
Na Opčinah
Danes, v petek 25. septembra ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah javna konferenca, na kateri bo govoril prof. Paolo Sema, sekretar Avtonomne tržaške federacije KPI, o pomenu potovanja Hruščeva v Združene države Amerike. Konferenco organizirata krajevna sekcija KPI in krožek komunistične mladine.
V Skednju
Tudi na sedežu secije KPI v škednjo bo danes javna konferenca, na kateri bo o istem vprašanju govoril občinski svetovalec Claudio Tonel. Začetek ob 20.30.
Na Proseku
V nedeljo 27. septembra ob 10.30 bo na trgu pred Društveno gostilno na Proseku javno zborovanje. Tovariša: poslanec Vittorio Vidali in občinski svetovalec Franc Gombač bosta govorila o pomenu potovanja Hruščeva v Združene države Amerike in izstrelitve «Lunika II» na Luno.
Prebivalstvo je vljudno vabljeno.
Vlada mora sprejeti konkretne ukrepe za Trst
Izjava naše federacije ob priliki odhoda tržaške delegacije v Rim
O volitvah upravnega
odbora Delavskih zadrug
DZ ne smejo postati fevd demokristjanov
edno bolj se širi v javnosti glas, da bodo volitve nove-
ga upravnega odbora Delavskih zadrug 8. novembra. Toda do tega trenutka ni še nič gotove-
Spomenik padlim v Ravensbriiku
Te dni se je tržaška delegacija, ki se je skupno z drugimi sto delegati iz vse Italije udeležila svečanega odkritja spomenika padlim v taborišču smrti v Ravensbriiku. Vodja delegacije nam je na kratko opisal potek te pomembne svečanosti, katere so se udeležili delegati iz 21 dežel, kot je bilo iz 21 dežel
vseh 92.000 žena, ki so v tem groznem taborišču pustile svoja življenja. Bili so prisotni delegati iz Sovjetske zveze in ostalih socialističnih dežel, iz Jugoslavije, Francije, Norveške, Danske, Italije itd. Svečanosti pa se je udeležila tudi neštevilna množica državljanov Nemške demokratične republike, ki danes obžalujejo grozodejstva hitlerjevskega režima in se skupno z vsemi demokratičnimi in miroljubnimi ljudmi sveta borijo za trajen mir med narodi. Pred zbrano množico je spregovorila žena nemškega delavskega heroja in bivša depor-tiranka v taborišču Ravens-hriik Rosa Thellman, ki je orisala trpljenje tisočev žena v taborišču in vse grozote pretekle vojne, ki se nikoli več ne smejo vrniti. Ob zaključku so zbrani delegati,
med katerimi je bilo mnogo bivših deportirank in svojcev padlih v taborišču, izrekli svečano prisego, da ne bodo nikoli pozabili 92.000 žrtev Ravnesbruka in vseh žrtev nacifašizma in se bodo zato vztrajno borili za mir in prijateljstvo med vsemi narodi sveta. Svečanost se je zaključila v vzklikom ti-sočglave množice: Mir med vsemi narodi — Mir vsemu svetu !
ga. Komisarska uprava ni namreč še obvestila članov o postopku pri volitvah in ne o dnevu volitev samih.
Seveda se govori o volitvah, kot jih je hotela Krščanska demokracija, kar je tudi dosegla prek znanega odloka, ki ga je izdal Paiamara. Pri tem ni vladni komisar upošteval neke zelo važne okoliščine, to je izjave, ki jo je dal minister za delo in socialno skrbstvo. Slednji je namreč sprejel kot priporočilo resolucijo našega poslanca tovariša Vidalija, ki je urgiral ukinitev navedenega odloka vladnega komisarja in zahteval razpis demokratičnih volitev na osnovi zadružnega statuta iz leta 1920.
Kako sc vendar sklada stališče ministra za delo s stališčem vladnega komisarja? Zgleda, da je priporočilo, ki ga je fpre-jel minister za delo, končalo v kakem predalu rimske birokra (ije. kjer končajo številne osnovne zahteve za naše mesto, ali pa so na tem, da preprečijo dozdevne volitve, kot jih predvideva odlok Paiamare?
Nekaj je gotovo : Krščanska demokracija, ki je že v vrtincu svoje vcdilne kampanje, si na vse pretege prizadeva, da hi prek novo vpisanih in od nje kontroliranih članov, prišle Delavske zadruge popolnoma v njene roke in bi tako postale demokristjanski fevd, tesno povezan z znano Federconsorzi, kjer se križajo strankarski in osebni interesi samih pripadnikov klerikalne stranke.
ustanovi, marveč se hoče na vsak način zakrili resne posledice, ki jih je prinesla Delavskim zadrugam demokristjanska politika deklasiranja.
Zato morajo člani budno paziti. Razkrinkati je treba sleherno prolizadružno spletko demokristjanov in njihovih gluhih podložnikov. Prepričat' je treba vse člane in tudi širši krog odjemalcev o potrebi ukinitve znanega odloka Paiamare, da bo lahko prišlo do res demokratičnih volitev, ki jih jamči edino le statut iz leta 1920.
"^/"odilni komite naše federacije je vzel na znanje, da bo danes ministrski predsednik Segni sprejel tržaško delegacijo, ki jo sestavljajo: trža.ški župan, predsednik pokrajine, predsed niki Trgovinske zbornice. Splošnih skladišč in ustanove za industrijsko pristanišče.
Komunistična partija je dala v občinskem svetu pobudo, da bi sla v Rim širša delegacija, v kateri bi bili zastopani pred stavniki večine in opozicije ter sindikalnih organizacij. Delega, cijo bi morali spremljati tržaški parlamentarci. Njena naloga bi bila predložitev čimbolj enotnih in najbolj nujnih zahtev Trsta.
Vsekakor je treba ugotoviti, da bo delegacija, ki jo bo danes sprejel ministrski predsednik iznesla probleme in predložila zahteve, n katerih so bili soglasni, vsi občinski sveti našega področja, gospodarske, politične in sindikalne organizacije. Gre za probleme, ki jih je naša partija podprla prek svojih predstavnikov v vseh pristojnih forumih, od občinskega in pokrajinskega sveta pa do parlamenta.
Vodilni komite se zato strinja s programom, ki ga je sestavila že omennjena delegacija sporazumno z voditelji posameznih skupin v občinskem sve-tu. Poudarja nadalje potrebo, da se slednja odločno zavzame za sprejetje naslednjih zahtev:
1.	ustanovitev avtonomne dežele z glavnim mestom Trstom in posebno avtonomijo za vse področje :
2.	izvolitev treh senatorjev za Tržaško ozemlje in torej takojšnja razprava o zadevnem zakonskem osnutku ;
korist naše luke, prek okrepitve pomorskih prog, sporazumov za ustrezne železniške in pristaniške tarife in prek izboljšanja pristaniških in železniških naprav :
6.	čimprejšnja uvedba industrijskih prostih področij, za razvoj novih podjetij v industrijskem pristanišču, raztegnitev na naše področje ugodnosti in finančnih olajšav, ki so jih deležni zaostali kraji ;
7.	popolna dopolnitev avtonomnega proračuna za naše področje.
Vodilni komite podčrtuje, da se finansiranja iz sklada 45 ini-lijad lir ne sinejo odšteti od področnega proračuna, marveč jih je treba smatrati kot izredna nakazila :
8.	ureditev vprašanja bivših ' nameščencev ZVU :
9.	ureditev stanovanjskega vprašanja z gradnjo 10 tisoč ljudskih stanovanj.
Komunisti se ponovno obvezujejo, da bodo podprli vsako pobudo, ki bo prispevala k u-resničitvi osnovnih zahtev našega mesta. Paudarjajo obenem potrebo po enotnih prizadevanjih vseh delovnih ljudi, vseh prebivalcev in energični skupni akciji, da se prisili vlado na sestavitev organičnega načrta gospodarske obnove našega mesta, okviru miroljubne politike, izmenjav z vsemi državami in okviru izvajanja republiške u-stave.
Prireditev v Sesljanu je zelo dobro uspela. Na njej sta sode lovala godba iz Nabrežine in pevsko-glasbena skupina iz Pod-lonjerja. Sledil je ples. Med prireditvijo sta navzočim spre govorila tovariša Zvonko in Pescatori.
Ob priliki tega praznika je skupina požrtvovalnih tovarišev ponesla naš list v vse vasi na-brežinske občine. Akcija teh tovarišev je rodila lepe sadove. Razprodali so mnogo številk časopisa, istočasno pa nabrali precej prispevkov za tiskovni sklad Za to delo jim federacija naše partije In uprava našega lista izrekata toplo priznanje.
* * *
V trenutku, ko gre naš list v stroj, so nam sporočili da so v Šempolaju nabrali za naš tiskovni sklad 2307 lir.
Prihodnja številka
,DELA“
izide v petek, 9. oktobra.
Praznik tiska v Sesljanu
V okviru «meseca tiska» so 3. revizija programov IRI za |,ilP tur|i v zadnjem času razne potrebno finansiranje, ki mora I prireditve krajevnega, odnosno kriti stroške moderniziranja na- ! sekcijskega značaja. Med take
prav in strojev v podjetjih z državno udeležbo, posebno železarne ILVA in ladjedelnice Sv. Marka :
4.	takojšnja gradnja ladij, ki so bile naročene ladjelnicam GRDA;
5.	izvajanje vladne politike v
prireditve spada tudi tista, ki so jo organizirali naši tovariši iz nabrežinske sekcije v Sesljanu in ki se je vršila dne 6. septembra. Prireditev bi se sicer morala vršiti eno nedeljo prej. toda je morala odpasti zaradi izredno slabega vremena.
Nova delavska zbornica
o gospodarskem položaju v Trstu
Obvestilo za kmete
Do 29 septembra bi mor^ vsi kmetje, ki so redno vložil p rij avo za bolniško zavaro'* nje, dobiti na dom list, ki nati'1 mesca knjižico bolniškega za'3 rovanja. Od 29 septembra * morajo vsi oni, ki potrebuje)1 zdravnika specialista (°* - grlo itd.) ali hočejo v bolfll co, s zgoraj omenjenim dok11 mentom prijaviti pri zdra'0' ku bolniške blagajne v ulif' Montanelli, št. 3. kateri jim dal napotilo za specialista za bolnico.
Ob prejemu lista mora v-3* kmet pregledati, če so vsi ^‘l’ ni družine vpisani v omenjene111 listu. V nasprotnem slučaju ,ia se vsak glasi v uradih Kmfd1 zveze in Zveze malih posesl'1' kov v ulici Ceppa 9, pl. za reditev zadeve.
|l
15-letnica
smrti
A. Wilhelm^
Smrt
zavednega
tovariša
Nadaljevanje s 3. strani)
tar ju», v Žižkovi dramatizacij *• Desetega brata» od 25-leta" ptujskega gledališča, v Žiž** vi dramatizaciji Levstikov?? «Martina Krpana» in Colla vili «Beneških trojčkih», našlo1 no trojno vlogo Kapitana. ca in Ljubimca. Pod isto režif je igral še Poljanca v Cai M rjevi ((Lepi Vidi», o kateri f takrat poročal v mariborsk'\
Stalno nazadovanje pomorskega prometa in kriza v ladjedelnicah se negativno odražata v celotnem gospodarstvu Trsta

ieja občinskega sveta na Repentabru
Jutri, v soboto 26. septembra ob 18. uri bo redna seja občinskega sveta na Repentabru. Na dnevnem redu so vprašanja iz redne uprave občine.
Če je vladni komisar mnenja, da je Rim tisti, ki diktira zakone za Trst, so pa v Rimu ravno obratnega mnenja, namreč, da je Paiamara, ki diktira te zakone. Tako se nahajamo še enkrat v slepi ulici, kjer je jasno vidna le poželjivost klerikalnih nenasitnežev, ki gledajo na Delavske zadruge kot na nekaj svojega, čeprav preživljajo DZ prav po njihovi krivdi težko krizo.
Kakšno je stanje Delavskih zadrug, tega ne ve nihče, tem manj pa člani. Zato bi morali sedaj izročiti vajeti z vso «zapuščino» novemu upravnemu odboru, ki bi moral prevzeti na svoja ramena vso odgovornost za upravljanje komisarjev.
Stvar je resna. Zato mora komisarska uprava končno izpolnili obljubo, ki jo je dal komisar zadruge Stopper, vodja demokristjanske skupine v občinskem svetu. Slednji je namreč obljubil občinskemu svetu podrobno poročilo o dosedanjem delovanju Delavskih zadrug. Toda zgleda, da se noče informirati javnosti o tem, kar se dogaja v tej veliki zadružni
Q ospodarski položaj v Trstu postaja vedno bolj težaven. Neprestano upadanje pomorskega prometa, vedno večje težave na vseh ostalih sektorjih prometa, trajna negotovost in kriza v ladjedelniških obratih, se silno negativno odražajo na celotno gospodarsko življenje našega mesta in vedno bolj vznemirja vse prebivalstvo.
O vseh teh problemih je razpravljala izvršna komisija Nove delavske zbornice CGIL na svoji seji. ki je bila v ponedeljek. CGIL poudarja, da je, po njenem mnenju, potrebno, da se doseže sprejetje načrta, ki naj zaščiti tržaško gospodarstvo. Kot je znano so ta načrt že pred časom sestavile gospodarske u-stanove in sindikalne organizacije.
Zmanjšanje dela v pristanišču, odpusti osebja iz proizvodnega cikla ladjedelnic, kriza, ki je zajela ladjedelniško industrijo in zlasti podjetja IRI, potrjuje, <la je nujno treba načelno reševati gospodarska vprašanja našega mesta in ne se zadovoljevati s posameznimi ukrepi, ki v nobenem primeru ne morejo trajno izboljšati in rešiti celotnega vprašanja. Zato, da se bo stanje v ladjedelnicah spremenilo, je nujno, da se jim zagotovi dovolj naročil, seveda jih je treba vzporedno s tem tudi modernizirati, kajti brez modernizacije ne morejo te ladjedelnice kljubovati hudi konkurenci ostalih italijanskih in inozemskih ladjedelnic.
Na ponedeljkovi seji je komisija med drugim sklenila, da bo organizirala posebno zasedanje, na katerem bodo poglobili raz-
pravo o vseh perečih vprašanjih, zato da pride do konkretnih pobud za njih rešitev.
Tudi Notranje komisije struje FIOM so pretekli teden imele skupno sejo. na kateri so preučevali nastali položaj v tržaških ladjedelnicah. Kot je znano je večje število delavcev ladjedelnice Sv. Marka že dalj časa suspendiranih. Ako ne bodo pravočasno sprejeti nujni u-krepi. bo prihodnjega januarja še večje število delavcev ostalo brez zaposlitve. In ker ladjedelnice nimajo potrebnih naročil, je tudi v Tovarni strojev kriza. Zato se bo tudi v tem podjetju povečalo število suspendiranih delavcev. Kritičen je položaj tudi v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah. Tudi di dve podjetji životarita brez vsake perspektive za izboljšanje v bližnji bodočnosti. ladjedelnica Felsegv je preteklo spomlad odpustila okrog 400 delavcev, v zadnjem času pa je prišlo do ponovnih odpustov. Tokrat je
bilo odpuščenih 96 delavcev, v načrtu pa je odpust nadaljnjih 152 delavcev. Huda kriza je tildi v ladjedelnici Giuliano, v podjetjih SALDA, Fabiani, Co-lautti, itd.
Giani Notranjih komisij poudarjajo, da samo splošno protestno gibanja vseh zainteresiranih delavcev in podpora vsega prebivalstva utegneta prisiliti odgovorne kroge, da nujno sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za rešitev celotnega gospodarstva. Potrebno je torej, da v tem pogledu tudi Tržačani posnemajo prebivalce Genove, Neaplja in drugi italijanskih mest. kjer je ljudski pritisk prisilil odgovorne kroge, da so postali občuljivejši za potrebe tamkajšnjih mest.
* * *
Danes, v petek 25. septembre ob 17.30 bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 sestanek komunistov iz velikih tovarn. Na njem bodo razpravljali o resnem položaju tržaškega gospodarstva, s posebnim o-zirom na IRI in o akcijah, ki jih bo treba izvršiti.
Glavno poročilo bo imel sekretar federacije tovariš Paolo Sema. Prisoten bo tudi poslanec tovariš Vidali.
"y nedeljo 6. avgusta je po dolgi in mučni bolezni u* mrl tovariš Josip Novak, star antifašist, doma z Grete. Pokojnik je bil dobro poznan v svojem rajonu, tako od tovarišev in prijateljev naše partije, ter članov PD «Ravber». kot od njenih nasprotnikov. Vsi so ga spoštovali.
Leta 1951 je bil izvoljen za predsednika prosvetnega društva «Ravber». Na tem mestu je ostal do leta 1956, od tedaj dalje pa je bil častni predsednik omenjenega društva. Zaradi paralize, ki je delno ohromela njegovo telo ni mogel več delovati. Celo tedaj, ko je bil priklenjen na bolniško posteljo, se je zanimal za društvo, ki mu je bilo tako prisrcu in za naše gibanje.
Kot Slovenec in kot antifašist je pokojni Josip Novak moral marsikaj pretrpeti za časa dvajsetletnega terorja. Toda nikoli ni omahnil temveč je ostal zvest idealom antifašizma in svobode, zvest idealom proletarskega internacionalizma. Vedno je zagovarjal nujnost tesne povezave med tu živečima narodoma in zavračal vsak nacionalizem.
«Obzorjih» Anton Ingolič.
je zapisal, da je bila njeg°l" kreacija najboljša in se je P° vzpela visoko nad diletanti5^ Žužka v Linhartovem « Mat'0
ku». neko vlogo v «BreskovC1 cvetu» od neznanega kitajske?1 avtorja, v O’Neillovi dra"ll «Strast pod bresti». Vojaka drami Angela Cerkvenika je kriv?» in Piramuša v odio& ku ((Piramuš in Tizba» iz S& kespearovega «Sna kresne noC'y
Pod režijo Jožeta Babiča ‘t nastopil r vlogi potepuha-fd0 zoja v komediji Jožeta Kranj'11 «Skedenj», v vlogi starega f,r° jesorja v Wernerjevi konten1' ((Na ledeni plošči», kot Blat?0 jevič v Nušičevem «Pokoj111 ku», v komediji O. Erne*11' o Vzgojitelj Lanovec» kot šolv* nadzornik Jančič, v vlogi ^l[ sreče v Ostrovskega komad*/ ((Gost» ki jo je po odhodu 1° žeta Babiča sam režiral. To k° medijo so igrali ptujski igrak1 ravno na dan bombnega napO(t na Ptuj 1941. leta.
Ko so ob kapitulaciji Jutf slavi je Nemci izdrli t Ptuj- s Alberta W ilhelma kot zavedi ga Slovenca in naprednega k11' turnega delavca zaprli ria Bori skupno z ženo Nado r°-Pfeifer, ki je bila tudi igra
H
ptujskega gledališča. S peti1*
transportom sta bila izseljena Srbijo v vas Kaonik pri ševcu, kjer stabila vzorna neutrudljiva aktivista O F. 1942 sta v pozni jeseni odšla partizane na Jastrebac piarti'10 Po dveh mesecih življenja partizanih je padla njegova ’ na v roke četnikom, ki so f usmrtili na nečloveški način•
hi
va
<la
*ai
%
*a
*it
str
Pr
iai
va:
*a
Ja
je
in
* * ❖
Albert Wilhelm je padel osvoboditvi Kruševca po 1944. leta. star 30 let. S sa'1' jo je izpričal ta nesrečni ti0, renski igralec, ki mu usoda 11 dovolila, razl iti do kraja sl, je velike igralske moči, da j*, bil resnično ljudski umetnik■ h je padel v borbi za oblast lj st va !
Seja odbora za les
V Ljubljani se je sestal na jesenko zasedanje mešani ital.-jugosl. odbor za les. Obravnavali so vrsto važnih vprašanj v interesu gospodarstva obeh držav. Trst sta zastopala dr. Vittorio Spinotti, podpredsednik Zveze lesnih trgovcev, in svetnik F ‘ > Mayer. Jugoslovansko zastopstvo je vodil ing. Matič iz Zagreba. Zasedanju je predse-
doval italijanski delegat Carnai-ti. Razpravljali so zlasti o cenah lesa. Kot je znano predstavlja les 30% vsega jugosl. izvoza v Italijo v vrednosti (1. 1958) 10 milijard lir. Prilagoditev jugosl. cen mednarodnemu tržišču bi ugodno vplivala na izvoz, tako poudarjajo merodajni krogi, ki se ukvarjajo z lesno trgovino.
Tovariši z Grete se javno zahvaljujejo tovarišici Marij La-dič. ki je tako požrtvovalno stregla pokojnemu tovarišu Novaku ves čas njegove težke bolezni. Istočasno izrekajo svoje globoko sožalje vsem sorodnikom blagega pokojnika.
Te besede naj bi bile le ,y podlmda in opozorilo njegoti1' najožjim umetniškim sodeR1 | ceni. da ob 15-letnici njega1'* smrti oživijo po krivici po^ Ijeno. n pomembno podobo ti° venskega ljudskega umetnika obširni in dostojni študiji.
en
jas
»ta
60:
bi
»j.
'a
let
**a
«it
živ
Vil
Pf.
ve
Vam nudi
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST
Ul. Sv. Frančiška 20 te/. 61-792
•ti
Pr.
»al
Po
«n,
•o
Pa
Pii
bil
k
bil
V6|
»tl
k
M
'm bii «Ì ; bil
bo,
v
kit
‘n
k
Pr,
k
k
bi,