P a š n i k. Učitelj, bodi v šoli odkritoserčen! Če hočpš, da bode tvoja bpseda pri učencih kaj veljala, kaži se učencem vpdno popolnoma odkrrtega. Učcnci ne smejo nikoli misliti, da učitelj drugače govori kakor misli. Kar koli tcdaj govoriw, naj bo gola rpsnica, in če včasi ne sraeš povpdali resnicp, raji molči ali se vprašanj radovednib »čencev ogibaj. Prav nespamplno dplajo listi slarši in učitclji, ki ofrokom o kakih rečeh nppravo pripovpdujpjo, n. pr. da po hudobne otroke pride iz pekla parkplj, da jih vzame, da pride sveti Nikolaj iz nebes in otrokom deli darove i. t. d. Otrok kmali kmali sam sprevidi ali od drugib zve, da so to prazne reči', in poteni tudi ne verjame še več drugega, kar mora verjeti. Ucitelj, bodi v šoli doslcden! Kar enkrat tirjaš to tirjaj tudi drugo; otroci kaj liitro zapazijo, če si omahljiv, da delaš danes tako, jutro drngače, in si po pravici mislijo: ,,Zakaj smerao to pa uno včasi storiti, včasi pa ne?" Uiitelj, nc muci učcncev po liepotrebiicm! Vselej, kedar se učenci inorajo učiti kaj, kar še nerazumejo, prizadevlje jim to veliko praznega truda. Nikar tedaj učencem nikoli ne nalagaj kakega uka, ki jim ga še nisi dobro in vsestransko razložil, da ga popolnoma razumejo. Kar koli se mora učenec iz glave učiti, raora popred razumeti. To pravilo naj si dobro vtisnpjo v glavo vsi tisti učitelji, ki uče tuje jezike. Subo in prazno učenje iz glave ugonobi razura in dobra čutila. Večkrat se slisi tožba : ,,Ta in uni olrok je že v naj pervih letib prav lepo znal govorili (deklaraovati) mnogo ppsem in učenili govorov, sedaj ko je večji, pa nima do takih lepib reči prav nič življenja in vpselja". Zivljenje \n veselje do lepoznanstva ste mu zaterli ravno takrat, ko ste ga inučili s takimi rečmi, ki jih ni razumel, in se jih je mogpl vendar učiti.