Primorski
dnevnik
SREDA, 25. MAJA 2016
št. 122 (21.662) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
NOVOMAT.
AVTO STEKLO CENTER
d.0.0.
trst - Na 4. strani
Ministrica, strelišče in staro pristanišče
Po Roberti Pinotti pride v Trst tudi Matteo Renzi Zbolel je otrok, ki obiskuje italijansko sekcijo
štandrež - Na 12. strani
V otroškem vrtcu primer tuberkuloze
vipolze - Na 16. strani
O gospodarskem potencialu prostora
Naš pogovor s Feliksom Wieserjem
hrvaška - V Istri se stopnjuje zaskrbljenost zaradi nacionalizma Zagreba
Nevidna meja ločuje
REKA - »Na Hrvaškem se je v odnosu do italijanske in drugih narodnih manjšin ustvarila neka nevidna meja. Na eni strani Istra, Reka in Kvarner, kjer se uveljavljata strpnost in večjezičnost, na drugi pa preostala Hrvaška, kjer si žal močno utira pot nacionalizem.« Maurizio Tremul, predsednik izvršnega odbora (vlade) Italijanske unije, krovne zveze Italijanov v Sloveniji in Hrvaški, ni slišati optimist. »Dogajanja okrog dnevnika La Voce del Popolo in založbe Edit žal ne dovoljujejo nobenega optimizma,« poudarja Tremul.
Solidarnost italijanskemu dnevniku na Reki je izrekel istrski župan Valter Flego. Na seji deželne skupščine v Pazinu je dejal, da usoda La Voce del Popolo ni stvar le italijanske manjšine, temveč celotne Istre.
Na 3. strani
italija
Upokojencem se morda obetajo poviški
RIM - Med vlado in sindikati je glede pokojnin morda napočil čas dialoga. Na včerajšnjem sestanku na ministrstvu za delo je minister Giuliano Poletti izrazil pripravljenost za ukrepe, s katerimi bi vlada povišala t.i socialne pokojnine (500 evrov), ki jih je premier Matteo Renzi označil za prenizke. Zastopniki vlade in generalni sekretarji CGIL, CISL in UIL so tudi vzeli v pretres možnost spremembe sedanje zakonodaje o pokojninski starostni dobi.
Na 2. strani
tržič
Sklep občinskega odbora
Srečko Kosovel bo dobil svojo zelenico
trst - Včeraj dopoldne pomemben obisk na višjih tehničnih šolah
Generalna konzulka Ingrid Sergaš na sedežih zavodov Štefan in Zois
TRST - Generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš je včeraj dopoldne obiskala začasna sedeža Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana in Tehniškega zavoda Žige Zoisa, kjer se je seznanila s perečimi vprašanji, s katerimi se ukvarjajo na obeh šolah, začenši s prostorsko stisko in potekom obnove stavbe na Canestrinijevi ploščadi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, v katero bi se morali potem preseliti obe šoli, ki bi tako tvorili slovenski tehnični pol. Po zagotovilih pokrajinskih odbornic Marielle De Francesco in Adele Pino bi morala biti stavba nared za šolsko leto 2017/2018.
Na 4. strani
goriška - SERT
Vse več je
patoloških
hazarderjev
GORIŠKA - »Ko je naša služba začela delovati, smo imeli le štiri paciente, od takrat pa je njihovo število iz leta v leto naraščalo. Višek smo dosegli lani s 50 patološkimi hazarderji, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa je na naša vrata že potrkalo 37 ljudi. Na porast lahko delno vpliva večja ozaveščenost o problemu, kriva pa je zlasti pretirana ponudba iger na srečo,« pravi Carlo Be-nevento, terapevt goriško-tržiškega oddelka za zdravljenje odvisnosti. Oddelek, ki deluje pod okriljem zdravstvenega podjetja, ima od leta 2007 tudi službo za zdravljenje patoloških hazarderjev.
Na 12. strani
Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči!
OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888
miramar
Na gradu keramike, rože in dišave
TRST - Do srede oktobra si je mogoče v sobanah Miramarskega gradu ogledati razstavo dragocenih keramik z rastlinskimi okrasnimi motivi. Razstava, ki nosi naslov Skrinje rož in dišav, predstavlja mojstrovine iz kraja Nove pri Vi-cenzi, to je kraja, ki je vse od osemnajstega stoletja znan po kakovostni produkciji keramičnih izdelkov. Ku-ratorka, umetnostna zgodovinarka Katia Brugnerolo, je pristopila do tematike raziskovalno in zbrala 32 eksponatov iz zasebnih zbirk.
Na 11. strani
Kandidatka Rosolen na strani tržaških otrok
Na 5. strani
Na Proseku zavrnili programski dokument
Na 9. strani
Tantadruji tokrat ostali v Kopru
Na 11. strani
Izbira direktorja SNG: ostali sta dve imeni
Na 12. strani
i
carpinus
Predsezonsko znižanje cen
do 30.06.
Carpellet - _ jelovl peleti 3'60 eur
Bioprofit - _ 0„ bukovi peleti 3,80 eur
£Sieeleti9y-4,30 eur
Prevoz brezplačen za področje Trsta in okolice za minimalno eno paleto.
URNIK
ponedeljek - petek: 7.00 -19.00
Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31, Kozina 00386 5333 44 04
9771124666007
2
1 4 Sreda, 25. maja 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
italija - Soočenje med vlado in sindikati
Na obzorju morda poviški pokojnin
Susanna Camusso (CGIL) zmerna optimistka
RIM - Med vlado in sindikati je glede pokojnin morda napočil čas dialoga. Na včerajšnjem sestanku na ministrstvu za delo je minister Giuliano Poletti izrazil pripravljenost za ukrepe, s katerimi bi vlada povišala t.i socialne pokojnine (500 evrov), ki jih je premier Matteo Renzi označil za prenizke. Zastopniki vlade in generalni sekretarji CGIL, CISL in UIL so tudi vzeli v pretres možnost spremembe sedanje zakonodaje o pokojninski starostni dobi. To je v bistvu prvič, da vlada pokaže zanimanje za spremembo t.i. zakona Fornero.
Minister Poletti je pojasnil, da je bilo vzdušje na srečanju zelo tvorno, kar je predpogoj za resna pogajanja. Podobno je sestanek ocenila generalna tajnica CGIL Susanna Camusso, ki je za sedaj pozdravila metodo dogovarjanja, kaj bodo v resnici prinesla pogajanja pa je po njenem prepričanju za sedaj težko oceniti. Tudi voditelja CISL in UIL - Carmelo Barbagallo in Annamaria Furlan - ocenjujeta, da je napočil čas za pogajanja.
Politično gledano bi hotel Renzi v naslednjih tednih in mesecih vzpostaviti nove odnose s sindikati,ki so že nekaj časa precej slabi. Predsednik vlade ima pred vročo referendumsko kampanjo ves interes za takšno ali drugačno premirje s socialnimi partnerji, ki imajo z druge strani tudi interes za dogovor ne samo o najnižjih penzijah, temveč tudi o upokojitvenih dobah in podobno.
Erdogan grozi z blokado dogovora z EU
ISTANBUL - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je včeraj ob koncu svetovnega humanitarnega vrha v Istanbulu posvaril, da bi turški parlament lahko blokiral dogovor med Ankaro in EU glede beguncev, če ne bo prišlo do vizumske liberalizacije za turške državljane. Kot je posvaril, turški parlament ne bo sprejel nobene odločitve ali zakona v zvezi z begunskim dogovorom z EU, če ne bo prišlo do vizum-ske liberalizacije. Pritožil se je tudi, da EU Turčiji še ni izplačala obljubljenih dodatnih treh milijard evrov za pomoč sirskim beguncem.
»Turčija ne zahteva privilegijev. Kar želimo, je poštenje. Turčija naj ne bi izpolnila kriterijev. Kateri kriteriji so to, vas sprašujem?« se je jezno pridušal turški predsednik.
EU vztraja, da mora Turčija izpolniti 72 pogojev, preden bo prišlo do vi-zumske liberalizacije, med drugim naj bi Ankara spremenila svojo protiteroristi-čno zakonodajo. Turčija slednje zavrača in poudarja, da je sredi boja proti kurdskim skrajnežem.Ankara je pristala na dogovor z EU pri reševanju begunske krize in odprava vizumov za turške državljane je del tega dogovora.
Nemška kanclerja Angela Merkel je v ponedeljek po pogovoru z Erdoga-nom poudarila, da odprava vizumom do 1. julija ne bo mogoča, saj Turčija ni pripravljena spremeniti protiteroristične zakonodaje. Hkrati je nemška kancler-ka napovedala nadaljevanje pogovorov.
IZPOSOJENI KOMENTAR
V čakanju na evropski mir
Turški predsednik Recep Tay-yip Erdogan ni edini iz evropske bliž-njevzhodne soseščine, ki pomaga obvladovati najhujši begunski naval na Evropo po drugi svetovni vojni, v Delu piše Barbara Kramžar. Ključni zaveznik nemške kanclerke Angele Merkel in vse Evrope pri nadzoru nad balkansko begunsko potjo pa je še posebno nepredvidljiv, saj verjame, da Evropa z njim in njegovo državo doslej ni igrala odkrite igre.
Ob novih nemških očitkih je zdaj vprašanje, ali bo predsednik Er-dogan sploh še zainteresiran za nadaljevanje begunskega dogovora. Naj kritiki govorijo, kar hočejo, ob grožnji novih prebežnikov je ta edino, kar šteje.
Temeljne dileme nemirnega Bližnjega vzhoda in muslimanskih držav ne bodo izginile, kot bi si želeli nostalgiki po časih, ko so njegovi prebivalci s svojimi težavami vred ostajali doma.
V bolj evropsko modernem obdobju premiera Erdogana je tudi nemška kanclerka Angela Merkel
hote ali nehote privolila v očitke mnogih iz njene krščanskodemo-kratske in krščanskosocialne unije proti islamski veri, ki bi jo s seboj v EU prinesla država s skoraj toliko prebivalci, kot jih ima Nemčija. Za številne nemške konservativce je krščanstvo eden od temeljev evropske civilizacije.
Evropi in svetu še primanjkuje celovita strategija, kako nemirno bližnjevzhodno območje - in druga krizna žarišča - pripeljati na napredno demokratično pot. Za vsiljevanje svojih idej nimajo niti vojaške moči niti volje, zato bo potrebna politika majhnih korakov, ki pa morajo voditi v pravo smer. Vse manjša ameriška odvisnost od uvožene nafte zmanjšuje povojni «pax Americana», zato Evropa pravzaprav nima izbire in bo morebitne napačne odločitve tudi drago plačala, sklene ko-mentatorka.
egyptair
Eksplozija! Ne, vzroki še niso znani
KAIRO - Zakaj je v četrtek v zgodnjih jutranjih urah letalu egiptovske družbe Egyptair na letu iz Pariza v Kairo strmoglavilo v Sredozemsko morje, bodo najbrž lahko pokazali samo podatki črnioh skrinjic, če in ko jih bodo potegnili z dna morja. Zaenkrat si namreč sledijo le ugibanja. Včeraj se je tako razširil glas, da naj bi prve forenzične analize posmrtnih ostankov potnikov potrdile, da je na krovu letala odjeknila eksplozija, o čemer naj bi pričali najdeni posmrtni ostanki, ki niso večji od dlani. Če bi letalo nedotaknjeno trčilo v morje, ne bi mogli utrpeti tovrstnih poškodb, so povedali neimenovani viri iz vrst preiskovalcev. Toda vodja egiptovskih oblasti za forenzično medicino His-ham Abdel Hamid je omenjeno zanikal z besedami, da trditve «ne temeljijo na dejstvih».
Francoska tiskovna agencija AFP ob tem navaja, da trditve, da posmrtni ostanki kažejo na eksplozijo, ne povedo ničesar o vzroku tragedije, saj letalo ob strmoglavljenju slej ali prej eksplodira.
»Eksplozija je lahko rezultat tehnične napake ali kriminalnega dejanja ali trčenja v morje, potem ko je padalo enajst kilometrov, kot se je zgodilo v tem primeru,» so povedali poznavalci. Izpostavili so še, da doslej sledi eksploziva še niso našli.
Preiskovalci sedaj opravljajo teste DNK, s katerimi bodo skušali identificirati posmrtne ostanke, ki jih bodo nato predali svojcem.
statistike
Tretjina Evropejcev umre prezgodaj
LUXEMBOURG - V EU je lani umrlo 1,7 milijona ljudi, mlajših od 75 let, med katerimi jih je približno 577.500 oz. 33,7 odstotka umrlo prezgodaj, torej bi njihovo smrt glede na trenutna medicinska dognanja in tehnologijo lahko preprečili. V Sloveniji bi lahko preprečili 2346 smrtnih primerov oz. 33,1 odstotka, navaja evropski statistični urad Eurostat. Med državami članicami EU imajo najmanjši delež smrtnih primerov v obravnavani starostni skupini Francija, in sicer 23,8 odstotka, Danska (27,1 odstotka) in Belgija (27,5 odstotka). Najvišji delež imajo Romunija (49,4 odstotka), Latvija (48,5 odstotka) in Litva (45,4 odstotka).
V EU med smrtnimi primeri, ki bi jih bilo leta 2013 mogoče preprečiti, skoraj polovico oz. 48 odstotkov predstavljajo smrtni primeri zaradi srčnega infarkta in možganske kapi. Zaradi srčnega infarkta je prezgodaj umrlo 184.800 ljudi, zaradi možganske kapi pa skoraj 94.000.
Na tretjem mestu vzrokov za smrt, ki bi jo bilo mogoče preprečiti, je rak na danki in debelem črevesju (67.000 primerov oz. 12 odstotkov), sledijo pa rak na prsih (50.800 primerov oz. devet odstotkov), bolezni zaradi visokega krvnega pritiska (28.700 primerov oz. pet odstotkov) ter pljučnica (24.100 primerov oz. štirje odstotki).
grčija - Begunce iz Idomenija bodo premestili drugam
Začela se je izpraznitev
Evakuacija 8500 ljudi poteka mirno - Razpasli so se kriminal, prostitucija in preprodaja mamil
ATENE - Grška policija je začela prazniti begunsko taborišče v Idomeniju na meji z Makedonijo, kjer več mesecev po zaprtju meja na balkanski migrantski poti še vedno vztraja več kot 8500 migran-tov in beguncev.
Begunsko taborišče so postavili konec lanskega leta, sprejelo pa bi lahko 2000 ljudi, medtem ko čakajo na prehod makedonske meje. Ko so po množičnem begunskem valu države na balkanski migrantski poti sredi februarja zaprle meje, pa je marca tam obtičalo 12.000 ljudi. Kljub pozivom oblasti, naj odidejo, so tam vztrajali v upanju, da jim bodo vendarle dovolili nadaljevanje poti proti severu Evrope. Gre predvsem za begunce in migrante s konfliktnih območij v Siriji, Iraku in Afganistanu.
Predstavnica Zdravnikov brez meja Vicky Markolefa je povedala, da je operacija zelo dobro organizirana in da je vse zelo mirno. Policija ljudi obvešča v angleščini in arabščini, da poteka njihova premestitev. Skrbi pa jo, ker morda niso dobro obveščeni o tem, kam jih bodo odpeljali. Težave imajo tudi pri razdeljevanju hrane, saj je v taborišču ostalo le malo človekoljubnih delavcev.
Evakuacija se je začela ob zori, sredi dneva pa so prvi buldožerji že začeli odstranjevati prazne šotore in druge prostore, ki so jih izpraznili migranti. V operaciji sodeluje okoli 700 policistov z 20 poli-
»Brexit« izgublja podporo
LONDON - Še pred nekaj tedni je kazalo, da bo izid referenduma, na katerem bodo prebivalci Velike Britanije 23. junija odločali o obstanku v Evropski uniji zelo tesen, nekateri so celo napovedovali zelo verjetno zmago zagovornikov »brexita«. Zdaj kaže, da je v javnosti prišlo do preobrata. Zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil evroskeptični časnik Daily Telegraph, je namreč pokazala, da izhodu iz EU nasprotuje 55 odstotkov Britancev, za »brexit« pa se jih ogreva 13 odstotkov manj.
Evakuacija v Idomeniju poteka urejeno
ansa
cijskimi vozili, ki begunce pozivajo, naj zapustijo taborišče in gredo na avtobuse, s katerimi jih bodo odpeljali v sprejemne centre. Večino bodo v desetih dneh namestili v begunskem taborišču blizu Soluna.
Begunci in migranti so hudo zimo preživeli v mrazu in blatu, človekoljubne organizacije pa so jim le s težavo zagotavljale dovolj hrane in jih skušale ohraniti pri zdravju. Grški mediji so nedavno poročali o razraščanju organiziranega kriminala, prostituciji in preprodaji mamil, zaradi slabih razmer je prihajalo tudi do nasilja. V taborišču je veliko žensk in otrok, ki se željo pridružiti moškim svojcem, ki so sami ali ob pomoči tihotapcev ljudi nadaljevali pot proti severu. Policija je začela umikati tudi okoli 2000 migrantov, ki na meji z Makedonijo že več kot mesec dni blokirajo železniško progo.
/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 26. maja 2016
3
reka - Maurizia Tremula zelo skrbi naraščajoči hrvaški nacionalizem
»Nevidna« meja med Istro, Reko in preostalo Hrvaško
REKA - »Na Hrvaškem se je v odnosu do italijanske in drugih narodnih manjšin ustvarila neka nevidna meja. Na eni strani Istra, Reka in Kvarner, kjer sta doma strpnost in večjezičnost, na drugi pa preostala Hrvaška, kjer si žal močno utira pot nacionalizem.« Maurizio Tremul, predsednik izvršnega odbora (vlade) Italijanske unije, krovne zveze Italijanov v Sloveniji in Hrvaški, ni optimist. »Dogajanja okrog dnevnika La
V Zagrebu bi hoteli, da bi La Voce del Popolo ne pisal več o politiki in da ne bi ničesar več komentiral. Neverjetno.
Voce del Popolo in založbe Edit žal nam ne dovoljujejo nobenega optimizma,« poudarja Tremul.
Optimizem vzbujajo podporne izjave, stališča in pozivi ne le za rešitev italijanskega dnevnika na Reki, ampak tudi za ohranitev politike strpnosti, ki prihajajo iz Istre in kvarnerskega območja. »V Istri in na Reki smo priča pravi mobilizaciji v podporo našemu časopisu in naši manjšini na sploh,« razlaga Tremul. Sam ni pričakoval takšne solidarnosti in takšne širokega odziva na krizo La Voce del Popolo.
Popolnoma drugačno vzdušje prevladuje v osrednji Hrvaški. Ne toliko med ljudmi, ki jih skrbi vse hujša gospodarska kriza, temveč med vodilnimi politiki. »Namesto, da bi politiki umirjali strasti, se najdejo ministri, ki spodbujajo in podžigajo nestrpnost. To se dogaja tudi s diskreditiranjem manjšin in njihovih predstavnikov,« poudarja vodja Italijanske unije. Tarča takšnih grobih napadov je bil tudi italijanski poslanec v saboru Furio Radin.
V Zagrebu nekateri razlagajo, da so La Voce del Popolo »oklestili« državne prispevke ne zaradi splošne finančne krize, temveč zato, ker je časopis preveč politično opredeljen. »Nekateri nas hočejo celo prepričati, da je dnevnik sam kriv, da so mu zmanjšali državne prispevke. Neverjetno. Iz La Voce del Popolo bi hoteli ustvariti neke vrste žup-
nijsko glasilo. Nočem biti nespoštljiv do teh glasil, a takšen časopis si zamišljajo vodilni v Zagrebu. Nekritičen in nevtralen, kar je pravi absurd,« grenko ugotavlja še Tremul.
Solidarnost, ki sta jo deležna dnevnik in založniška hiša, je Italijanski uniji in italijanski manjšini v veliko pomoč, kriza časopisa pa se poglablja. Zagreb vztraja pri krčenju državne pomoči, denar, kolikor ga je še na razpolago, pa prihaja z veliko zamudo. Vodstvo Edita se je odločilo za boleče reze: krčenje osebja in posledično stroškov, manj strani časopisa in rezi v založniški dejavnosti. Založba se s težavo prebije do konca meseca. »Za krizo so krivi sicer tudi nekateri drugi dejavniki, brez takšnih proračunskih rezov, za katere se je odločila hrvaška vlada, pa bi bila situacija znosna in kriza premostljiva. Sedaj je vse pod vprašajem, začenši z usodo našega dnevnika,« dodaja Tremul.
Iz italijanske skupnosti v Istri in na Reki torej nič kaj spodbudne novice.
Sandor Tence
Maurizio Tremul ni optimist glede usode La Voce del Popolo
fotodamj@n
pazin - Predsednik Valter Flego
Istrska županija stoji ob strani La Voce del Popolo
PAZIN - Istra je na strani italijanske manjšine, morebitno zaprtje dnevnika La Voce del Popolo ne bi prizadelo le Italijanov, temveč vso pisano istrsko stvarnost. Tako je na seji istrske deželne skupnosti dejal predsednik žu-panije Valter Flego (na sliki). Napovedal je, da bo župa-nijska vlada naredila vse za premostitev hude finančne stiske reške založbe Edit.
»Istra je s svojo preteklostjo in sedanjostjo živ dokaz, da je sožitje mogoče in da je sobivanje različnih kultur ter jezikov priložnost za razvoj,« je v deželnem parlamentu poudaril Flego. Prav po Istri bi se morale po njegovem zgledovati nove hrvaške oblasti.
Da je nova hrvaška vlada brezbrižna do vprašanj narodnih in jezikovnih manjšin v državi je prepričan Milo-rad Pupovac, predsednik srbskega nacionalnega sveta na Hrvaškem. Zagrebu je očital, da hoče razkosati srbsko skupnost na Hrvaškem. Prvič po dolgem času v hrvaški vladi ni ministra iz vrst srbske ali drugih manjšin, je dodal Pupovac. Zavzel se je za skupno usmeritev vseh manj-
šin, ki lahko le s skupnimi pritiski nekaj dosežejo od vlade. O tem bo tekla beseda v prihodnjih dneh na Reki na sestanku vseh predstavnikov narodnih manjšin v saboru.
Še 50 policistov na Brennerju
BRENNER - Kljub drugačnim obljubam avstrijske vlade, v Italiji ugotavljajo, da se dela za postavitev ograj na mejnih prehodih na Brennerju niso zaustavila. Dunajska vlada je poleg tega poslala na mejo z Italijo še 50 policistov, skupaj jih zdaj tam obvaruje položaj že 80, nadzorujejo pa avtocesto na cestinski postaji Schönberg, državno cesto od prve vasi v Avstriji Gries am Brenner do Inns-brucka in železnico. Avstrijske oblasti zato poudarjajajo, da to niso mejne kontrole. Mejni nadzor je sicer okrepila tudi Italija. Bocenska kvestura je železniški postaji v Bocnu in Brennerju dodelila 50 agentov. Na območju je tudi 40 vojakov.
V FJK je tujcev 8,8 odstotka
TRST - V Furlaniji Julijski krajini živi 107.500 tujcev, kar predstavlja 8,8 odstotka celotnega prebivalstva, v največjem številu pa so to Romuni, Albanci in Srbi, so povedali na deželni skupščini združenja za zaščito pravic tujcev Anolf Cisl. Predsednik združenja Ahmed Elmi Fag-hi je povedal, da je zpotrebno posodobiti birokratske postopke, zlasti kar zadeva dovoljenja za bivanje. Integracija je možna le, če se povežejo potrebe gospodarstva, občutljivost krajevnega prebivalstva in pravice tujih delavcev in njihovih družin. Faghi namreč meni, da je pojav izkoriščanja tujcev na delovnih mestih še zelo razširjen pojav, po drugi strani pa je treba tudi sanirati najbolj zapuščene dele deželnega ozemlja, kjer prav zaradi zaostalosti nastajajo napetosti in nezadovoljstvo.
Za istospolne zveze v Sloveniji kot v Italiji
LJUBLJANA - Zakon o partnerski zvezi, ki je v Sloveniji začel veljati včeraj, za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza. Vendar pa partnerja ne moreta skupaj posvojiti otroka in nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zakon se bo začel uporabljati februarja prihodnje leto. Predlog zakona o partnerski zvezi je že dan po decembrskem referendumu, na katerem so volivci zavrnili popolno izenačitev isto- in raznospolnih partnerskih skupnosti, vložil tedaj še nepovezani poslanec, zdaj pa poslanec SMC Jani Möderndorfer.
benetke - Obsežna preiskava
Ostanki mafijske združbe z Brente
BENETKE - Mafija iz Veneta oziroma ostanki mafijske organizacije z območja reke Brenta spet dviga glavo. Finančni stražniki oddelkov za boj proti organiziranemu kriminalu (GI-CO) iz Benetk in Trsta so včeraj zjutraj aretirali 25 ljudi, ki so osumljeni sodelovanja v mednarodni trgovini z drogo. Gre za združbo, v kateri sodelujejo italijanski in maroški državljani, svoje lovke pa je raztegnila v številne severnoitalijanske pokrajine. Med glavnimi liki sta brata Armando in Giuliano Boscolo iz Chioggie, ki sta bila svoj čas vidna predstavnika t.i. mafije z reke Brenta.
Preiskava se je pred dvema letoma začela z dejavnostjo tržaških finančnih stražnikov zoper skupino prekupčevalcev, ki je drogo prodajala v pordenonsko pokrajino: takrat so aretirali italijanskega državljana, ki je s preiskovalci začel sodelovati. S ča-
som je postalo jasno, da gre za večjo združbo z operativnima sedežema v bližini Benetk ter v okolici Milana.
Brata Boscolo sta iz balkanskih držav uvažala večje količine mari-huane in kokaina, Maročani pa severno afriški hašiš. Nekajkrat sta si skupini tudi izmenjali mamila. Armando Boscolo je leta 2012 prišel iz zapora, potem ko so ga leta 2001 po dolgem iskanju aretirali v Srbiji. Takrat so ga zaradi ugrabitve obsodili na 18 let zapora. V Venetu naj bi trenutno poveljeval kakim dvajsetim osebam.
V preiskavo je vpleten tudi beneški odvetnik Giacomo Gamba, sicer zagovornik družine Boscolo. Odvetnik trenutno ne more opravljati poklica spričo petmesečne suspenzi-je, ki mu jo je naprtilo sodstvo. Obtožen je bil zaviranja dejavnosti sodišča.
dunaj - Po nedeljskih predsedniških volitvah
Svobodnjaki so prepričani, da se bodo zavihteli na vlado
DUNAJ - Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPO) Heinz-Christian Strache je ocenil, da so avstrijski svobodnjaki močnejši kot še nikoli in da bodo zmagali na naslednjih parlamentarnih volitvah. Kandidat svobodnjakov Norbert Hofer je sicer izgubil v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev, a za las.
»V Avstriji je napočilo novo politično obdobje. Že večkrat smo pisali zgodovino. Močnejši smo kot kdajkoli. Uspešni smo bili proti celotnemu majavemu sistemu,« je dejal Strache.
Na nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev je sicer zmagal bivši predsednik avstrijskih Zelenih Alexander Van der Bellen, ki je dobil 50,3 odstotka podpore, njegov tekmec Hofer je prejel 49,7 odstotka glasov. Odločali so glasovi
Vodja svobodnjakov Strache
po pošti, razlika med njima pa je bila na koncu zgolj 31.026 še dejal. (sta)
glasov.
Kot je še dejal Strache, »vsakdo, kdor te rezultate interpretira kot poraz, preprosto ni pravilno razumel teh volitev«. Hkrati je vodja avstrijskih svobodnjakov zavrnil, da bi izključil možnost zakonitega izpodbijanja rezultatov nedeljskih volitev. Dejal je, da njegova stranka preverja več pritožb o nepravilnostih.
Hofer pa je ocenil, da na volitvah izkazana mu podpora kaže, da so avstrijski svobodnjaki vse kaj drugega kot «skrajna desnica».
»Skrajno desničarska stranka ne bi dobila več kot dva odstotka. To je odstotek neumnih ljudi,« je še dejal Hofer. Napovedal je še, da bo storil vse, da bo FPO na prihodnjih parlamentarnih volitvah dobila več kot tretjino glasov. »Nemogoče bo, da ne bi bili v vladi,« je
ansa
4
Sreda, 25. maja 2016 1 7
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
trst - Slovenska generalna konzulka Ingrid Sergaš na zavodih Zois in Stefan
Prihodnje leto v prenovljeno stavbo
Zagotovila pokrajinskih odbornic Marielle De Francesco in Adele Pino
Za začetek šolskega leta 2017/2018 bo stavba na Canestrinijevi ploščadi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu na-red, da bo lahko sprejela tako Izobraževalni zavod Jožefa Stefana kot Tehniški zavod Žige Zoisa. Tako sta pokrajinski odbornici Mariella De Francesco (finance in šolske stavbe) in Adele Pino (šolstvo in politike dela) dejali generalni konzul-ki Republike Slovenije Ingrid Sergaš ob priložnosti včerajšnjega dopoldanskega obiska na omenjenih šolah ter na gradbišču na Canestrinijevi ploščadi. Serga-ševa, ki jo je spremljala konzulka Eliška Kersnič Žmavc, se je hotela na lastne oči seznaniti s položajem obeh šol. Kot je dejala v izjavi za naš dnevnik, so ji na nedavnem srečanju na konzulatu ravnatelji slovenskih šol »izpostavili svojo zaskrbljenost in težave ob prostorskih stiskah, ki jih doživljajo. Izpostavljena sta bila zlasti zavoda, ki smo ju danes (včeraj, op.p.) obiskali, zavoda Jožefa Stefana in Žige Zoisa. Ob tisti priložnosti sem povedala, da že nekaj časa želim obiskati šole in da bom ob tej priložnosti začela najprej pri teh dveh zavodih in pri gradbišču, za katerega vsi upamo, da se bomo v najkrajšem možnem času ponovno sestali v prenovljenih objektih, ki bodo dostojni za šolo. Jaz sem želela predvsem šole videti, ker si namreč delovanje šole in odprta vprašanja najlaže predstavljam s tem, da si te prostore ogledam. Ravnatelja, profesorski kader in tudi dijaki so mi danes dali priložnost, da sem si jih ogledala. Pri sami problematiki pa mi je bilo tudi zelo pomembno, da ob prisotnosti pristojnih v živo vidimo, v kakšnem stanju, v kakšni fazi je sama prenova in kako se načrtuje zaključek te prenove.«
Zgodba o šolah Stefan in Zois je znana: stavbo na Canestrinijevi ploščadi, kjer sta domovala tako zavod Stefan kot takratni oddelek za geometre (zdaj smer gradnja, okolje in teritorij) zavoda Zois, so leta 2009 oz. 2010 izpraznili, da bi omogočili začetek prenove. Zavod Stefan je dobil začasno domovanje na Vrdelski cesti, zavod Zois pa se je naselil v stavbi bivše pomorske šole Imo Ima v Ul. Weiss v parku bivše umobolnice in se že kmalu soočil s prostorsko stisko, ki se do danes ni rešila.
Konzulkin »šolski« dopoldan v družbi odbornic De Francescove in Pi-nove, ravnateljev zavoda Stefan in Zois, Primoža Stranija in Loredane Guštin ter
»Vsi upamo, da se bomo v najkrajšem možnem času ponovno sestali v prenovljenih objektih, ki bodo dostojni za šolo«
vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Igorja Giacominija se je začel z obiskom sedeža zavoda Stefan na Vrdelski cesti in končal z obiskom sedeža zavoda Zois v Ul. Weiss, vmes pa je največ časa vzel ogled poslopja na Ca-nestrinijevi ploščadi. Tam se je konzul-ka na lastne oči seznanila z ne ravno zavidljivim položajem zgradbe, ki so jo začeli prenavljati leta 2011, kmalu pa so morali sredstva preusmeriti v popravilo strehe, ki je puščala. Po besedah odbor-nic De Francescove in Pinove so doslej poleg strehe prenovili še sanitarije ter po-
Generalna konzulka Ingrid Sergaš med obiskom stavbe na Canestrinijevi ploščadi (levo) ter na začasnih sedežih zavodov Stefan (zgoraj) in Zois
skrbeli za novo napeljavo, gostje pa so si ogledali med drugim tudi obnovljene kletne prostore, ki pa so zaradi pomanjkanja primerne izolacije zelo vlažni. V učilnicah je še vedno uskladiščenih veliko število klopi, tabel, omar in druge opreme. Dela so pred časom zastala, k čemur je po besedah pokrajinskih odbor-nic botrovalo več dejavnikov, predvsem t.i. pakt stabilnosti, ki je preprečeval zadolževanje, zato je bila pokrajinska uprava primorana iskati denar drugje: nekaj so ga pridobili iz Sklada za Trst, potem
iz proračunskega izostanka za leti 2013 in 2014, lani pa je Pokrajina prejela milijon evrov v okviru zakona o »Dobri šoli«. Že lani je stekel razpis za dodelitev zakupa del drugega sklopa, izbrano je bilo podjetje iz Furlanije, ki je delovišče prevzelo 15. aprila letos in doslej opravilo pregled stavbe, za katero so že prinesli vse potrebno za montiranje zidarskih odrov in postavitev pregrad. V okviru prve faze bodo uredili zunanjost s postavitvijo novih oken in vrat, ureditvijo teras in namestitvijo novega ometa,
prav tako bodo morali premakniti zunanje protipožarne stopnice, v naslednji fazi pa bodo uredili še notranje prostore. Pokrajina je v obnovo stavbe vložila okoli šest milijonov evrov: postavka je že v proračunu, tako da ob prenosu pristojnosti na Občino Trst oktobra letos ne bo pretresov. V načrtu Pokrajine je, da bi na Canestrinijevi ploščadi našla mesto zavoda Stefan in Zois v celoti oz. da bi tako nastal slovenski tehnični višješolski pol. Poslopje v Ul. Weiss naj ne bi bilo primerno, da gosti šolo, zato ga bo prevze-
la Dežela. Zaradi porasta vpisov se s prostorsko stisko soočajo tudi na zavodu Stefan, pri čemer se bodo poiskale primerne rešitve, katerih iskanje bo olajšal že omenjeni napovedani prenos pristojnosti šolskih stavb na Občino , je iz ust obeh odbornic slišala konzulka Sergaševa. Slednja bo vsekakor oktobra oz. novembra letos, ko bo pristojnosti prevzela nova krajevna uprava, le-tej ponovno postavila vprašanja v zvezi s problematiko šol Stefan in Zois.
Ivan Žerjal
trst - Obrambna ministrica Roberta Pinotti med ogledom starega pristanišča
»Zavzela sem se za opensko strelišče«
V nekdanjo vojašnico v Ul. Rossetti se bosta vselila dva liceja - V Trstu naj bi bila v prihodnje na ogled križarka Vittorio Veneto
Obnova starega pristanišča, ureditev šolskega pola v nekdanji vojašnici Vittorio Emanuele III v Ulici Rossetti, vrnitev dostojanstva spomeniku žrtvam drugega tržaškega procesa na Opčinah in novost v Tržaškem zalivu - »upokojena« križarka Vittorio Veneto, ki naj bi jo privezali v starem pristanišču. O tem je bil govor med včerajšnjim obiskom italijanske obrambne ministrice Roberte Pinot-ti v Trstu. Pinottijeva si je z županom Robertom Cosolinijem in drugimi upravitelji (s komisarjem pristanišča Zenom DAgo-stinom, z deželnim odbornikom za finance Francescom Peronijem in občinskim odbornikom za javna dela Andreo Daprettom) ogledala staro pristanišče, vključno z razstavo o Lloydu v hidrodi-namični centrali. Na sporedu je bil tudi obisk vojnega muzeja za mir Diego de Henriquez v Ul. Cumano.
Cosolini je ministrici predstavil načrt za preureditev območja nekdanje vojašnice v Ul. Rossetti, pri kateri sodeluje Depozitno-posojilna blagajna. Na tem območju bo večja stavba namenjena lice-jema Galilei in Petrarca, ki sta trenutno s svojimi podružnicami razpršena po mestu. »Liceja bosta po novem skoncentrirala vso dejavnost v enem šolskem centru,« je zagotovil. Gradbišče naj bi odprli v letu 2017. V preostalih delih vojašnice bodo postopno zaživele druge dejavnosti.
»Drugi razlog za zadovoljstvo je rešitev vprašanja, za katero so se domačini ogrevali že dolgo in kar smo z obrambnim ministrstvom tudi dosegli, in sicer ureditev spominskega območja na open-skem strelišču,« je povedal Cosolini. Dejal je, da je to kraj spomina na žalostne dogodke iz preteklosti in zasluži dostojanstveno ureditev. »Pravkar sem sodelavcu ministrice izročil dokument, s katerim se formalno zapira poglavje o prenosu območja, na katerem bomo ugodili potrebam vseh.«
»Tema strelišča je na prvi pogled majhna, v resnici pa je bilo to staro vpra-
Župan Roberto Cosolini je obrambno ministrico Roberto Pinotti pospremil po razstavi o ladjarski družbi Lloyd v
hidrodinamični centrali
fotodamj@n
šanje treba rešiti,« je komentirala obrambna ministrica. »To ni simbolična in mar-ginalna zadeva. Zavzela sem se za rešitev, ker je bila tema občutena in spomeniki morajo biti dostopni. V tem primeru ni bilo tako, s fleksibilno rešitvijo pa nam je uspelo premostiti težave. Župan je znal prisluhniti pozivom občanov in je uspešno posredoval,« je povedala.
Ministrica je poudarila, da je staro pristanišče izredno zanimivo območje z velikim potencialom, o čemer priča 50 milijonov evrov, ki jih je vlada namenila za njegovo preureditev (medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje Cipe je za
Renzi v Trstu
Predsednik vlade Matteo Ren-zi je med videoforumom na spletni strani dnevnika Repubblica napovedal, da se bo v Trstu udeležil podpisa sporazuma za obnovo starega pristanišča. Do njegovega obiska naj bi prišlo po vrhu G7 na Japonskem (na sporedu je ta četrtek in petek), po vsej verjetnosti prihodnji teden.
investicije v kulturo po vsej Italiji imel na razpolago milijardo evrov; dvajsetino je namenil Trstu). »Pomembno je, da bo kulturna dediščina ovrednotena in povezana z mestnim središčem,« je dejala.
Lloydova razstava je delček velikega muzejskega premoženja, ki ga je Trst dolgo skrival v arhivih različnih institucij, po novem pa ga hoče občinska uprava vsaj delno združiti v muzeju morja, ki bo tudi v Skladišču 26. S tem se navezuje včerajšnja napoved, da se bo maketam in modelom pridružila prava ladja, križarka Vit-torio Veneto, ki naj bi jo privezali v starem pristanišču. Ladja, ki je bila dejavna med letoma 1969 in 2003, je trenutno v Ta-rantu. »Preverjamo, ali lahko pripluje do Trsta, s tehničnega vidika naj ne bi bilo večjih težav,« je potrdila ministrica. (af )
/
Primorshi
sv. jakob - Danes
Županski kandidati o priseljencih
Tržaško omizje za priseljence prireja javno srečanje z županskimi kandidati, ki bodo podali lastno mnenje glede vprašanja migrantov. Srečanje bo danes ob 17.30 v dvorani zavoda ENAIP v Istrski ulici 57.
Tržaško omizje za priseljence je neodvisna in nestrankarska mreža organizacij, ki želijo spodbujati konstruktivno soočanje in sodelovanje s krajevnimi institucijami na tem področju. Upravne volitve se bližajo z naglimi koraki in izjave o priseljencih, o njihovem sprejemanju, o potrebi po varnostnih ukrepih, o socialni pomoči se vrstijo kot po tekočem traku med kandidati, o njih pa vneto razpravljajo tudi občani. Na javnem srečanju bo mogoče od kandidatov izvedeti za predloge in za stališča glede sprejemanja oziroma zavračanja priseljencev in sploh glede upravljanja mesta.
TRŽAŠKA
Sreda, 25. maja 2016
5
trst - Furlanič v gosteh pri ZSŠDI
»Potreben je občinski odbornik za šport«
Iztok Furlanič s predsednikom ZSŠDI Ivanom Peterlinom
Volitve 2016
fotodamj@n
Županski kandidat Združene levice Iztok Furlanič je bil gost Zveze slovenskih športnih društev, kjer so ga sprejeli predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin ter predstavnika Igor Kocijančič in Evgen Ban. Peterlin je nakazal vrsto problemov, ki pestijo slovenska društva, začenši s prispevki Občine Trst za kritje stroškov za plin, elektriko in vodo. Še vedno so razlike med Trstom in Krasom, so ugotovili in poudarili nujo po uvedbi konvencij, ki bi med drugim omogočale koriščenje deželnih prispevkov. Furlanič je dodal, da je v občinski upravi potreben odbornik, ki se bo konkretno ukvarjal s temi vprašanji.
Srečanji Združene levice v Škednju in na Opčinah
Združena levica prireja danes volilni srečanji z občani, in sicer ob 18.30 v ljudskem domu Zora Perello v Škednju in ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Igor Švab in Dean Zuccolo drevi v Barkovljah
Kandidata SSk na listi DS za občinski svet Igor Švab in za rajonski svet Dean Zuc-colo se bosta srečala z volivci nocoj ob 20. uri v prostorih SKD Barkovlje.
Maurizio Vidali in Paolo Vidoni nocoj na Proseku
Kandidata stranke SSk na listi DS za tržaški občinski svet Maurizio Vidali in za zahodnokraški rajonski svet Paolo Vidoni se bosta srečala s predstavniki društev in organizacij drevi ob 20.30 v knjižnici Kulturnega doma na Proseku.
Javno srečanje z ministrom za pravosodje Andreom Orlandom
V	hotelu Savoia Excelsior bo danes ob 19. uri javno srečanje z ministrom za pravosodje Andreom Orlandom. Govorili bodo tudi župan Roberto Co-solini, predsednik deželnega sveta Franco Iacop in pridruženi profesor na univerzi Mitja Gialuz.
Kandidati DS za vzhodnokraški rajonski sosvet
Kandidati Demokratske Stranke za vzhodnokraški rajonski sosvet se bodo danes ob 19.30 srečali z volivci v baru Guštin na Padričah.
Volilni program občanske liste Insieme per Trieste
V	hotelu Filoxenia v Ul. Mazzini št. 3 bodo danes ob 18. uri predstavili volilni program občanske liste Insieme per Trieste, ki podpira Roberta Cosolinija.
Roberto Cosolini (z Valentino Repini in Matejem Iscro) včeraj obiskal Stadion 1. maj
Tržaški župan in županski kandidat Roberto Cosolini je včeraj obiskal Stadion 1. maj, kjer je srečal predstavnike Slovenskega športnega društva Bor, Slovenskega kulturnega društva Slavko Škamperle in Slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel. Srečanja se je udeležila delegacija predstavnikov teh ustanov, deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar in kandidata DS za tržaški občinski svet Valentina Repini in Matej Iscra.
Župan, kot bivši košarkar pri društvu Bor, je pokazal veliko zanimanje do problemov s katerimi se sooča predsednik Slovenskega športnega društva Bor Gorazd Pučnik, ki zaobjemajo predvsem prenovo in vzdrževanje objekta, in se zavzel za podporo pri
reševanju odprtih vprašanj. Poudaril je tudi pomembnost vsebinskega nadgrajevanja vloge Stadiona 1. maj, ki naj bi se v naslednjih letih razvijal tudi v sodelovanju z mestno upravo kot večnamenski center za športno in kulturno rast članov, dijakov in ostalih obiskovalcev.
Temo o pomembnosti kulturnega razvoja je načela predsednica kulturnega društva Slavko Škamperle Bogomila Kravos. V tem smislu je županski kandidat Roberto Cosolini seznanil vse prisotne s kulturno političnim programom, ki je usmerjen v oživljanje mestnih četrti in Stadion 1. maj ima pri tem projektu pomembno vlogo, ker deluje v živahnem predelu mesta kot je Sv. Ivan.
trst - Intervjuji z županskimi kandidati
Rosolen: Na prvem mestu tržaške družine
Novi tržaški župan bo moral posvečati največjo pozornost Tržačanom in tržaškim družinam. Zagotoviti je treba brezplačno šolanje ter brezplačne službe in storitve, od jasli do menz. Pomoč bodo lahko prejeli otroci, ki se rodijo v Trstu. Kar zadeva gospodarsko rast in razvoj Trsta, pa je temeljno gledati naprej in ne nazaj. To je mnenje županske kandidatke občanske liste Unaltra Trieste Popo-lare Alessie Rosolen, ki v isti sapi poudarja, da je prihodnost Trsta v mestni občini, ne pa v medobčinski zvezi, ki oškoduje tako Tržačane kot okoliške občine.
Lani ste bili med prvimi, ki so predlagali župansko kandidaturo Roberta Dipiazze na čelu desnosredinske koalicije, nazadnje pa se ste oddaljili in ustanovili novo listo, ki je dejansko alternativa Dipiazzovi. Kaj se je zgodilo?
Trst si ne zasluži starih županov, starih strank in starih koalicij. Iz Dipiaz-zovega programa jasno izhajajo vsa protislovja, ki se skrivajo za izbiro »kandidata obupa«, kot je o njem povedal celo njegov pristaš Bruno Marini. Jasno je, da Dipiazza ne predstavlja vse desne sredine. Izbrali so ga, ker bodo lahko nekateri z njim ohranili svoje stolčke. Zato so se občanska lista Un'altra Trieste, gibanje Trieste Popolare in gibanje Italiani di Trieste odločili za ustanovitev občanske liste Unaltra Trieste Popolare, sodelujejo pa tudi mladi iz gibanja Forza Nuova.
Sprva ste pravili, da ste naprednejša lista, naposled pa so z vami tudi člani skrajno desničarskega oz. ekstre-mističnega gibanja Forza Nuova.
Alessia Rosolen
No, z nami je samo deželni tajnik FN Denis Conte. To vsekakor ni več ek-stremistična organizacija. Sicer, kaj pomeni danes ekstremizem? Ali je desničarski ekstremist Matteo Salvini, ki je bil član mladih komunistov Padanije in danes ne trpi migrantov? Ali je ekstremist Iztok Furlanič? Conte ni ekstremist, je katoliški tradicionalist in eden tolikih, ki zagovarjajo svoje ideje.
Če torej Dipiazzova koalicija gleda nazaj, kaj predlaga vaša lista?
Naš program je nastal iz prepričanja, da je treba v Trstu zgraditi nov socialni model, ki bo slonel na družini. Naše mesto zaznamuje zelo zaskrbljujoč demografski upad. Zato je treba podpirati družine in spodbujati rojstvo otrok, ki so naša bodočnost. To je naša glavna prioriteta in nameravamo vanjo vlagati največ sredstev. Vsi otroci, rojeni v Trstu, bodo imeli pravico do brezplačnih vzgoj-
nih in šolskih storitev. To bo tudi način, da se pomaga ženskam oz. materam pri usklajevanju delovnih in družinskih obveznostih. To je skratka največja akcija v podporo družinam v zgodovini Trsta in odgovor tistim, ki podpirajo privatizacijo menz. Pomembna je seveda tudi zaščita tržaškega zdravstva.
Kaj pa druga vprašanja, začenši s hudo brezposelnostjo?
Mladi so tisti, ki so še najbolj občutili krizo in zapuščajo našo deželo. Zato so nujni ukrepi za spodbujanje gospodarstva in nastanka novih delovnih mest. Občinska uprava mora delati na tem, da se odpravi imobilizem in privabi nove vlagatelje, še zlasti za preporod starega pristanišča. Dalje je treba še naprej spodbujati rast pristanišča, izboljšanje infrastrukture ter razvoj turizma.
Kako gledate ne nazadnje na odnos z okoliškimi občinami oz. deželno reformo krajevnih uprav in sploh slovensko narodno skupnost?
Slovenska skupnost je in je vedno bila sestavni del tega ozemlja. Medobčinske zveze pa so ena izmed najbolj absurdnih izbir Dežele FJK. Trst je glavno mesto in si zasluži pomembnejšo vlogo, a obravnavali so ga kot eno izmed tolikih zvez. Majhne občine morajo imeti korist od tega, da so del večje zveze, a zavedati se morajo, da je pomen občine vezan na število prebivalcev. Ustanovitev mestne občine bi bila v tem okviru za manjše občine bolj koristna in bi se med drugim storitve zelo izboljšale.
Aljoša Gašperlin
KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
Adriano Ostrouska (Insieme per Trieste)
Rodil sem se v Trstu in odraščal na Proseku. Star sem 40 let in sem zaposlen v zdravstvu.
Od leta 2011 sem rajonski svetnik v rajonskem svetu za mestno središče. V petih letih delovanja v rajonskem svetu sem se ukvarjal z najrazličnejšimi tematikami: od socialnih vprašanj (uresničena zahteva za brezplačne muzeje za priletne.. ) do zdravstva (zahteva o nakupu defibri-latorjev je bila uresničena) in do številnih pobud,
ki so bile vezane na ozemlje, kot so na primer ureditev avtobusnih postaj v Trstu in na Krasu, popravilo cest, javna razsvetljava mestnih in vaških ulic, do tem, ki zadevajo slovensko manšino (v sodelovanju s kolegom Alessandrom Pockajem).
Skratka, ukvarjal sem se z vprašanji, ki so tesno povezana z vsakdanjim življenjem občanov in ki bi morala biti na prvem mestu vsake občinske uprave.
Da bi nadaljeval s svojim delom, sem se odločil, da kandidiram za tržaški občinski svet z občansko listo Insieme per Trieste - Skupaj za Trst, ki podpira kandidaturo župana Roberta Cosolinija.
Mislim, da je v teh letih Cosolini kljub vsem težavam dobro upravljal tržaško občino in še posebej, da je znal prisluhnitii potrebam slovenske skupnosti.
Prepričan sem, da je dobra politika navsezadnje predvsem to: biti blizu ljudem, razumeti in poslušati njihove potrebe in jim pomagati pri reševanju le-teh.
Nadaljeval bom s tem, kar sem začel v teh letih, če mi bo uspelo doseči dovolj glasov za izvolitev v občinski svet.
Kandidat Adriano Ostroustka podpira županskega kandidata leve sredine Roberta Cosolinija.
Miran Pečenik (Združena levica)
Rodil sem se v Trstu pred 60 leti. Starši so iz Brega (oče Boljunčan in mati D'linšca). Zdaj živim v tržaškem predmestnem rajonu. Bil sem uslužbenec Tržaške kreditne banke več kot 20 let: delal sem v sklopu informatike in organizacije. Leta 1994 sem začel eksperimentiranja na svetovni mreži, leta 1999 pa sem odprl lastno informatsko firmo ter banko zapustil.
Vsekakor sem politično, kulturno in družbeno angažiran. Posebno so mi pri srcu vrednote partizanskega boja, zato mrzim poskuse pretvarjanja naše zgodovine zaradi političnih ciljev. Rad igram harmoniko in z njo tudi nastopam, sam ali kot spremljevalec pevskih zborov.
Če bom izvoljen, se bom zavzel za postopen, vsakdanji dostop občanov do informatske in druge tehnologije ter istočasnega zmanjšanja tehnoloških hendikepov. To naj občane približa javni upravi, slednja pa naj jim omogoči tudi aktivno sodelovanje pri važnih izbirah. Marsikje govorijo o partici-pativnem proračunu. Pri nas so to le pobožne sanje. Tudi dosedanja občinska uprava je za participacijo ljudi bila gluha, saj ni prisluhnila niti mnenjem rajonskih svetov. To še posebej velja za predmestja, ki so v marsičem zanemarjena in zapostavljena.
Pri vsem tem bom posebno pažnjo posvečal dejstvu, da nam bi tehnološki razvoj ne prinašal kakršnegakoli onesnaževanja. Naj nam raje pomaga pri izboljšanju naše življenjske ravni.
Kandidat Miran Pečenik podpira županskega kandidata Združene levice Iztoka Furlaniča.
6
1 4 Sreda, 25. maja 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
trst - V DSI izmenjava pogledov ob predstavitvi knjige Deus vult
Monoteistične religije: prekletstvo ali blagoslov?
O tem sta razpravljala avtor, diplomat Iztok Simoniti, in teolog Drago Ocvirk
Zahodna civilizacija je rezultanta dveh sicer sobivajočih, a nekompatibilnih tradicij, judovsko-krščanske in grško-rim-ske, pri čemer vrednote človekovih pravic in svobode izhajajo predvsem iz slednje, medtem ko so otroci prve totalitarne ideologije, kot so komunizem, nacizem in fašizem. Vendar brez miru med religijami ne bo miru na svetu in brez normalnega krščanskega sveta ne bo normalne Evrope. Tako trdi slovenski karierni diplomat Iztok Simoniti, ki je na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev v Pe-terlinovi dvorani v Trstu predstavil svojo pri Slovenski matici izšlo knjigo Deus vult, posvečeno vrednotam kristjanov.
Ocena teh vrednot ni laskava, kot je bilo slišati na tržaškem večeru, ki ga je vodila pesnica Meta Kušar, kjer pa je Simoniti dobil oponenta v bivšem katoliškem duhovniku in teologu Dragu Ocvirku. Pri Simonitijevi knjigi gre za zbirko esejev, ki so nastali v daljšem obdobju, v katerem se je avtor v okviru svojih diplomatskih zadolžitev od blizu soočil z delovanjem religij, zlasti krščanstva oz. katolištva, pri čemer ga zanimajo predvsem politične vizije monoteiz-mov. Simonitijeva ocena je zelo ostra: monoteizmi namreč zanj utemeljujejo nasilje z vero, medtem ko je v antičnem svetu nasilje utemeljevala le volja po mo-
Od leve: Drago Ocvirk, Meta Kušar in Iztok Simoniti
fotodamj@n
či, kar je zanj bistvena razlika. Omenil je škandale zaradi malverzacij in po njegovem sistemske pedofilije v Cerkvi, pa tudi križarske vojne, antisemitizem in holokavst. Zato se sam zavzema za se-kularnost, ki pomeni emancipacijo in avtonomnost, tudi Cerkve.
Simonitijevim izvajanjem pa je opo-niral Ocvirk, ki ga v knjigi moti predvsem to, da za avtorja v krščanstvu in mono-teizmih ni nič pozitivnega ter da se pod žaromet postavlja predvsem le Katoliška cerkev. Za Ocvirka predstavljajo religije kanalizacijo nasilja v življenje, tudi ni religije, ki ne bi imela neke skupnosti: če le-ta hoče živeti, mora dihati in sočasno biti odprta ter se braniti, za preživetje pa je kdaj potrebno tudi nasilje. Knjige in postave v svetem pismu so bile večkrat interpretirane, krščanska reinterpretacija postavlja ljubezen do Boga in do bližnjega kakor samega sebe. Nikjer se ne uči, da je dovoljeno lagati, krasti ali ubijati oz., da Bog hoče to, je pa prisotna skušnjava dajanja prednosti pripadnosti plemenu oz. cerkveni skupnosti kot pa človeštvu in poštenju. Ocvirk dalje opozarja, da se je zaradi pomanjkanja duhovnikov v Cerkvi marsikdaj posvečevalo ljudi, ki za to niso bili primerni, vendar rešitve ne vidi v poročenih duhovnikih oz. v ženskih duhovnicah, ampak v diverzifikaciji služb v Cerkvi, da se prepreči cehovsko-klerikalna miselnost, ki ogroža Cerkev od znotraj.
Ivan Žerjal
trst - Drevi v Mieli koncert finske skupine Steve 'N' Seagulls
Rokerski in metalski klasiki v folkovski in country omaki
V tržaškem gledališču Miela se drevi zaključuje serija glasbenih dogodkov Miela Music Live. Na odru bo ob 21.30 nastopila finska zasedba Steve 'N' Seagulls. Gre za nov bend, ki v bistvu preigrava znane hard rock in heavy metal uspešnice ter jih predstavlja v folk, country in bluegrass različicah. Finsko skupino sestavljajo pevec in kontrabasist Pukki Kaalinen, harmonikar Wild Till Hiltunen, pevec in kitarist Herman de German, drugi kitarist Remmel ter bobnar Puikkonen.
Od kod izvor vašega imena - ali je filmski igralec Steven Seagal član benda?
Ne, ne, absolutno ne. Menimo pa, da je izvrsten filmski igralec in ai-kido učitelj, poleg tega pa tudi dober glasbenik.
Kako je nastal glasbeni projekt Steve 'N' Seagulls?
Člani benda se poznamo že veliko let in sodelovali smo že v raznih glasbenih skupinah. Zasedba Steve 'N' Seagulls je nastala bolj za šalo kot zares. Naš menedžer je namreč potreboval country skupino za serijo nastopov in tako smo začeli s preigravanjem starejših hard rock in heavy metal uspešnic. Izbrali smo jih precej, s časom smo se odločili za akustična glasbila, kot so banjo, mandolina in harmonika. Nenadoma je stvar postala resnejša in Steve 'N' Seagulls je sedaj naš glavni glasbeni projekt.
Na vaših fotografijah zasledimo večkrat kakega ponija ali kosilnico ...
Te fotografije smo posneli na kmetiji, kjer živi naš harmonikar Hil-tunen. Tako poni kot kosilnica sta bila v tistem trenutku tam in zdelo se nam je, da oba spadata k našemu glasbenemu stilu!
Finska skupina Steve 'N' Seagulls
Pred desetimi dnevi je izšel vaš prvenec Farm Machine. Kako ste izbrali skladbe za plošček?
V bistvu smo se odločili za komade, ki smo jih najbolj poslušali v najstniških letih. Poskusili smo jih več, dokler nismo dobili pravih. Med temi so na primer pesmi legendarnih bendov, kot so Led Zeppelin, AC/DC, Iron Maiden, Pantera ipd. Na naslednji plošči, ki bo izšla septembra, pa boste lahko prisluhnili tudi komadom bendov Mega-deth in The Offsping. Na njem ne bodo torej le rokerski in metal klasiki, ampak tudi različne glasbene zvrsti in bolj tradicionalna finska narodna glasba.
Igrate le cover pesmi. Vas je kateri od bendov, katerih pesmi pre-igravate, kontaktiral, da bi vas pohvalil?
Recimo da konkretnih stikov nismo imeli. Šušlja pa se, da so člani ben-dov Pantera in Iron Maiden zadovoljni z našimi verzijami svojih komadov.
Nameravate začeti tudi s pisanjem avtorskih skladb?
Stalno pišemo avtorske komade. Eden izmed teh bo tudi na našem prihodnjem ploščku, to je pesem, ki je nastala na naši prvi ameriški glasbeni turneji. V bodoče bomo verjetno posneli več avtorskih komadov, a kdo ve.
Poznate slovensko-hrvaški duo violončelistov 2Cellos? Morda bi lahko sodelovali tudi z njima?
Poznamo, slišali smo njuno priredbo AC/DC pesmi Thunderstruck, gre za inventivno in nekonvencionalno glasbeno verzijo.
S čim pa se ukvarjate, ko niste na glasbenih turnejah?
Glasba je postala naš glavni posel. Enostavno nimamo časa za drugo. Kar naenkrat je cel kup stvari, s katerimi se moramo ukvarjati: organizacija, promocija, video posnetki, turneje in še bi lahko naštevali. Biti član glasbene skupine je vsakdanje delo, še kar utrudljivo, ampak zabavno! Ko pa smo doma, rade volje preživimo tudi nekaj časa v družinskem okolju.
Rajko Dolhar
I T I
H
t ^ T
vabi
na predstavitev knjige Vinka Bandlia
d] Lekarne
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
Čestitke
ki bo v
Tržaškem knjižnem središču, v četrtek, 86. nuya, ob 18.30.
^ rr
Z avtorjem se bosta j pogovarjala ^¡ffflf /30 urednica Martina K~r~' Aleksander Koren, urednik Primorskega', dnevnika.
Odlomke iz knjige I" ~ 1 Vladimir Jure. ,■ J
Včeraj danes
Danes, SREDA, 25. maja 2016
GREGOR
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 15.17 - Luna vzide ob 23.33 in zatone ob 9.24.
Jutri, ČETRTEK, 26. maja 2016
ZDENKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,7 stopinje C, zračni tlak 1006,4 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C.
Pri noni FRANCKI bo danes veselo, 99 svečk bo na torti gorelo. Želimo ti z vsega srca, da bi vedno zdrava in nasmejana bila. Vanessa, Fjo-na, Karin in vsi, ki te imamo radi.
Hip hip hura, danes naša biž-nona FRANCKA 99 let ima. Vse najboljše ti bomo zapeli in vse najlepše zaželeli Matija, Isabel in Majlin.00
S Izleti
OMPZ vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v okolico Zagreba: Marija Bistrica in dvorec Lužnica. Vpis čim prej na tel. št.: 347-9322123.
KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera).
MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni izlet v Gardaland, ki bo v nedeljo, 26. junija. Zbirališče v Trebčah ob 6.00. Možno vstopiti tudi na Opčinah, Proseku ali Devinu. Povratek v poznih večernih urah. Prijave in info pri odbornikih društva do 16. junija.
Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. maja 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Capo di piazza Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 -040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2
-	040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/A
-	040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3
-	040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Bernini 4 - 040 309114, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 214441 (lekarna) ali 040 422478 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30).
IH Osmice
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498.
NA KONTOVELU pri Kndletovih so odprli osmico. Jasna in Vasilij vabita.
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medjevasi št. 10. Tel.: 040-208987.
SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-2296038.
V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni.
Loterija 24. maja 2016
Bari	3	46	63	74	56
Cagliari	49	72	66	39	11
Firence	17	32	72	2	20
Genova	40	34	57	6	72
Milan	51	31	1	36	53
Neapelj	61	89	75	47	69
Palermo	79	1	59	56	16
Rim	8	49	50	4	76
Turin	27	48	12	54	74
Benetke	68	71	75	18	72
Nazionale	62	30	21	71	2
Super Enalotto Št. 62
14 16 45 47 48 86 jolly 23
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami
1 dobitnik s 5 točkami 441 dobitnikov s 4 točkami 17.102 dobitnikov s 3 točkami 281.999 dobitnikov z 2 točkama
89.456.702,88 € --€ --€
166.182,99 € 379,74 € 29,68 € 5,61 €
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)	Superstar	45
Ul. Brunner 14 - 040 764943.	Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it	5 dobitnikov s 4 točkami	37.974,00 €
118: hitra pomoč in dežurna zdrav-	135 dobitnikov s 3 točkami	2.968,00 €
stvena služba (20.00-8.00, predprazni-	1.630 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
čna 14.00-20.00 in praznična 8.00-	10.021 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
20.00)	19.987 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Sreda, 25. maja 2016
463
^ maticana - šola »Marij Kogoj
« Trst
PRVA ZAKLJUČNA AKADEMIJIA
HARFA, KITARA, VIOLINA, KLAVIR, FLAVTA, HARMONIKA, SOLOPETJE
danes, ob 20.30, bazilika Sv. Silvestra v Trstu
Vljudno vabljeni!
Večer sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB
. . Mali oglasi	a Kino
V BOLJUNCU prodamo rustično hišo zidano iz kamna. Klicati na tel. št.: 333-4863968.
DVOSOBNO STANOVANJE, lepo opremljeno, s parkirnim mestom v garaži, dajem v najem v Sežani. Tel.: 3289699156.
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-
činami in Repnom, dostop z avtom, 4000 kv metrov, prodam za 18.500 evrov. Tel. št. 380-3017723.
PRODAJAM STANOVANJE v Žlebeh (Nevejsko sedlo - Sella Nevea): dnevna soba, kuhinja, tri spalnice, dve kopalnici, 2 terasi in garaža. Klicati v četrtek od 10.00 do 13.00 ali v nedeljo od 12.00 do 15.00 na tel: 333-1118664.
PRODAJAM žensko kolo. Cena 40,00 evrov. Telefonirati na tel. št. 3398160558.
PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 ali 040-228565 (v večernih urah).
PRODAM zazidljivo zemljišče (2000 kv.m) v Poljanah - Doberdob. Tel. 3343583142.
STREŠNE NOSILCE za avtomobile in za kolo prodam. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo: likanje, čiščenje, kuhanje ali nego bolnika. Pokličite na tel. št.: 342-7438392.
9 Šolske vesti
UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 30. maja, ob 15.00 v Ukmarjevem do-
mu v Skednju.
Navodila za prostovoljne prispevke
Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec.
Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika.
Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca.
AMBASCIATORI - 16.45, 19.00, 21.15 »Alice attraverso lo specchio«.
ARISTON - 16.30 »Florida«; 18.30 »Un bacio«; 21.00 »Pericle il nero«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Wilde Salome«; 18.00, 21.45 »Mi-crobo e Gasolina«.
FELLINI - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Era d'estate«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'al-tra faccia del denaro«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle montagne«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.25, 17.25 »Angry Birds (sinhr.); 16.15 »Angry Birds« (sinhr.) 3D; 18.50 »Houston, imamo problem«; 16.20 »Izdajalec po naši meri«; 16.30 »Materinski dan«; 17.15, 20.00 »Možje X: Apokalipsa«; 18.15, 21.00 »Možje X: Apocalipsa 3D«; 21.15 »Planet samskih«; 18.20, 20.50 »Prava fanta«; 19.20 »Psi brezčasja«; 18.30, 20.30 »Sosedi 2«; 20.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 15.30 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Houston, imamo problem«.
NAZIONALE - 18.00, 20.00 »Alice at-traverso lo specchio«; 16.15, 22.00 »Alice attraverso lo specchio 3D«; 16.30, 18.15, 20.00. 21.45 »Da Monet a Matisse«; 16.15, 18.45, 21.30 »X-Men: Apocalisse«; 18.45, 21.30 »Captain America: Civil War«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Somnia«; 16.40 »Robinson Crusoe«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.50, 19.40, 21.10 »Alice attraverso lo specc-hio«; 21.40 »Captain America: Civil War«; 17.15 »Alice attraverso lo specc-hio 3D«; 16.40, 18.35, 21.30 »X-Men: Apocalisse«; 19.00, 21.00 »Da Monet a Matisse«; 16.30, 19.00, 21.30 »La pazza gioia«; 19.35, 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 16.40 »Mortadello e Polpetta«; 19.30, 21.45 »Somnia«; 16.30 »The Boy«; 16.45 »Tini - La nuova vita di Viole tta«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Alice attraverso lo specchio«; Dvorana 2: 17.45, 20.15 »Da Monet a Matisse«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 3: 17.40, 20.30 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 4: 17.15, 19.50 »La pazza gioia«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«.
□ Obvestila
AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj za pridobitev dovoljenja za nakup in uporabo fitosa-nitarnih sredstev v kmetijstvu, ki bo potekal v Trstu v sledečih dneh: danes, 25., 26., 30. in 31. maja, od 18.00 do 22.00. Info na www.adformandum.org, in-fo@adformandum.org, 040-566360.
KROŽEK KRU.T - v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« vabi na sprehod po tržaških ulicah v spoznavanju mestne arhitekture s turistično vodičko Eriko Bezin v četrtek, 26. maja. Zbirno mesto v pritlični veži na sedežu v Ul. Cicerone 8 ob 16. uri. Info in prijave na društvenem sedežu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal v četrtek, 26. maja, ob 20. uri v bodočem središču za promocijo vina »Prosecco DOC« na Proseku št. 280.
SPD MAČKOLJE prireja 54. Praznik češenj od petka, 27., do ponedeljka, 30. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«. V petek, 27. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sardoni Barcolani Vivi; v soboto, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino AlterEgo; v nedeljo, 29. maja, v sklopu pobude »Mačkolje - vas češenj«, od 12.00 dalje stojnice domačih pridelovalcev, ob 15.00 delavnice za otroke, ob 15.30 »Sprehod skozi vas in njen čas«, od 18.00 dalje glasbena in plesna zabava s skupino Kraški muzi-kanti; v ponedeljek, 30. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Klapa z Brega. Odprtje kioskov: petek, sobota in ponedeljek ob 18.00, nedelja že ob 12.00. Prisrčno vabljeni!
JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu.
SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK KONTO-VEL Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 29. maja, ob 9.30 na travniku pred spomenikom na Proseški Postaji svečanost ob 72-letnici usmrtitve desetih obešenih talcev. Slavnostna govornika bosta ravnatelj SLORI-ja Devan Jagodic in zgodovinar Piero Purini. Ko-memoracija bo ob vsakem vremenu.
REVIJA GALEB vabi na predstavitev spletne strani, ki bo v torek, 31. maja, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču TS360 na Trgu Oberdan.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi na infor-mativno-predstavitveni večer tečaja slovenščine za začetnike, ki bo v sredo, 1. junija, ob 20.00 v društvenih prostorih v Saležu. Tečaj bo potekal v juniju/juliju.
TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI in ŠZ Bor, organizira v petek, 3. junija, ob
15.	uri dan odprtih vrat s predstavitvijo poletnih jadralnih tečajev. Vabljeni!
KLAPA '36 iz Dolinske občine pozor! Pripravljamo veliko fešto, da skupno obeležimo našo okroglo obletnico. Zbrali se bomo v nedeljo, 5. junija, v parku v Pre-benegu od 16. ure dalje. Če želiš se nam pridružiti prosimo, da nam čim prej javiš. Tel.: 040-228896 ali 040-228254.
OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123.
ZSKD sporoča članom in mladim med
16.	in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org).
NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 328-6238108 (Zulejka).
OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA
od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do
16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno.
POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED za otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-polaju od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija. Prijave in info na tajni-stvo@skdvigred.org, ob raznih dejavnostih v Štalci v Šempolaju ali na tel. št. 380-3584580.
SS Prireditve
GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« Trst vabi na zaključni akademiji: danes, 25., in v soboto, 28. maja, (nastop učencev in podelitev priznanj), ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v Trstu.
SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine - otroška plesna skupina, vabi danes, 25. maja, ob 19.00 na zaključno prireditev »Zaplešimo«.
ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo danes, 25. maja, na kavo s knjigo ob 90-letnici Kosovelove smrti. Na srečanju z Matejo Kralj in Simonom Kasteli-cem bodo predstavili knjigo Odprto in ostale projekte odkrivanja Srečka Kosovela. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu, ob 10. uri.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
bo nastopalo v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v Mavhinjah. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov!
SKD IN MEPZ FRAN VENTURINI od Domja vabita na koncert ob 20-letni-ci delovanja mešanega pevskega zbora. Zbor vodi Cinzia Sancin. Koncert bo v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v cerkvici sv. Martina v Dolini.
UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču. Urnik: petek, 27. maja: od 8.00 do 13.00, ponedeljek, 30. maja: od 8.00 do 16.00, torek, 31. maja: od 8.00 do 15.30.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
vabi na predstavitev knjige Vinka Bandlja »Grad in čas«, ki bo v Tržaškem knjižnem središču v četrtek, 26. maja, ob 18.30. Z avtorjem se bosta pogovarjala urednica Martina Kafol in Aleksander Koren, glavni urednik Primorskega dnevnika. Odlomke iz knjige bo bral Vladimir Jurc.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi ob bližajočem se poletju na odkrivanje zvezdnatega nočnega neba v Fin-žgarjev dom (Dunajska cesta 35) v petek, 27. maja, ob 20.00. Doktorica astrofizike Dunja Fabjan bo v predavanju z naslovom »Oči, zazrte v nebo« pripovedovala o tem, kaj nam o vesolju, oddaljenih meglicah in galaksijah razkrivajo vesoljski teleskopi in ponudila v ogled zanimivosti poletnega nočnega neba.
LJUDSKI DOM G. Canciani v Podlo-njerju vabi v petek, 27., in v soboto, 28. maja, na Rdeči praznik. V petek, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 razprava na temo »Ustavna reforma in njen vpliv na deželno avtonomijo«. Ob 20.00 glasba s skupino To LooLoose. Sobota: ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 razprava »Aktualnost antifašiz-ma«, ob 20.00 glasba s skupino Chirike.
SKD BARKOVLJE: javljamo, da zaradi bolezni prenesemo koncert »An po-podan u Kambrce« - 10-letnica otroškega zbora. Datum bomo še javili.
SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 27. maja, ob 20. uri v društvene prostore na zanimiv 24. pogovorni večer Divača - mesto nad Reko. Gosta večera: Ludvik Husu, jamar iz Orleka in Stojan Lipolt, arhitekt.
SKD IGO GRUDEN vabi na Zaključni zborovski večer v petek, 27. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Nabre-žini. Nastopili bodo OPZ Petpedi, DPZ in MePZ Igo Gruden.
SKD PRIMOREC vabi na uprizoritev otroške predstave »Volk in sedem kozličkov«, v izvedbi gledališke skupine BlaBla-Teater v petek, 27. maja, ob
18.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon.
GLASBENA MATICA sporoča, da je v Tržaškem knjižnem središču TS360 na ogled razstava dokumentov iz Deželnega arhiva Glasbene matice v Furlaniji Julijski krajini do 28. maja.
KROŽEK KLEKLJANJA - SKD Tabor (Prosvetni dom - Opčine) vabi na ogled razstave od nedelje, 29. maja (10.00-12.00/17.00-19.00) do četrtka, 2. junija (16.00-19.00). Otvoritev v soboto, 28.maja, ob 17. uri.
SKD VESNA prireja v soboto, 28. maja, ob 19. uri v Domu Alberta Sirka v Križu Glas mladosti. Nastopajo Glasbeni ustvarjalci iz Križa ter otroški pevski zbori iz Rupe-Peč, Šempolaja in Sovodenj.
MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabi na jubilejni koncert ob 50-letnici delovanja, ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 19.30 na Devinskem gradu.
UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.)
NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni!
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 30. maja, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju na zaključno prireditev. Nastopajo vsi društveni odseki in razni gosti.
CERKVENI PEVSKI ZBOR Sv. Jernej in župnija Sv. Jerneja apostola z Opčin vabita na tradicionalni »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v torek, 31. maja, po šmar-nični večerni sv. maši (pribl. ob 19.45). Sodelovali bodo Ml.DPS Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin Cergol, MoKZ Stane Malič in MCPZ Sveti Jernej pod vodstvom Janka Bana, gost večera pa bo Mešani cerkveni pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Šte-verjana, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Priložnostna misel: Neva Husu. Vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja!
BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni.
Prispevki
V	spomin na Anico Ukmar daruje mož Albert 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Konto-velu, 50,00 evrov za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel in 50,00 evrov za godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob bivšega soseda Toneta Kobala daruje Rožeta 25,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Toneta Kobala daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Tonija Kobala daruje Mara Milič 25,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras.
25.5.2014
25.5.2016
Anica Ukmar
Vedno v naših mislih.
mož Albert in sorodstvo
8
1 4 Sreda, 25. maja 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
dolina - Na 41. srečanju tudi Pihalni orkester Breg
Pihalne godbe iz Istre so spet skupaj zaigrale
Vsako leto v mesecu maju poteka mednarodno srečanje istrskih pihalnih orkestrov. Mednarodno srečanje istrskih godb je edinstveni dogodek. Glede samih srečanj je najbolj zanimivo dejstvo, da imajo srečanja poleg regionalnega tudi mednarodni značaj. Na srečanjih sodeluje nad dvajset godbenih zasedb iz hrvaškega, slovenskega in italijanskega dela Istre za skupno število 1.000 godbenikov. Želja pobudnikov srečanj je, da bi spodbudili in razširili tradicijo glasbenega amaterizma, ki ima v Istri od nekdaj zelo močne korenine. Zanimivo je še zlasti prepletanje narodnosti sodelujočih skupin, saj sodelujejo nekatera društva italijanske narodne skupnosti na Hrvaškem ter društvo slovenske manjšine v Italiji. Srečanja so edinstvena priložnost za druženje in igranje glasbenikov iz iste istrske regije, ki so jih meje v preteklosti ločile pod različne oblasti in jih je Evropska unija spet združila pod eno in isto skupno okrilje.
Po nadvse uspešnem organiziranju jubilejne 40. izvedbe, ki je potekala lani v Dolini, so letošnjo 41. srečanje priredili v Izoli. Srečanja godb so v Istri prvič stekla leta 1974. Nastala so v hrvaškem delu Istre in so se z leti razširila tudi na slovenski del. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je kot gost prvič sodeloval tudi Pihalni orkester Breg iz Doline. Od tega obdobja dalje je bil Pihalni orkester Breg vključen med istrske pihalne orkestre in se vsako leto kot eden od najbolj aktivnih članov udeležuje srečanj. Letošnje srečanje sta v soboto, 14. maja, priredila domači pihalni orkester in Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Zaradi neugodne vremenske napovedi so organizatorji iz prvotno načrtovanega kopališča Svetega Simona premestili kraj dogodka v mestno športno dvorano. Kot predstavnik severnega dela Istre, ki je danes v Italiji, se je srečanja udeležili tudi Pihalni orkester Breg iz Doline. Dogodek se je začel v popoldanskih urah z igranjem državnih himen narodnosti, ki jih zastopajo sodelujoči orkestri. Pihalni orkester Izola je zaigral slovensko Zdravljico, Puhački orkestar grada Pule je zaigral hrvaško Lijpa naša domovino, Limena glazba Zajednice Ta-lijana je zaigrala italijansko himno, Pihalni orkester Breg pa je zaigral evropsko Beethovnovo Odo radosti. Godbeniki Limene glazbe Rovinj so ob koncu prvega dela zaigrali himno istrskih srečanj Krasna zemljo, Istro mila. Srečanja je uradno odprla nekdanja županja Občine izola in svetnica v slovenskem parlamentu Breda Pečan. Po tem delu so se na odru zvrstili nastopi vsakega posameznega orkestra. Godbeniki iz Doline so nastopali proti koncu niza koncertov in zaigrali ven-ček uspešnic nemškega skladatelja Berta Kampferta, ki je med drugim napisal note znanih Stranger in the Night in Spanish eyes, ter Avsenikovo polko Slovenski pozdravi, ki je zaslovela po žvižganju s prsti nepozabnega člana ansambla Leva Ponikvarja.
Srečanja so se zaključila z nastopom domačega pihalnega orkestra in predajo zastave organizatorju naslednjega 42. srečanja, ki bo potekalo v kraju Bale. Neuradni del praznovanja pa se je nadaljeval s pravo istrsko fešto v okoliških lokalih, kjer so se godbeniki družili in v mešanih zasedbah igrali najrazličnejše godbene uspešnice, ki so od nekdaj skupne celemu istrskemu prostoru. (ml)
Udeleženci 41. srečanja pihalnih orkestrov Istre v Izoli
ricmanje - Prestižni priznanji
Uh, kako tolčeta!
Nagrajena tolkalista PO Ricmanje Goran Polojaz in Luca Coretti
opčine - Pri ZKB
Še zadnjič o coni 30 in pedibusu
V okviru projekta Občine Trst za ureditev tako imenovane »cone 30« - območja, kjer bo hitrost vozil omejena na 30 km/h - in pešpoti Pe-dibus na Opčinah se nadaljujejo srečanja z občani, da bi na podlagi njihovih namigov in ugovorov zasnovali izvršilni projekt, ki bo nato vodil v njegovo uresničitev. Na pobudo Občine Trst je v preteklih mesecih že prišlo do več srečanj z občani, na katerih so predstavili projekt oz. se z njimi sprehodili po vaških ulicah, ki bi se morale po novem spremeniti v za bivanje prijeten kraj. Prav tako so poskrbeli za srečanja z učenci osnovne šole Carlo Lona in rekreacijskega središča Fonda Savio, katere so poučili o pomenu in spodbujanju počasne mobilnosti.
Prihodnje srečanje bo jutri ob 18. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, kjer bodo občinski tehniki in odborniki predstavili izsledke skupnega »projektiranja«. Zaključno srečanje pa je predvideno 31. maja ob 15.30 v rekreacijskem središču v Doberdobski ulici.
Nagrajena tolkalista: levo Goran Polojaz, spodaj Luca Coretti
Pri Pihalnem orkestru Ricmanje se lahko pohvalijo z dvema mladima tolkalistoma, ki sta se s 4. glasbenega tekmovanja Citta di Palmanova vrnila vsak s svojo nagrado. Tekmovanje, ki ga prireja Glasbena akademija v Pal-manovi, je namenjeno glasbenikom in zborom nižjih in višjih srednjih šol. Posebna nagrada je namenjena pianistom in zborom, v kategorijo solistov pa spadajo vsa ostala glasbila.
Prav v kategoriji solistov za letnika 2004 in 2005 je Goran Polojaz prejel prvo nagrado (96 točk), Luca Coretti pa diplomo o zaslugi (81 točk). Gojenca profesorja Alexa Kure ta, ki se med letom izučujeta pri glasbenih tečajih pihalnega orkestra Ricmanje, sta se predstavila s prostim programom ob klavirski spremljavi Rosselle Fracaros, in tako prepričala komisijo, da si zaslužita visoko točkovanje. Za Luko je bila to prva tovrstna priložnost, medtem ko se je Goran že udeležil natečajev, vedno na pobudo nadebudnega profesorja Kureta, ki si prizadeva, da bi gojenci doživeli tudi tako izkušnjo. Žirijo so na letošnji izvedbi sestavljali: Daniele Za-nettovich (italijanski skladatelj), Helfried Fister (avstrijski violinist), Branko Mihanovic (hrvaški oboist), Sandro Torlontano ( profesor kitare na tržaškem konservatoriju), Antonio Piani (profesor zborovske glasbe na videmskem konservatoriju) in Giorgio Ziraldo (tolkalist tržaškega konser-vatorija). (mp)
domjo - Mešani pevski zbor Fran Venturini
Pojejo že 20 let
Jutri v cerkvi sv. Martina v Dolini jubilejni koncert
Mešani pevski zbor Fran Venturini od Domja
Mešani pevski zbor Fran Venturini od Domja bo jutri z jubilejnim koncertom v cerkvici sv. Martina v Dolini proslavil svojo 20-letnico neprekinjenega delovanja.
Ustanovljen je bil na začetku sezone 1995-1996. Na društvenem občnem zboru leta 1995 se je namreč porodila zamisel, da bi ustanovili tudi mešani pevski zbor, ki bi vsem mladim nudil priložnost nadaljevati pevsko pot v sklopu društva.
Vodstvo zbora je tedaj prevzel pevovodja Walter Lo Nigro, krstni nastop pa je mladi sestav imel pred dvajsetimi leti, 26. maja 1996, v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro, ko je domače društvo na lastnem sedežu gostilo pobrateni zbor iz Marzabotta.
Od leta 1997 zbor redno nastopa na reviji Primorska poje in ji je od tedaj ostal vsako leto zvest vse do danes.
Leta 1998 je vlogo pevovodje prevzel mladi dirigent David Žerjal iz Ricmanj, od leta 2005 pa zbor vodi dirigentka Cinzia Sancin iz Doline, s katero je zbor dosegel mnogo pomembnih dosežkov, med katerimi je vsem pevcem še posebno ostalo v lepem in dragem spominu gostovanje v Sarajevu leta 2014.
Vsi ljubitelji petja in sicer dolinski občani so torej vabljeni na jubilejni koncert ob 20-letnici Mešanega pevskega zbora Fran Venturini od Domja, ki bo v jutri ob 20.30 v cerkvici Sv.Martina v Dolini, natanko dve desetletji po krstnem nastopu. (ms)
Kulturna dediščina Krasa: suho gradnja
V okviru prireditve Opčine v cvetju prireja Združenje za zaščito Opčin drevi ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB (Ul. del Ricreatorio 2) na Opčinah predavanje o kulturni dediščini Krasa: suho gradnji.
Srečanje bo uvedla arhitektka in inšpektorica na ministrstvu za kulturo in turizem v FJK Monika Milič, ki bo spregovorila o potrebi po zaščiti suho gradnje na Krasu. Mikrofon bo predala inženirju in podpredsedniku raziskovalnega centra v Parizu (Centre d'Etudes et de Recherches sur lArchitecture Vernaculaire) Sergiu Gnesdi, ki se že dolgo posveča raziskavam na področju suho gradnje; poglobil se bo v vprašanje teras in hišk na Krasu. Na koncu bo Vojko Ražem predstavil še delavnico za obnovo Jurijeve hiške pri Banih, ki jo bo vodil 5. junija.
/
Primorski
TRŽAŠKA
Sreda, 25. maja 2016
9
prosek - Seja zahodnokraškega rajonskega sveta
Sklepno poročilo
(ob polovični prisotnosti)
Svetniki Demokratske stranke odsotni - Rajonski svet zavrnil občinski programski dokument
Obletnica vstopa Italije v vojno
Kontovelska Mlaka
fotodamj@n
Med zadevami, ki nam jih ni uspelo urediti, je najbolj pekoče dejstvo, da ni bila sanirana kontovelska Mlaka. Tako je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza na zadnji seji rajonske skupščine sklenil poročilo o svojem petletnem mandatu.
V dokumentu je ocenil, da je bilo v teh letih »verjetno več senčnih kot sončnih plati.« Rajonski svet je vsekakor opravil svoje poslanstvo odgovorno, stalno je bil pozoren tako na čiščenje cest kot na delovanje javne razsvetljave, pa tudi na odvoz odpadkov (pri čemer je izrecno izpostavil že utečene ekološke sobote).
Posebno poglavje je posvetil spoštovanju zaščitnega zakona. Rajonski svet je stalno opozarjal občinske urade na izvajanje določil zaščitnega zakona, predvsem kar se tiče jezikovnih pravic slovenske skupnosti.
Med opravljenimi deli je omenil podaljšanje vodovodnega omrežja v kontovelskem bregu, posege za obnovo paštnov, posege za izboljšanje prostorskega načrta.
Na kakih desetih javnih srečanjih s krajevnim prebivalstvom so bila obravnavana vprašanja, ki še najbolj zanimajo vaščane, kot na primer prometni načrt na Proseku, prisotnost azbesta v ezulskem naselju v Križu, obnovo kanalizacije v Križu, prizadevanja, da bi preprečili prodajo poslopja nekdanjega doma za ostarele Don Mar-zari v Naselju San Nazario in druge.
Cattaruzza je ocenil, da je bil odnos z občinsko upravo večkrat »težaven«, predvsem kar se tiče poskusa zaprtja občinske izpostave na Proseku (ki ni prodrla).
Rajonski predsednik je priznal, da je pakt stabilnosti po svoje zdesetkal občinske posege na Zahodnem Krasu. Kljub temu pa je bilo pričakovati, da bo občinski upravi vendarle uspelo nekaj postoriti. Tako pa so ostali razširitev proseškega pokopališča, ureditev dostopa do vojaškega pokopališča pri Božjem polju, obnova cerkvice sv. Roka v Križu in prenova nekdanje pralnice prav tako v Križu le na papirju.
Njegovemu poročilu o petletnem delu rajonskega sveta je - žal - prisluhnila le polovica rajonskih svetnikov. Ob predsedniku Cattaruzzi so se seje udeležili le še štirje svetniki oziroma svetnice, kar jasno kaže na dejstvo, da so se odnosi v rajonski skupščini v obdobju pred volitvami skrhali.
To je bilo razvidno tudi med razpravo in glasovanjem o občinskem programskem dokumentu. Na njegov račun je bilo slišati mnogo kritik in dejansko nobenega pozitivnega mnenja, verjetno tudi zato, ker so bili vsi svetniki Demokratske stranke (z izjemo Ta-nie Conestabo, ki pa je bila izvoljena
kot neodvisna) odsotni.
Ob taki prisotnosti na seji je bil občinski programski dokument zavrnjen z glasovoma Iva Starca (mešana skupina) in Alberta Viatorija (Ljudstvo svobode), medtem ko so se predsednik Cattaruzza, Conestabo in Mitja Košuta (Zveza levice) vzdržali. (mk)
Spominska prireditev na avstro-ogrskem pokopališču na Proseku
Včeraj je minilo sto let od vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Obletnice so se spomnili po vsej države, pri nas pa na avstro-ogrskem pokopališču na Proseku (na sliki). Deželno vlado je na prireditvi zastopal odbornik Francesco Peroni, o zgodovini pokopališča pa je govoril Igor Dolenc. Glavni prireditelj je bila italijanska vojska, ki se je obletnice vstopa v vojno spomnila tudi v italijanski kostnici v Kobaridu.
trebče - V petek v okviru delavnic SKD Primorec
Volk in sedem kozličkov ob koncu gledališke sezone
V zadnjih tednih potekajo v Ljudskem domu v Trebčah mrzlične priprave na zaključni nastop osnovnošolcev, ki se ob ponedeljkih popoldne udeležujejo gledališke delavnice. Delavnice vodi Julija Berdon s pomočjo mladih domačink Maje Mochor, Veronike Škerk, Veronike Feri, Chiare Di Stani-slao in Tine Kralj. Gledališko predstavo bodo otroci uprizorili v petek v Ljudskem domu in nosi naslov po znani pravljici bratov Grimm Volk in sedem kozličkov. Priredbo je podpisala Julija Berdon in je za to priložnost sestavila tudi pesem, ki jo je uglasbil Luka Carli, za scenografijo pa je pomagal Kristjan Canziani.
Po predstavi bo sledilo nagrajevanje malčkov iz vrtca, ki se udeležujejo pravljičnih uric, na koncu pa vse prisotne otroke čaka presenečenje!
S tem dogodkom se bo uspešno zaključila prva sezona gledaliških delavnic za osnovnošolce in pravljičnih uric za otroke iz vrtca, ki jih organizira slovensko kulturno društvo Primorec.
Mladi se pripravljajo na petkov nastop
trst - Ulični prodajalec na mestnem nabrežju
Pred policistko
se je izzivalno otipaval
Med pristojnostmi lokalne policije je tudi nadzor nad dejavnostmi uličnih prodajalcev v mestnem središču. Pred dnevi je nekaj občanov poklicalo lokalno policijo, ker naj bi se na nabrežju, blizu Velikega trga, zadrževala peterica pretirano vztrajnih, vsiljivih uličnih prodajalcev. Na prizorišče je prispela izvidnica, lokalna policista sta od prodajalcev zahtevala, naj jima izročijo osebne dokumente in dovoljenje za bivanje. Skupinica pa zahtevi sprva ni hotela ugoditi.
Nato je pristopila ženska, ki je policista zaprosila za pomoč, ker naj bi ji nekdo iz parkiranega avtomobila ukradel osebne predmete. Ko se je eden od dveh lokalnih policistov obrnil k njej, da bi ji prisluhnil, se je peterica moških prodajalcev znašla pred lokalno policistko: eden od njih je svoje nespoštovanje do žensk izrazil tako, da si je z roko segel v hlače in si začel otipavati intimne dele telesa. S takim izzivanjem pa je svoj položaj poslabšal, saj si je naposled prislužil kazensko ovadbo zaradi spolnega nadlegovanja. Na poveljstvu so ugotovili, da gre za 24-letnega senegalskega državljana M.N., kateremu je tržaški kvestor pred kratkim razveljavil dovoljenje za bivanje v Italiji (ima pa 15 dni časa, da zapusti državno ozemlje). Ovadili so ga zaradi spolnega nadlegovanja v oteževalnih okoliščinah, nespodobnega ravnanja, upiranja in nesodelovanja z javnimi organi. Doletela pa ga je še globa, ker nima dovoljenja za prodajo blaga.
Pri Devinu naleteli na obsojenca
Tržaška policija je v noči na torek pri Devinu ustavila kombi z albansko registrsko tablico. Med potniki je sedel tudi 44-letni albanski državljan R.H., ki ga je sodišče v kraju Santa Maria Capua Vetere že leta 2011 obsodilo na zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo v različnih mestih v Kampaniji. Pospremili so ga v koronejski zapor, kjer bo presedel dve leti, enajst mesecev in pet dni.
Kolajne osvoboditve
Ob skorajšnjem prazniku republike bo tržaška prefektura v sodelovanju z Občino Trst, deželnim vojaškim poveljstvom, deželnim šolskim uradom, federacijo Grigio-verde in pokrajinskim Vzpi-Anpi jutri, 26. maja, ob 17. uri v športni palači Palachiarbola partizanom, nekdanjim internirancem v nacističnih taboriščih ter vsem, ki so se bojevali v rednih oddelkih oboroženih sil podelila kolajne osvoboditve.
Medalja želi biti spominsko priznanje za žrtvovanja, prizadevanja in vnemo, ki so jih mnogi vložili v zasledovanje svobode in samostojnosti, se pravi vrednot, na katerih temeljita italijanska republika in ustava. Te vrednote pa je še danes potrebno prenašati na nove generacije.
Bembo podpredsednik družbe Autovie Venete
Upravni svet družbe Autovie Venete je včeraj soglasno imenoval novega podpredsednika. To je Tiziano Bembo, ki v upravnem svetu zastopa Deželo Veneto. Upravni svet, ki mu predseduje Maurizio Castagna, je poleg tega odobril razpis za najem 24 vozil, ki jih bo uporabljala policija za nadzor na avtocestah. Vrednost razpisa je 1,569 milijona evrov.
Razpis za 22 vzgojiteljev v občinskih jaslih
Tržaška občinska uprava je objavila razpis za 22 delovnih mest (18 ur part-time) s pogodbo za nedoločen čas za vzgojitelje v občinskih jaslih. Razpis je namenjen za občinske uslužbence, ki so zaposleni na osnovi pogodb za določen čas in so doslej delali vsaj 36 mesecev.
Madžarski podjetniki jutri na 7. pomolu
Več kot 60 predstavnikov madžarskih špediterskih in ladjarskih družb bo jutri obiskalo terminal za kontejnerje na 7. pomolu pristanišča, ki ga upravlja družba Trieste Marine Terminal. Še pred tem se bodo na sedežu Pristaniške oblasti sestali z izrednim komisarjem Zenom DAgostinom, ki bo predstavil pristanišče in njegove značilnosti. Obisk so priredili ob priložnosti začetka delovanja tretje tedenske železniške zveze med 7. pomolom in Budimpešto, ki poteka na osnovi partnerstva med družbama To Delta in Alpe Adria.
Knjiga Michaela Brauna Mutti Angela Merkel
V	Novinarskem krožku bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo novinarja Michaela Brauna Mutti Angela Merkel (založnik Laterza), posvečeno nemški kanclerki. Knjigo bo ob prisotnosti avtorja predstavil Gabriele Patrello, srečanje bo vodil predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti.
Zaradi stavke morda danes težave za storitve INPS
Pokojninski zavod INPS sporoča, da zaradi napovedane stavke osebja, ki so jo razglasile nekatere sindikalne organizacije javnega sektorja, danes ne bo zagotovljena ponudba vseh storitev.
Danes 164. obletnica ustanovitve državne policije
Državna policija bo danes obeležila 164. obletnico ustanovitve. Slovesno praznovanje pod geslom Esserci Sempre bo na kve-sturi ob 10. uri, uro prej pa bodo položili vence v spomin na padle policiste. Urad za priseljeništvo in potne liste bo zaradi tega dopoldne zaprt, popoldne pa bo odprt kot običajno od 15. do 19. ure.
Maša v spomin na policista Vincenza Raiolo
V	cerkvi na Starem trgu je duhovnik Paolo Rakic včeraj daroval mašo zadušnico v spomin na policista Vincenza Raiolo ob udeležbi njegovih staršev in sorodnikov. Raiola je bil 24. maja ubit v oboroženem spopadu z nekaterimi kriminalci v Milanu.
10
1 4 Sreda, 25. maja 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
književnost - Jutri v Trstu predstavitev prvenca Vinka Bandlja
Roman o gradu in času
TRST - V Tržaškem knjižnem središču bodo jutri, 26. maja, predstavili literarni prvenec Vinka Bandlja Grad in čas. Knjiga 38-letnega Tržačana je izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Bandelj se bo o njej pogovarjal z urednico Martino Kafol in glavnim urednikom našega dnevnika Aleksandrom Korenom. Odlomke iz dela bo bral Vladimir Jurc. Pričetek ob 18.30. S privoljenjem založbe objavljamo odlomek iz romana, ki ga je za nas izbral avtor.
morilec
Na robu vasi se meglice še držijo krošenj dreves. Morilec stopi na pot. Na robu vasi vzhaja jutro.
Rana ura, prava ura. Morilec je zgodaj vstal. Nataknil si je klobuk in oblekel dežni plašč. Ovratnik si je dvignil visoko na obraz in stopil iz hiše. Leno vstaja jutro izza meglic. Vse je še tiho. V pričakovanju. Dogodkov, ki se bodo zgodili. Težak mesarski nož je morilec vtaknil v žep. Včeraj ga je brusil. Ob polnoči v leseni lopi ob razmajanem plotu. Noč je bila temna in brez lune. Tanki oblaki so zakrivali zvezde. Potem je nož preizkusil na kuncu, ki je visel obešen za zadnje noge s stropa. Rezilo je bilo ostro. Še malo ga je na-brusil. Za gotovost. Da bo dobro rezalo.
V ranem jutru stopi morilec na pot. Pot je blatna. Polna luž. Tam čez na pobočju je zapuščen sadovnjak. Hruške in jablane so se divje razbohotile. V sredi med njimi posušeno deblo moli rogovile v zrak. Iz gozda prihaja vonj po mokrem listju in vlažni prsti. Vonj rodovitnosti. In vonj smrti. Naprej, kjer se kolovoz steka na asfaltirano cesto, sveti bleda brljivka v meglo. Križišča pod sabo ne uspe osvetliti. Samo rumen svetniški sij lebdi nekje nad zemljo tam na koncu kolovoza.
Po cesti stopa morilec proti prvim hišam v vasi. Vas še spi. Morilec gre mimo zapahnjenih vrat in mračnih okenskih okvirov. Psi se stiskajo v pasjih uticah. Tiho renčijo v jutranjo meglo. Še se zadržuje nad vasjo. Tihe so stopinje morilca po jutranji cesti. Moker jutranji mraz mu gre skozi dežni plašč. Do kosti. Roke stiska v žep. Para se dviga iz ust izpod klobuka, ko globoko diha izza visoko dvignjenega ovratnika. Ostro je nabrušen nož v žepu v zgodnjem jutru.
Ljudje se nemirno obračajo v snu. Z odejami si pokrivajo glavo. Vlažen mraz pronica skozi zapahnjena okna. Nekdo prestrašen zakriči v spanju. Kaj je strašnega videl v sanjah?
Morilec gre svojo pot. Čudno se mu bleščijo oči v megli.
Z vrta na koncu vasi žalostno zacvili od blata umazano ščene. Potem stisne rep med noge in se pritaji na pragu zaprtih vrat. Po cesti stopa morilec. Dnevu naproti. Dnevu, ko se bodo vsi računi izšli. Odločeno je. Premišljeno je. Jutro je še megleno in cesta je prazna. Obcestne svetilke svetijo same sebi v obraz.
Po poti stopa morilec usodi naproti.
Ta pot. Ta pot pelje daleč. Skozi vas, ob plotovih, skednjih in hlevih.
Čez rob vasi, skozi sadovnjake na položnih pobočjih.
Še čez in naprej po temni zarezi med Selivcem in Grmado. Skozi bukovje in po poti naprej.
Tako prideš po poti do druge vasi.
Tam so tudi ljudje, ki v jutru spijo v toplih posteljah.
In psi v pasjih uticah in kokoši v kokošnjakih in živina v hlevu. In razmajani plotovi in skednji in lesene lope za orodje in sadovnjaki in polja ob robu ceste.
Vinko Bandelj se je rodil leta 1978 v Trstu. Po maturi na klasičnem liceju Prešeren je diplomiral iz znanosti o okolju in pozneje še doktoriral. Zaposlen je kot raziskovalec na področju preučevanja morja, oceano-grafije in morske ekologije. Zanima se za okoljske in širše družbeno-politične problematike sodobnega sveta, ukvarja se s tradicionalnimi japonskimi borilnimi veščinami in goji kaktuse. V prostem času potuje, fotografira in preučuje filme Johna Forda. Ob tem zelo ljubi književnost in rad piše. Ob znanstvenih člankih, ki jih objavlja v mednarodnih strokovnih revijah, piše še časopisne članke, pa tudi poezijo in prozo.
Grad in čas je Bandljev prvenec. Gre za eksperimentalni roman, v katerem se odraža avtorjeva ljubezen do slovenskega jezika, ki ga spretno uporablja in s katerim se poigrava v različnih registrih, obenem v delu izstopa velika radovednost in pozornost do različnih tem človekovega življenja. Dotika se tako zgodovine kot ljudskega izročila, filozofije in ezoterike, iz vseh zapisov pa veje dobro poznavanje književnosti -
Vinko Bandelj se je rodil leta 1978 v Trstu, kjer tudi živi
martina richiardi
od klasikov svetovne književnosti do beatniške generacije in sodobne ustvarjalnosti severnoameriških Indijancev.
In še gre pot naprej po tej asfaltirani cesti dokler ne prideš do položnega sveta, odkoder se odpre pogled daleč naokrog. In če megla ne prekriva ravnine, kot sedaj, lahko vidiš grič z gradom na njem in pod njim veliko, belo mesto. In tja se steka vse polno poti. Srečujejo se v barih in bifejih, v temnih restavracijah z obokanimi stropi in zbledelimi freskami na njih. Srečujejo se na mostovih, ki se v belem kamnu pnejo z enega brega na drugi, pod zelenimi drevoredi vrb žalujk in na prometnih križiščih. Potem pot na križišču zavije in zadihana preteče predmestja z nizkimi hišami, ki niso nič drugačne kot tiste na vasi, kjer v revni sobi postaran par bulji v ekran televizije in čaka, da preteče še zadnji čas do smrti. In ponoči na podstrešju dojenček v zibelki joče in budi mlado mamo, ki je sama in mora vstati, čeprav je ves dan delala v prodajalni na drugem koncu mesta. In pot pelje naprej mimo bleščečih neonskih napisov na trgovskih centrih in dolgih obzidij opuščenih tovarn. Potem je znova na prostem, izven mesta, med polji in travniki, gozdovi in sadovnjaki. Tu in tam so griči posejani s cerkvicami ostro prišiljenih streh zvonikov. Pod večer se oglasijo zvonovi za večernice. In spet so griči in gozdovi in v daljavi zasneženi vrhovi gora. In končno pride pot do drugega mesta. Tu se ustavi na trgu pod platanami z mizicami in stoli kavarn.
Tukaj je morilec stopil na svojo pot. Od tu se je odpravil, da bi prišel do tega jutra. Do tiste koče na robu vasi ob zapuščenem sadovnjaku. Že davno od tega se je odpravil na pot. Prišel na vas. Na vasi se je potuhnil. Dolga leta je morilec živel sam, po poljih in gozdovih nabiral zdravilna zelišča, jih sušil v lopi za hišo. Ni se zmenil za sadovnjak, ki je sčasoma podivjal. Na vasi so ga poznali, kupovali od njega rman in materino dušico, cvetove in lubje lipe. Za čaj, za prehlad, za bolečine v križu, za nespečnost in proti utrujenosti. Za vse je imel zdravilo. In za vsakogar.
Razen zase. V temnih nočeh je dolgo svetila luč v koči na robu vasi. Nihče ni hodil tod mimo. Sam je sedel v koči. Ali na klopi v lopi.
Čakal je morilec. In čakal. Čakal, da pride ta čas. Ko se bodo računi izšli. In bo mir zavladal. Po celem svetu. In v morilčevi duši.
V hladnem jutru stopa morilec po vaški cesti. Nikogar ni na spregled. In nikogar ne bo. Saj tako je imelo biti. Morilec je vse natanko pripravil. V črne črke na bel papir je zapisal svoj načrt. Vsakokrat vse na novo premislil. Popravil. Pike in vejice dodal. In vsakokrat je potem načrt zgorel v ognju.
Spremenil v črn pepel in bel dim, ki se je dvigal sredi noči v črno nebo.
Določeno. Vse je določeno. Vse je, kot mora biti. Nič se ne bo spremenilo. Ker se ne more spremeniti. Morilec mirno stopa proti svojemu cilju v hladnem jutru.
Zdaj kar ostanite v svojih hišah. Trdno zapahnite vrata in okna zaprite. Morilec je tu. To je njegov trenutek. Zdaj ni več pomoči. Nož je nabrušen in na cesti ni nikogar. Le pokrijte si glavo z blazino. Čepke si dajte v ušesa, da ne boste slišali bitja svojega srca.
Ampak tedaj. Tedaj, kje ste bili? Tedaj ko se je morilec potikal po vasi?
Tedaj, ko je po travnikih stikal za zdravilnimi zelišči? Ste se z morilcem pogajali za ceno? Za meto in borove vršičke? Kje ste bili, ko se je stara jablana v sadovnjaku posušila in so ostale samo ro-govile? Ste se tedaj z morilcem pogovarjali o vremenu? O lanskoletnem snegu in prihodnjem poletju?
Kje ste bili, ko je morilec na robu vasi zatopljen sam vase strmel proti gradu? In so se mu čudno bleščale oči?
Kje ste vendar bili, ko je morilec šel na pot, že dolgo od tega? Ko je v onem mestu stopil na pot, med mizicami in stoli kavarn pod platanami? Pripešačil v to vas? Kje ste bili dolge zimske noči, ko je sam v lopi koval črne načrte? Ko je v trgovini v mestu izbiral med noži? In med noži iz-
bral tega, ki zdaj nabrušen v žepu leži? Povejte, kje ste bili. Ste čepeli na varnem za zapahnjenimi vrati? Kot sedaj? In črna noč je trkala nanje tedaj? Ali je bil beli dan?
Ko stopi morilec na konec vasi, se pot začne vzpenjati. Tja gor. Proti gradu. Naenkrat
se razparajo jutranje megle.
Prvi žarki sonca posijejo na vrh Hudičevega stolpa. Poševni in leni. Kot vedno zjutraj. Oplazijo nakrušeno zidovje. Stoletno obzidje. Nič kolikokrat prej so to že naredili. Neštetokrat. In neštetokrat še bodo. Od danes do neskončnosti. Rdeče strešnike na prenovljeni strehi palacija. In dišeči jasmin, ki se pne ob stebrih arkad navzgor. Na grajskem dvorišču.
Morilec pogleda navzgor. Tam je cilj. In konec. Tam je konec vsega. Z roko seže v žep. Nož je še tu. Mesarski nož. Z ostro nabrušenim rezilom.
Zdaj je moj čas.
Prve ptice že čivkajo v sivi hlad.
Jutro je tu. In morilec z njim.
2016)
(Vinko Bandelj: Grad in čas, ZTT,
koncertno društvo - Sklepni koncert sezone
Racionalni Gamba
i \
TRST - Sezona 2015-16 Koncertnega društva se je v gledališču Verdi sklenila s koncertom, ki je odprl dolg niz, v katerem bomo poslušali vseh 32 Beethovnovih klavirskih sonat. Predsednik društva Nello Gonzini je pred koncertom pianista Filip-pa Gambe povabil na oder podpredsednika Sklada CRT-Tržaške hranilnice Lucia Delcara in občinsko odbornico Antonello Grim, ki sodelujeta v projektu, da bi čim več mladih približali glasbeni umetnosti: Sklad CRT je tudi letos mladim podaril 160 abonmajev za koncertno sezono, 120 pa za sezono gledališča Verdi, tržaška občina pa je soudeležena v načrtu, ki skuša povezati šole z gledališčem. Nagradili so mladega dijaka, ki si je z največjim številom prisotnosti prislužil dragoceno Salzburg Card (prost vstop na sloviti Festival).
Umetniški vodja Koncertnega društva Enrico Bronzi je prebral pismo častne avstrijske konzulke v Trstu Sabrine Strolego, ki si obeta čim tesnejše sodelovanje med državama, še posebej na kulturnem področju. Bronzi poučuje na ugledni salz-burški akademiji Mozarteum in je z rektorjem sklenil dogovor o pobratenju in
F/EOU
35TI \
Pianist Filippo Gamba med tržaškim nastopom

m. sterle
medsebojnih umetniških izmenjavah; izpostavil je pomenljivo dejstvo, da je glavni motor ekonomije v Salzburgu ravno glasba, v brk vsem, ki trdijo, da se s kulturo ne da preživeti. Napovedal je tudi otvoritev sezone 2016-17, ki bo 6. novembra s sklep-
(s Triom iz Parme bo sodeloval odlični klarinetist Alessandro Carbonare), 30. novembra pa bo druga etapa dolgega popotovanja z Beethovnovimi klavirskimi sonatami.
Očarljiv, pa tudi zelo zahteven in ne
nim koncertom ciklusa Brahmsovih triov malo problematičen načrt je Bronzi zaupal
italijanskemu pianistu, ki se je pred leti izkazal na pomembnih mednarodnih tekmovanjih, zdaj pa poučuje na akademiji v Baslu. Filippo Gamba je za prvi koncert zaigral vse tri sonate iz op. 2, tri skladbe, ki jih je Beethoven spisal v Haydnovem duhu ter jih uglednemu mojstru tudi posvetil. To pomeni, da je komponist upošteval večino konvencij, ki so zakoličile shemo klasične sonate v dunajskem slogu, kljub temu pa je v strogem okviru tu pa tam našel priložnost za bolj drzen in oseben pristop. Tega pa nismo zasledili v Gambovi izvedbi: pianist se je sonat lotil s hladno racionalnostjo in občutek distance je povečalo dejstvo, da je igral iz not, kar je dandanes bolj redek primer. Med najbolj posrečene trenutke lahko uvrstimo zadnji stavek -Rondo grazioso iz .Sonate v A-Duru op. 2 št.2, pa tudi zadnji stavek Sonate v C-Duru op. 2 št. 3, sicer pa nimamo nobene pripombe k tehničnemu nivoju igre, ki je bil vseskozi zadovoljiv.
Gamba je požel kar dolge aplavze ter se poslovil z dvema skladbama Roberta Schumanna, v katerih je našel bolj zanimive in rahločutne zvočne odtenke.
Katja Kralj
/
Primorshi
KULTURA
Sreda, 25. maja 2016 1 1
gledališke nagrade tantadruj - Sinoči v Kopru
Zmagoslavni Trio
KOPER - V koprskem gledališču so sinoči podelili tantadruje, nagrade treh primorskih gledališč - Gledališča Koper, Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in SNG Nova Gorica. Za igralsko stvaritev je bil nagrajen Rok Matek za vlogo Marije v predstavi Trio, za gledališki do-
sežek pa ustvarjalna ekipa iste predstave, nastale v produkciji Gledališča Koper. Žirija, ki so jo sestavljali Aleš Valič (predsednik) ter Gregor Butala in Ana Perne, je ocenjevala devet prijavljenih predstav iz treh primorskih gledališč. Med temi so bile tudi tržaške produkcije oziroma ko-produkcije Peer Gynt, Ismena, njena sestra, Lepa Vida ter Pes, noč in nož.
Tantadruja za življenjsko delo je izbrala žirija v sestavi Dušan Mlakar, Majda Suša in Marij Čuk. Odločitev je padla na Borisa Cavazzo, priznano in priljubljeno ime slovenskega gledališča in filma. Cavazza je bil profesionalno močno povezan s primorskim gledališkim prostorom, čeprav ne konstantno. Nastopil
Levo
Boris Cavazza, desno protagonisti predstave Trio: Rok Matek, Uroš Smolej in Daniel Dan Malalan
arhiv, jaka varmuž
je na primer v številnih produkcijah Slovenskega stalnega gledališča, v koprskem gledališču pa se je tudi upokojil.
Gledališko-glasbena predstava Trio na besedilo Gašperja Tiča, v režiji Jake Ivanca in produkciji Gledališča Koper, ki je bila premierno uprizorjena lani, je redko viden primer uspešnega zlitja ustvarjalnih energij pri doseganju jasno zamišljenega uprizoritvenega cilja. V danem primeru je to komedija s songi, ki želi v prvi vrsti zabavati, vendar pri tem nikoli ne zapade v cenenost ali pretiranost, temveč svoj razvedrilni učinek gradi na temeljitem poznavanju žanrskih zakonitosti in njihovem upoštevanju pri odrski realizaciji.
Hvaležno izhodišče za ta dosežek ponuja vešče spisano besedilo Gašperja Tiča, ki v okretnih rimah stilizira prepoznavne življenjske situacije in karakterje, vselej z mislijo na njihovo sočno prelitje v igralske stvaritve; režija Jake Ivanca komične nastavke predloge premišljeno uglasi v skladno celoto, kjer lahko trojica nastopajočih - Uroš Smolej, Daniel Dan Malalan in Rok Matek - izkaže ves svoj razkošni komedijski (in tudi pevski) talent, je med drugim zapisala žirija.
Dobitnik tantadruja za najboljšo vlogo Rok Matek je Marijo, dežurno žrtev draženja med sestrami Novak, ustvaril kot krščansko togo vzgojeno žensko v
miramar - Na ogled do oktobra
V grajskih dvoranah Skrinje rož in dišav
Dragocene unikatne keramike
TRST - V stalni zbirki miramar-skega gradu v Trstu si lahko do 16. oktobra ogledamo tudi specifično razstavo dragocenih unikatnih keramik z rastlinskimi okrasnimi motivi. Razstava, ki nosi naslov Skrinje rož in dišav, predstavlja mojstrovine iz kraja Nove pri Vicenzi, to je kraj, ki je od osemnajstega stoletja dalje znan po kakovostni produkciji keramičnih izdelkov.
Razstava se prav preko izbrane motivike še posebej ujema z okoljem miramarskega parka, saj so se po zamisli Maksimiljana Habsburškega ohranile do naših dni zelo različne eksotične rastline in dišavnice, ki so prihajale iz različnih, tudi oddaljenih krajev: Mehike, Afrike in daljnega Vzhoda. Kot je na odprtju razstave povedal direktor združenih deželnih muzejev Luca Caburlotto, je v teku prenova miramarskih zimskih vrtov, zato sodi razstava v širše zasnovani načrt ovrednotenja povezave med umetnostjo in lepoto rastlinskega sveta, ki je v Miramaru še posebej živ.
Kuratorka, umetnostna zgodovinarka Katia Brugnerolo, je pristopila do tematike raziskovalno in zbrala 32 eksponatov, ki prihajajo izključno iz zasebnih zbirk, več od teh je prvič na ogled v javnosti. Gre za dragocene primerke, ki so nastali na prehodu 18. v 19. stoletje. Razlikujejo se po namembnosti in okrasnih motivih. Vse te redke primerke, ki so pogostoma obe-
POSTANI NAŠ SLEDILEC
@primorskiD
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
PrimorskiD
z rastlinskimi motivi
nem velikih dimenzij, odlikuje kakovost obdelave in prefinjenost slikarskih dekoracij. Raziskovanje je vodilo tako predvsem v primerjalno obravnavo prepoznavnosti specifičnih botaničnih vrst. Kuratorka je prišla na sled kar triinštiridesetim različnim kategorijam, kar dokazuje, da so slikarji dobro poznali specifične značilnosti posameznih rastlin ter jih znali do potankosti prikazati. Med vsemi je še najpogosteje upodobljena vrtnica, kraljica rož. Dekoracije so izvedene s pod-loščnimi barvami, ki so zelo podobne akvarelom. Motiv je tako zgrajen z neponovljivimi lazurnimi potezami zelo bleščečih barv, kar izpričuje veščino in obvladanje slikarskega postopka. Veliko je analogij z beneško slikarsko šolo. Kuratorka je študijsko obdelala to povezavo in prišla na sled avtorstvu dekoraciji znanega slikarja Giovanni-ja Ortolanija. Podrobna analiza motivike je v primeru naslikanega zvonika privedla do ugotovitve, da gre za zvonik iz Novija.
Eksponati so postavljeni v posameznih muzejskih dvoranah, prepoznamo jih in ločimo že na prvi pogled od eksponatov stalne zbirke, ker slonijo na barvnih, nepravilnih podstavkih. Postavljeni so kronološko, delno se tematsko ujemajo z namembnostjo sobe, v kateri se nahajajo. Tako je na primer v Šarlotini sobi na ogled več keramičnih predmetov, ki so značilni za žensko uporabo. Za postavitev je poskrbel direktor miramarskega parka Maurizio Anselmi, ki se je pri načrtovanju podstavkov navdihoval po nepravilnosti oblik, ki so v naravi, zato imajo mehkejše linije in se z razstavljenimi unikatnimi majolikami lepo ujemajo. Prav zaradi neobičajnih
Na gradu so na ogled dragocene keramike različnih velikosti
dimenzij je mestoma prostor precej nasičen.
Ogledamo si lahko vaze, posode, okrasne predmete, ure, keramične omarice, košare, krožnike, ogledala različnih dimenzij in oblik, s pozlačenimi elementi ter domiselnimi okrasnimi rešitvami. Različni so tudi stilni prijemi ustvarjalcev, pri katerih prevladuje neorokoko.
V osrednjem prostoru Dvorane
lignano - Junija
nagrada Hemingway
Luis Sepulveda
mordzinski
poznih 30. letih, ki jo »pregreha« sicer mika, a ji globoko vsajeni sram in zadržanost preprečujeta, da bi dokončno strla okove vzgoje. V komedijsko podani zgodbi je ta figura prikazana s sočnim izražanjem lastnosti. Upodobitev plahe Ko-rošice, ki v triu vzpostavi nasprotje s polsestrama, temperamentnima Primorkama, pa zajame še njene druge značajske poteze. Ti polno zaživijo v značilni obarvanosti Marijine narečne pripadnosti, igralsko naštudirane in govorno prepričljivo oblikovane, kar se navsezadnje zlije s samo prelevitvijo igralca v ženski lik, ki mu z značajsko natančno izdelano gesti-ko in mimiko občinstvo zlahka verjame, piše v utemeljitvi. (sta, pd)
fotodamj@n
galebov postane razstava veččutno zasnovana po vzoru beneške zbirke v palači Mocenigo. Šest različnih miz ponuja gledalcem možnost, da z vonjem doživijo rastline, ki rastejo v parku in so na vazah upodobljene. Ločene so po krajih, za katere so endemične, vsaka miza ima ločene štiri predalčke z različnimi dišavami, ki močno vplivajo na emocionalno podoživljanje razstave.
Jasna Merku
LIGNANO - Čilski pisatelj Luis Sepulveda je dobitnik letošnje nagrade Hemingway, ki jo Občina Lignano podeljuje v sodelovanju z Deželo Furlanijo - Julijsko krajino in fundacijo Pordenonelegge.it. Sepulveda je avtor številnih globalnih uspešnic, med katerimi sta bili v slovenščino prevedeni Zgodba o mačku, kije naučilgalebko leteti in Starec, ki je bral ljubezenske romane.
Nagrado bodo podelili 25. junija v Lignanu. Ob njem bodo v tamkajšnjem kinu Cinecity stali še ostali letošnji nagrajenci: filozof Massimo Cacciari, izraelski pisatelj Aharon Appelfeld in fotograf George Tatge. Vse štiri bodo med 23. in 25. junijem gostili tudi na raznih javnih srečanjih, da bi občinstvo po-bliže spoznalo uveljavljena imena svetovne kulturne srenje.
Znana in neznana imena skupaj na Obalnih rimah
V četrtek in petek (ob 20. uri) prireja Klub študentov občine Koper poseben literarni dogodek, s katerim se bodo poklonili prvi obletnici Obalnih rim. V dveh dneh se bodo na odru Centra mladih zvrstili številni literati iz cele Slovenije, od Kopra, Pirana, Portoroža, Ankarana pa vse do Brežic, Črne na Koroškem in Maribora. Na osrednjem letošnjem tovrstnem dogodku se bo predstavilo šestindvajset še neuveljavljenih piscev oziroma tistih, ki komaj prodirajo na slovensko literarno sceno, in kar štirinajst že uveljavljenih piscev. Med slednjimi ne gre spregledati dobro poznanih domačih imen tovrstne scene, kot so: Ines Cergol, Veronika Dintinjana, Patricija Dodič, Dejan Koban, Urška Kramberger, Jan Krmelj, Tomaž Mahkovic, Marko Matičetov, Andrej Medved, Ana Pepelnik, Marcello Potocco, Tone Škrjanec in Jure Vuga. V okviru pestrega spremljevalnega programa se bo predstavila Gledališka šola Talia, ki bo izvedla tri kratke gledališke predstave, v petek pa bo Domen Slo-vinic (Akami) izvedel še krajše glasbene intermezze.
Obalne rime so v zadnjem nekaj več kot letu dni postale že dobro poznani literarni večeri s katerimi želijo organizatorji zbuditi literarno sceno na Obali in njeni širši okolici. S tem dogodkom se skuša tudi izenačiti razlikovanje med neuveljavljenimi in uveljavljenimi avtorji, kot tudi med mladimi in starimi. Želja organizatorjev je še, da bi neuveljavljene in uveljavljene pisce poezije, proze, dramskih besedil spodbudili k javnemu nastopanju, da tudi na ta način (pri)dobijo večjo prepoznavnost, samozavest in spoznajo podobno misleče ter z njimi izmenjujejo izkušnje. Prve Obalne rime so prvič potekale lanskega maja, praviloma pa potekajo vsak zadnji četrtek v mesecu. (roša)
1 2 Sreda' 2S- maJa 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu
gorica-tržič - Na oddelku SERT se je letos že zglasilo 37 hazarderjev
Za širjenje zasvojenosti kriva velika ponudba iger na srečo
Igralna avtomata
»Filozofi morda gledajo na stvar drugače, iz zdravstvenega vidika pa res ni dvoma, da je patološko hazardiranje bolezen. To vemo že vrsto let, dodatno potrditev najdemo v zadnjem Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj, ki patološko igranje na srečo uvršča med odvisnosti.« Srečanje o hazardiranju, ki ga je v soboto ponudil festival eStoria (o tem poročamo na drugem mestu), je bilo izhodišče za pogovor s Carlom Beneventom z goriško-tržiškega oddelka za zdravljenje odvisnosti SERT. Oddelek, ki deluje pod okriljem zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Furlanijo, ima od leta 2007 tudi službo za zdravljenje patoloških hazar-derjev. Teh je - žal - čedalje več.
»Ko je naša služba začela delovati, smo imeli le štiri paciente, od takrat pa je njihovo število iz leta v leto naraščalo. Višek smo dosegli lani s 50 patološkimi ha-zarderji, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa je na naša vrata že potrkalo 37 ljudi. Na porast lahko delno vpliva večja ozaveščenost o problemu, kriva pa je zlasti pretirana ponudba iger na srečo. Več možnosti za igro imamo, več patoloških bolnikov dobimo,« pravi Benevento in izpostavlja, da vsak igralec na srečo še ni bolnik, »tako kot ni vsaka oseba, ki pije alkoholne pijače, alkoholik«. To, da si občasno kupimo srečko Gratta e vinci, iz nas seveda ne naredi ha-zarderja, veliko ljudi pa preprosto ne more več prenehati igrati: oseba, ki je zasvojena z igrami na srečo, je pripravljena na vse-
gorica - Festivalska polemika	r^m
Filozof: Igre na srečo	* so šola demokracije Televizijka: Tragedija
Tudi letošnji festival eStoria je občinstvo spremljalo z velikim zanimanjem, zato ni čudno, da je trditev, ki jo je izrekel eden izmed predavateljev, razdelila poslušalce na dva tabora. Vnela se je polemika, navijaško kričanje pod šotorom pa je v trenutku priklicalo v spomin vzdušje z dogajanja okrog boksarskega ringa.
To se je zgodilo v soboto popoldne v Apihovem šotoru, kjer sta na temo Igre na srečo, strast in patologija spregovorila znani obraz iz TV oddaje Le Iene Nadia Toffa in filozof Pier Aldo Rovatti. V kolikor jima je moderatorka Emanue-la Masseria pustila precej proste roke, je bil besedni dvoboj med njima živahen in polemičen, vendar ni obrodil (zaželenih?) sadov, to je jasnih ocen o problematiki. Vsak je ostal pri začetnih stališčih: filozof na idejno teoretični, televizijka pa na praktični ravni.
Zgovorni so podatki o odvisnosti od iger na srečo v Italiji: bolnikov je 800 tisoč, dva milijona oseb pa tvega, da to v kratkem postane; obiskovalci igralnic niso le ostareli ali nezaposleni, pač pa v čedalje večjem številu najstniki in zlasti ženske; italijanski državljani potrosijo letno kar 85 milijard evrov za igre na srečo.
Nadia Toffa, ki je o dramatičnih posledicah iger na srečo napisala knjigo
Nadia Toffa na goriškem soočanju s filozofom Pier Aldom Rovattijem
bumbaca
Quando il gioco si fa duro, je igre negativno ocenila in hkrati postavila na zatožno klop državo, ki omogoča njihovo širjenje. »Medtem ko je bil Totocalcio nekoč povezan z romantičnim pričakovanjem izida, je v zadnjih desetih letih prišlo do velikega porasta teh iger. Nanje naletimo za vsakim vogalom. Te igre ne preverjajo naših sposobnosti, delujejo pa na osnovi psiholoških mehanizmov, ki vodijo v odvisnost.« Novinarka je pri svojem delu spoznala veliko »novodobnih sužnjev,« ki so na ruleti zaigrali premoženja, usmrtili svoje najdražje in večkrat sami tragično končali.
Rovatti pa je zagovarjal pomen igre, »ki predstavlja šolo demokracije: ruleta nudi vsem enake možnosti za zmago in nas hkrati uči, da lahko izgubimo, kar je
v življenju pomembno«. Teh iger ne gre demonizirati, saj so povezane s tekmovalnostjo in naključjem, trdi filozof, ki bi igre na srečo vključil celo v šolske programe. Kritičen je bil do Svetovne zdravstvene organizacije in psihiatrov, ki uvrščajo odvisnost od hazardiranja med bolezni. Pri tem ga je poslušalka pogumno vprašala, kako naj označi svojo nekdanjo odvisnost od iger na srečo. Morali bi se vprašati, kaj nas res pritegne pri teh igrah, je dejal in namignil na odvisnost od denarja. Po opozorilu strokovnjaka, da ljudje umirajo zaradi te odvisnosti, je Ro-vatti sogovornici očital dogmatizem in poenostavljanje ter se polemično vprašal, zakaj pa se ne sprašujemo, koliko ljudi umre zaradi odvisnosti od denarja ali v prometnih nesrečah. (mch)
mogoča dejanja, da si priskrbi denar. Mnogi patološki igralci zapravijo več, kot si lahko privoščijo, zato postanejo zelo živčni in razdražljivi, začenjajo najemati posojila, krasti, izdajati nekrite čeke, lagati sebi in bližnjim ... Številne družine zaradi problematičnega hazardiranja razpadejo.
»Italija po ponudbi iger na srečo sodi v sam evropski vrh, na Goriškem pa je zaradi bližine slovenskih igralnic izbira še večja. V zadnjih letih se je vsekakor število igralnih avtomatov in drugih iger pri nas tako pomnožilo, da ljudem sploh ni več treba hoditi v Novo Gorico. Igralnice obiskuje zla-
sti določena vrsta patoloških hazarderjev, ki potrebujejo bolj udobno in zaščiteno okolje, kjer so nekako ločeni od sveta. Tudi lastniki trafik in barov v Italiji so začeli igralcem namenjati posebne sobe: ne gre za etično odločitev, ampak za posledico ugotovitve, da tako bolje deluje,« pravi Benevento.
Večina ljudi, ki se zaradi zasvojenosti z igrami na srečo zdravi v Gorici in Tržiču, ima med 40 in 49 let. Ena četrtina je žensk. »Preko 90% naših pacientov igra na igralnih avtomatih. Večina izmed njih je pomoč poiskala, ker jih je k temu spodbudila družina,« pravi naš sogovornik, po katerem je
zdravljenje navadno precej dolgo, saj trajala lahko tudi dve ali tri leta.
V okviru spojitve goriškega in južno furlanskega zdravstvenega podjetja je prišlo do združitve goriško-tržiškega oddelka SERT s palmanovskim, kar je vir zaskrbljenosti. »Za zdaj nihče ne govori o selitvi, po drugi strani pa zdravstveno podjetje naši službi ni posvetilo velike pozornosti v listini storitev. Če bi slučajno goriški ali tržiški sedež ukinili, bi to pomenilo izgubo večjega dela pacientov, saj bi le-ti gotovo ne prihajali v Palmanovo,« zaključuje Carlo Benevento. (ale)
standrez
Primer tuberkuloze v italijanski sekciji vrtca
Štandreški vrtec
bumbaca
V štandreškem vrtcu so ugotovili primer tuberkuloze. Iz pisma, ki so ga včeraj prejeli tudi starši otrok, ki obiskujejo tamkajšnji slovenski vrtec Pika Nogavička, izhaja, da je za nalezljivo boleznijo zbolel eden izmed otrok italijanskega vrtca, s katerim slovenski sekciji delita stavbo.
»Zaradi primera okužbe s tuberkulozo znotraj šolske skupnosti je bila analizirana didaktična dejavnost, ki poteka znotraj stavbe otroškega vrtca. Ukrepi, ki jih ministrstvo za zdravstvo predvideva v teh primerih, se razlikujejo glede na trajanje izpostavljenosti kužni bolezni. V prvi fazi zdravstvenega nadzora bodo zato preventivnim ukrepom podvrženi le otroci italijanske sekcije vrtca, kjer je bila lahko izpostavljenost daljša. Samo v primeru, da bodo iz nadzora te skupine otrok ugotovljeni elementi, ki bi lahko spremenili sedanjo oceno tveganja zaradi izpostavljenosti, bodo enakim ukrepom podvrženi tudi otroci slovenskih sekcij,« navaja dokaj splošno pismo, ki so ga na slovensko ravnateljstvo in starše naslovili iz oddelka za nalezljive bolezni zdravstvenega podjetja.
Z zadevo bodo podrobneje seznanili starše otrok slovenskega vrtca na današnjem informativnem srečanju, medtem ko so se z italijanskimi starši sestali včeraj. Obolelega otročiča imajo že nekaj časa v oskrbi. Iz pisma je razumeti, da je situacija pod nadzorom, saj bi drugače bili ukrepi takojšnji in odločnejši.
Tuberkuloza ali jetika je kronična nalezljiva bolezen, ki jo povzroča mycobacte-rium tuberculosis. V večini primerov prizadene pljuča, lahko pa tudi druge organe. S pravočasnim odkritjem in pravilnim zdravljenjem je bolezen povsem ozdravljiva. Prenaša se z osebe na osebo s kužnim aero-solom oz. z vdihavanjem okuženega zraka. Kužni aerosol nastaja pri kašljanju, kihanju, glasnem govorjenju ali petju oseb s pljučno obliko tuberkuloze.
Parkirišče končno rešili odpadkov
Za odvoz odpadkov je občina odštela 23.000 evrov
Odlagališča na parkirišču v Giustinianijevi ulici v Gorici ni več. Za odvoz odpadkov, ki je občino stal 23.000 evrov, je poskrbelo podjetje Neda Ambiente iz Palmanove. Kup gradbenega in drugega materiala je ob vznožju grajskega griča pustilo podjetje Edilramon iz Trevisa. Podjetje, ki mu je bila zaupana gradnja grajske vzpenjače, je propadlo, odpadki pa so več kot eno leto zasedali del parkirne površine. Občina je najprej stopila v stik s stečajnim upraviteljem, nakar je sklenila, da bo sama poskrbela za sanacijo in nato zahtevala povračilo stroškov v okviru stečajnega postopka.
nova gorica - Postopek izbire direktorja gledališča
Izmed štirih ostali dve imeni, ministra mnenje ne zavezuje
Svet zavoda Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici je včeraj obravnaval kandidaturi za direktorja te ustanove. Enemu od dveh kandidatov je svet zavoda namenil več podpore, kateremu, pa predsednik Mat'až Kulot ni želel razkriti.
Kot je znano, so se na razpis ministrstva za kulturo prijavili štirje kandidati: Maja Jerman Bratec, vodja novogoriške izpostave republiškega Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Borut Bašin, nekdanji predstavnik za odnose z javnostmi v SNG in To-mica Dumančič, sedanji direktor novogori-škega stanovanjskega sklada, ki je SNG v preteklosti že vodil, medtem ko četrto ime še danes ni znano. Dumančič je od kandidature odstopil še pred predstavitvijo pred komisi-
jo ministrstva. Ta je nato kot kandidata potrdila Jerman Bratčevo in Bašina in njuni kandidaturi poslala v presojo svetu zavoda, strokovnemu svetu in lokalni skupnosti. Slednja bo o tem odločala na junijski seji, strokovni svet prihodnji teden, medtem ko je svet zavoda o tem razpravljal na ponedeljkovi seji.
»Kandidata ustrezata vsem razpisnim pogojem. Oba primera smo prebrali, pripomb nismo imeli. Ministrstvu smo nato napisali svoje mnenje in mu ga poslali. Za enega od kandidatov smo se sicer bolj opredelili. Glede na to, da imenovanje direktorja ni v naši pristojnosti, to je v pristojnosti ministra, mi smo samo njegov posvetovalni organ, ne bi želel izpostavljati, za koga smo se bolj opredelili. Ne nazadnje minister naše-
ga pisma še ni dobil in ne bi bilo higienično, če bi se neko ime prej pojavilo v časopisih,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal Matjaž Kulot. Mnenje sveta zavoda, strokovnega sveta in lokalne skupnosti za ministra ni zavezujoče. Ta lahko med kandidati direktorja izbere po lastni presoji, lahko pa tudi ne izbere nobenega izmed obeh kandidatov, ponovi razpis in sedanji vršilki dolžnosti mandat podaljša.
V.d. direktorice Nedi Rusjan Bric mandat vršilke dolžnosti preteče avgusta. Doslej je bila na to mesto imenovana dvakrat, na zadnji razpis za direktorja SNG Nova Gorica pa se ni prijavila in zato na mesto direktorja s polnim mandatom tudi ne more biti imenovana. (km)
Primorski
GORIŠKA
Sreda, 25. maja 2016
13
tržič - Sklep občinskega odbora
Srečko Kosovel bo dobil zelenico
Tržiška zelenica, ki bo posvečena Kosovelu, ob naslovu Kosovelov kip v Trstu
Zelenico, ki se nahaja med ulicama Romana in Tonzar v Tržiču, bodo poimenovali po Srečku Kosovelu. Za poimenovanje mestne točke po slovenskem pesniku so si Slovenci iz Laškega prizadevali že več let, na ponedeljkovem zasedanju pa je njihov predlog, za uresničitev katerega si je prizadeval tudi deželni predsednik SSO Walter Bandelj, sprejel tržiški občinski odbor.
Kosovelova zelenica bo prva točka v tržiški občini, ki bo nosila ime po Slovencu. Drugače je v Ronkah, kjer imajo Srebrničevo ulico, Kosovelovo ulico in Ulico Angela Černica. Tem je treba prišteti še Ulico Metlika, ki jo je ron-ška uprava poimenovala po pobrateni slovenski občini. »Zadovoljni smo, ker je tržiška uprava držala besedo. Predlog za poimenovanje so predstavniki slovenskih društev vložili že pred petimi leti, a ni bilo odziva. V prejšnjih mesecih pa smo s predsednikoma društev Tržič in Jadro Lucio Germani in Karlom Muccijem ponovno predložili vso potrebno dokumentacijo ter se srečali s predsednikom občinske komisije za kulturo Paolom Masello,« pravi Bandelj in nadaljuje: »Želeli smo si, da bi po Kosovelu poimenovali kakšno ulico, vendar to ni bilo mogoče, saj nismo našli nobene neimenovane. Priložnost bi morali izkoristiti ob gradnji kakšnih novih stanovanjskih naselij, žal pa nismo bili dovolj odzivni.« Slovesno poimenovanje, je še napovedal Bandelj, bo predvidoma septembra, priredili pa ga bodo skupaj s Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo.
Še pred občinskim odborom je predlog o poimenovanju mestne točke po Srečku Kosovelu sprejela tržiška občinska komisija za toponomastiko. Med zasedanjem je nasprotovanje predlogu izrazil le njen član Giulio An-tonaci. »Nisem protislovansko nastro-jen, saj govorim in razumem slovensko, vendar se sprašujem, zakaj naj bi poimenovali ulico po Kosovelu, medtem ko imamo toliko osebnosti, ki so prispevale k rasti Tržiča,« je poudaril An-tonaci. Kljub njegovemu stališču so ostali člani konzulte prižgali zeleno luč za poimenovanje po Kosovelu, kar je nato storil še občinski odbor. Le-ta je na ponedeljkovem zasedanju sprejel tudi sklep o poimenovanju dveh mestnih parkirišč: parkirišče v Ulici Romana bodo poimenovali po nekdanji tovarni ledu, parkirišče v Ulici Plinio pa po nekdanji predilnici Cotonificio triestino.
nova gorica
Mesto knjige
V	Novi Gorici bo od 31. maja do 3. junija potekal prvi urbani festival Mesto knjige. Zasnovali in organizirali so ga člani Društva humanistov Goriške (DHG), dogodkom se pridružujejo tudi Bevkova knjižnica, Slovensko narodno gledališče, Kulturni dom, Goriški muzej in mestna občina. Festival bo posvečen meji na našem območju, pa tudi aktualnemu dogajanju v svetu in Evropi.
Organizatorji so pripravili celovit sklop dogodkov: od knjižnega sejma, okroglih miz, predavanj, delavnic do neformalnega druženja in glasbe. Večina bo potekala na Bevkovem trgu. Zametek Mesta knjige je nastal decembra lani, ko je DHG v sklopu novoletnih prireditev v mestu prvič organiziral knjižni sejem. Dogodek je bil dobro sprejet. »Videlo se je, da je v mestu velika potreba po dobri literaturi in da so bralci željni branja,« pravi Maja Vrčon iz DHG, ki poudarja, da majska izvedba ne bo le knjižni sejem, temveč festival, saj so pripravili vrsto spremljajočih dogodkov: od gledaliških predstav, koncertov do javnih branj. Letošnja rdeča nit bo meja, zato so organizatorji uresničilo čezmejno navezo: »Podpiramo festival In\Visi-ble Cities, ki poteka v Gorici, skupaj z njimi imamo delavnico High books: gre za skupno ustvarjanje elektronske knjige,« dodaja Vrčonova.
V	koncept Mesta knjige spadajo tudi t.i. pop up knjigarne, ki bodo odslej postale novogoriška stalnica. Prva pop up knjigarna bo jeseni v Carinarnici na Erjavčevi ulici. Na prodaj bo literatura, ki se je sicer v mestu ne dobi. Gre pa za koncept knjigarn, ki se pojavijo le za določen čas, vedno na drugem mestu in z drugačnimi vsebinami.
Uvodni dan Mesta knjige bo v torek, 31. maja. Festivalski program se bo začel ob 12. uri, slavnostno odprtje pa bo ob 19.30; celoten spored festivala je na voljo na spletnem naslovu www.mestoknjige.si. (km)
gorica - Toponomastika
Peščica Slovencev na goriških ulicah
V občini Gorica so se prva slovenska imena ulic pojavila pred dvajsetimi in več leti, ko je bil član topono-mastične komisije danes že pokojni ravnatelj Albin Sirk. V njegov čas segajo Tu-mova in Fabianijeva ulica pri Sveti Ani, Kociančičeva ulica v Stražcah in Ulica Antona Gregorčiča v industrijski coni pri Štandrežu. Z drugo četvorko se je proslavila mestna uprava župana Vitto-ria Brancatija, ko si je za slovenska poimenovanja v toponomastični komisiji prizadeval prof. Aldo Rupel. Goriški Slovenci so tedaj dočakali Sedejev oširek pred cerkvijo svetega Ivana, Staničevo parkirišče ob Ulici Brass pri gluho-
nemnici, kjer je bil Stanič prvi prefekt, dalje Budalov park v obrtni coni pod rojstnim Štandrežem in Ulico Bratov Rusjan v bližini mirenskega letališča.
Javni napis je tudi rumena tablica z oznako slovenskega imena za osrednji mestni trg - Travnik. Na javnem mestu, toda na zasebni površini, je štirije-zični Bratinov dvor pred vhodom v travniški Kinemax. Lahko pa bi v seznam zaobjeli še Ulico Giuseppe Tominz (Tominčeva ulica), v katero zavijemo iz Ulice Duca dAosta, in Ulico Antonio La-sciac (Laščakovo ulico), toda s pripombo, da ne izvirata iz predlogov Slovencev v toponomastični komisiji.
gorica - DS
Znova zahtevajo operativno enoto za bolezni dojk
Goriški krožek Demokratske stranke zahteva od deželne uprave Fur-lanije-Julijske krajine, naj v goriški bolnišnici ustanovi operativno enoto za bolezni dojk, s katero bi službi za kirurgijo dojk, ki v Gorici že uspešno deluje, zagotovili kontinuiteto dela in primerno ovrednotenje. »Državni kongres združenja Andos, ki bo letos potekal v Gorici, bo za deželno upravo dobra priložnost, da pojasni svoje načrte. Kongresa se bo namreč udeležila tudi deželna od-bornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca,« pravita goriški tajnik Demokratske stranke Bruno Crocetti in načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingolani.
Gorica se lahko pohvali multidisci-plinarno ekipo za obravnavo raka dojke, ki dela na zelo visoki ravni. Ustanovljena je bila pred tridesetimi leti, vanjo pa so vključeni radiologi, kirurgi, psihologi in drugi strokovnjaki. Gorica se po kakovosti storitev, ki jih ponuja na tem področju, lahko kosa tudi z večjimi zdravstvenimi središči v deželi in izven nje. »Upamo, da bo deželna odbornica na kongres združenja Andos prinesla kakšno dobro novico za goriško zdravstvo,« pravita predstavnika Demokratske stranke. Kongres bo potekal v deželnem avditoriju v Ulici Roma od jutri do 28. maja.
gorica - Ob včerajšnji podelitvi bralnih značk
Praznik z Deso Muck
»Pisatelj neprestano bere, je radoveden in... vrhunski lažnivec«- Odbor staršev nagradil udeležence likovnega natečaja
Dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž so otroci slovenskih osnovnih šol včeraj dopoldne napolnili s svojo radoživostjo. Šolniki so namreč zanje pripravili praznik ob podelitvi bralnih značk, pričakalo pa jih je tudi presenečenje.
Glasen, uglašen in vesel je bil že začetek prireditve, ki jo je vodila učiteljica Barbara Rustja. K sebi na oder je najprej povabila petošolce, z njimi sestavila zbor in zapela himno o Deželi branja. Prepevala je hkrati vsa dvorana z vzgojitelji vred. Otroci so se nato glasno odzivali na učiteljiči-na vprašanja o tem, če so skozi celo šolsko leto veliko brali, kdo je največji slovenski pesnik, kdo pa piše romane, ali jih pišejo samo pisatelji ... Ne, pišejo jih seveda tudi pisateljice. Včerajšnje presenečenje je bila ravno ena izmed njih.
Osnovnošolce je obiskala slovenska mladinska pisateljica in vsestranska umetnica Desa Muck, ki jo je spremljala višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. Pri širjenju bralne kulture med najmlajšimi sodelujeta namreč s slovenskimi šolami v Italiji tudi Društvo Bralna značka Slovenije in republiški Zavod za šolstvo. Ne samo s svojimi zgodbami, temveč tudi s svojim igralskim nastopom je gostja včeraj nagovorila otročiče in jih poučila, kako bodo tudi sami postali pisatelji. »Pisatelj neprestano bere, mora biti radoveden in ... vrhunski lažnivec. V tem sem bila že od mladih nog pravi talent,« je začela svojo pripoved z odra.
Včerajšnja gostja Desa Muck in učiteljica Barbara Rustja (desno), petošolci med prepevanjem himne o Deželi branja (zgoraj)
bumbaca
Ko pa je spoznala, da ima laž kratke noge, »sem začela svoje laži, ki so se rojevale v domišljiji, zapisovati in postala sem slovenska pisateljica«.
Gostjo so otroci ob koncu nagradili z bučnim »hvalaaaa« in so nato z enakim navdušenjem spremljali podelitev bralnih značk. Paket z njimi sta iz rok Dese Muck prejela po dva predstavnika za vsako osnovno šolo - Ludvik Zorzut v Bračanu, Alojz Gradnik v Števerjanu, Josip Abram v Pevmi, Fran Erjavec v Štandrežu in po številu otrok največja osnovna šola Oton Župančič v Gorici. Bralnim značkam so letos
dodali še priznanja za super-bralce in pa knjižni dar za šolsko knjižnico. Sledilo je še eno nagrajevanje, tokrat na pobudo odbora staršev. Dve predstavnici odbora sta nagradili po enega učenca za vsak razred med udeleženci likovnega natečaja na temo filma Mali princ, ki so si ga med šolskim letom ogledali v kinu. Dvorana se je tedaj napolnila z naravnost navijaškim vzklikanjem otrok, ponosnih na nagrajenega sošolca ali sošolko. Preden so odšli iz dvorane, so še enkrat glasno pritrdili učiteljici Barbari, ko jih je vprašala, ali bodo še pridno brali. Obljuba pa seveda dela dolg.
1 4 Sreda, 25. maja 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
gorica - »Begunci« na festivalu èStoria
Prepočasi se odzivamo
Begunstvo jo od nekdaj spremljalo vojne, pa tudi klimatske spremembe, iskanje boljših življenjskih pogojev, lakote, izbruhe nalezljivih bolezni in tudi ekološke katastrofe. Na dobro obiskanem predavanju v deželnem avditoriju v Gorici so se v sklopu festivala eStoria trije ugledni zgodovinarji posvetili prav temu pojavu s posebnim poudarkom na vojne begunce. Pozornim poslušalcem so se predstavili Stefan Bielanski s pedagoške univerze v Krakovu na Poljskem, Petra Svoljšak za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter Catherine Wihtol de Wenden, francoska politologinja in sociologinja, ki je tudi svetovalka pri visokem komisaria-tu za begunce pri Združenih narodih.
Vsi trije tuji predavatelji so govorili v odlični italijanščini, posege pa je koordiniral novinar Giovanni Tomasin. Bie-lanski se je uvodoma posvetil srednji Evropi in zgodovinskim dogodkom, ki so z vojnami, s spreminjanji državnih meja in drugimi dogajanji povzročili masovne mi-grantske tokove. Včasih je šlo za nujno izbiro večjih skupnosti, včasih pa za prisilno preseljevanje, ki so ga izvajale okupacijske oblasti raznih območij. Zaustavil se je tudi na sedanjih migrantskih tokovih, pri čemer je javno mnenje zelo ločeno, saj gre za pojave, ki rojevajo negativne pojave. »Pri tem pa vsi pozabljamo, da smo bili prav Evropejci kolonizatorji velikih pre-komorskih dežel«, je poudaril Bielanski in dodal, da Evropa tvega, da izgubi vrednote, kot sta solidarnost in pomoč potrebnim.
Petra Svoljšak se je pomudila pri begunskih valih, ki jih je povzročila prva sve-
Petra Svoljšak: »V preteklosti so oblasti uspešno poskrbele za pregnana ljudstva, danes pa kljub razvitim družbam nismo v stanju, da bi problem ustrezno reševali«
tovna vojna. Takrat je iz svojih domov zbežalo več milijonov ljudi. Dobršen del svojega zanimivega posega je posvetila tudi beguncem s soške fronte in izpostavila primerjavo z današnjimi migranti. Kljub vojnim žariščem po domala vsej Evropi so oblasti v preteklosti dokaj uspešno poskrbele za pregnana ljudstva, danes pa kljub razvitim družbam nismo v stanju, da bi problem ustrezno reševali. »Prepočasi se odzivamo, tako da nas dogodki pogosto prehitijo in presenetijo,« je opozorila slovenska zgodovinarka.
Catherine Wihtol de Wenden je ugotavljala, da so v današnjih časih migrantski tokovi zelo olajšani, saj je povsod po svetu razmeroma lahko priti do potnega lista in drugih dokumentov. Poleg tega tudi ljudje iz manj razvitih dežel razpolagajo s televizijskimi aparati, internetom drugimi pripomočki, ki jim omogočijo, da lahko preverijo, kaj se dogaja drugod po svetu. Mnoge to prepriča, da se odločijo oditi drugam, kjer da je življenje lepše in boljše. Francoska predavateljica je tudi izrazila nelagodje, ker vse to dogajanje spretno izkoriščajo skrajna desnica in populistična gibanja, ki s svojimi razglasi podpihujejo predvsem strah pred migranti.
Kot je bilo pričakovati, so izvajanja trojice spodbudila živahno razpravo. Ta se je dotaknila raznih vidikov begunstva, za katerega so po oceni navzočih največji krivci ravno velesile: tudi zaradi gospodarskih računic netijo po svetu spore, ti pa se izrodijo v katastrofe. Ob zaključku je bilo slišati polemično vprašanje: kje so Združeni narodi in njihovi dobro plačani predstavniki, ki razpravljajo in modrujejo, potem pa ničesar ne ukrenejo? (vip)
Petra Svoljšak
bumbaca
Poklon tudi avstrijskim vojakom
Včeraj v Redipulji
Umrlim vojakom v prvi svetovni vojni so se včeraj poklonili na ploščadi kostnice v Redipulji v okviru pobude »L'Esercito combatte« ki jo je italijanska vojska ob stoletnici vojne organizirala na vojaških pokopališčih in ob spomenikih po državi. Komemoracije so se udeležili predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter nekaj skupin dijakov iz Laškega. Položili so venec in javno prebrali imena nekaterih vojakov, deželna odbornica Sara Vito pa je izročila spominsko medaljo potomcem enega izmed vojakov, ki je padel na bojišču. Medalja pomeni poklon tudi avstrijskim vojakom italijanskega jezika, katerih življenja so bila žrtvovana, v duhu združene Evrope in miru med narodi, je poudarila odbornica v Redipulji, kjer ima kostnica izrazit italijanski domovinski pečat.
In\VisibleCities v Raštelu
V	nekdanji Krainerjevi železnini v goriškem Raštelu bo danes ob 19. uri svečano odprtje urbanega multimedijskega festivala In\VisibleCities, ki bo potekal med 25. in 29. majem v znamenju posledic potresa v Furlaniji leta 1976. Ponudil bo skupno 48 instalacij, delavnic, razstav, gledaliških in plesnih perfor-mansov, knjižnih predstavitev, okroglih miz ... Ob odprtju bo voden ogled umetniških instalacij.
Milan Petek na kavi s knjigo
V	Katoliški knjigarni na goriškem Travniku se nadaljuje niz srečanj »na kavi s knjigo«. Jutri ob 10. uri bo v gosteh no-vogoriški književnik Milan Petek, ki bo v pogovoru z Jurijem Paljkom predstavil roman »Ljudje na burji«.
Zaključni dogodek pri Jezeru
Kulturno društvo Jezero bo jutri ob 19. uri na svojem sedežu v Doberdobu organiziralo dogodek ob zaključku sezone. Gostje večera bodo trio harmonik Dolina, učenci flavte pri Pihalnem orkestru Kras in Slavica Radinja, ki bo predstavila lepote Japonske; na ogled bosta razstava ročnih del tečajev pletenja, kvačkanja in kle-kljanja ter razstava izdelkov otrok, ki so pri društvu obiskovali ustvarjalni laboratorij.
Mali slavčki in gostje
Med večerom so zapeli, zaigrali in prikazali fotografije - Društvo pripravlja avgustovski izlet v Logarsko dolino
Nastopajoči z mentoricami na števerjanski prireditvi
vipava - Sodišče števerjan - Briški grič sklenil letošnjo sezono
Agroind v stečaj
Kaj bo z letošnjo letino grozdja?
Okrožno sodišče v Novi Gorici je včeraj sprejelo sklep o stečaju vipavske družbe Agroind. Stečaj so predlagali delavci, vodil pa ga bo stečajni upravitelj Andrej Perdan. Rok za prijavo terjatev je 28. avgust. Predlog za stečaj so v začetku aprila vložili delavci sami, saj so jim ukrajinski lastniki Agroinda dolžni že več plač in prispevkov. Tedaj so začeli tudi stavkati, stavko pa kasneje prekinili zaradi dogovora z vodstvom družbe in lastniki o poplačilu terjatev do delavcev. V zadnjem mesecu zaradi pomanjkanja repromateriala niti niso imeli več možnosti za delo, prav tako so v večini ostali neobdelani vinogradi, ki so v lasti Agroinda, tako da je letošnja letina vprašljiva.
Ukrajinski lastniki po ugotovitvah sodišča delavcem, ki so v rednem delovnem razmerju, dolgujejo 176.904 evre. Za meseca januar in februar jim niso izplačali niti minimalnih plač, prav tako jim niso poravnali davkov in prispevkov. Za december 2015 so delavci prejeli samo minimalno plačo, prav tako pa jim lastniki dolgujejo vse dodatke iz delovnega razmerja.
Sodnica Slavica Velikonja je po naroku prejšnji četrtek ugotovila tudi, da je dolžnik, to je družba Agroind, dolgoročno plačilno nesposoben. Vrednost njenega premoženja je bistveno manjša od vrednosti obveznosti. V takšnem stanju je že od konca leta 2013, za leto 2014 takšno stanje dokazujeta letno poročilo in bilančno stanje, v letu 2015 se je stanje še poslabšalo, kar vse onemogoča sanacijo družbe in nadaljnje poslovanje. Edina možna rešitev bi bila dokapi-talizacija, ki pa je večinski delničar na skupščini 28. januarja letos ni potrdil.
Stečaj po besedah predsednika sveta delavcev v Agroindu Andreja Furlana predstavlja edino možnost za rešitev težav delavcev in možnost za nov začetek. Upanje na nov začetek predelave so izrazili tudi vinogradniki, ki jih stečaj skrbi, ker ne bodo imeli komu oddati letošnje letine grozdja. Med upniki Agroinda pa niso le zaposleni, eden večjih upnikov je Kmetijska zadruga Vipava, ki še ni prejela plačila za oddano grozdje svojih zadružnikov v letu 2015. (sta)
Z otroško prireditvijo Mali briški slavčki in gostje so pri društvu Briški grič v Števerjanu v petek prejšnjega tedna zaključili letošnjo kulturno sezono.
Na odru doma na Bukovju se je najprej predstavil domači otroški zbor Mali briški slavčki. Pred občinstvom so zapeli venček pesmic, ki so jih pridno vadili med letom, za nastop in radoživost pa jih je publika večkrat nagradila s toplim aplavzom. Otroški pevski zbor, ki deluje pri števerjanskem društvu, vodita Valentina Nanut in Jana Drassich.
V drugem delu lepega večera so na vrsto prišli gostje. Za začetek so nastopili mali recitatorji kulturnega društva Skala iz Gabrij in pred zbranimi ljudmi odigrali gledališko igrico Mali Butalci, ki so jo pripravili pod mentorstvom Jane Pečar. Z uprizoritvijo zgodbic, ki jih je pred več kot sto leti napisal Fran Milčinski, so se gabrski osnovnošolci prvič predstavili na lanskem miklavževanju v domači vasi. Tudi pred števerjanskim občinstvom so odigrali smešne in trapaste Butalce - butalskega župana in županjo, policaja in po-licajčke, razbojnika Cefizlja in njegovo tolpo ter vaškega peka in kuharico. Petkov niz otroških nastopov so sklenili mali flavtisti pihalnega orkestra Kras, ki jih vodi Valentina Nanut.
Med večerom na Bukovju so prika-
zali še fotografije, ki so jih posneli med letošnjo sezono: od proslave ob 70. obletnici društva do pustovanja, od predstavitve knjige Vilija Prinčiča V Brucku taborišču do proslave ob dnevu žena, od barvanja velikonočnih pirhov do tradicionalnega prvomajskega praznovanja.
»Sezona se je uradno zaključila, še
zadnji dve lekciji sprostilne zumbe, nato pa na zaslužene počitnice,« pravi Tamara Mizerit, odbornica Briškega griča, ki pa ne miruje, saj načrtuje društveni izlet v Logarsko dolino. »Organizirali ga bomo 21. avgusta letos. Več informacij bomo pravočasno posredovali preko Primorskega dnevnika,« še dodaja odbornica.
goriška - Pri dogodkih sodelovalo preko 40 organizacij
Za zaključek projekta Bunker postavitev kipa v Doberdobu
Projekt Bunker 15 /18, katerega pobudnik je goriški Kulturni dom (s pokroviteljstvom Dežele Fjk), se postopoma zaključuje. Po raznih goriških občinah (So-vodnje, Doberdob, Števerjan, Zagraj in Gorica), v Sloveniji, na Koroškem in Madžarskem so se zvrstile številne prireditve. V Martinščini se na primer zaključuje razstava Jarki Claudija Pescija iz Bologne (pred časom je bila na ogled tudi v Rubijah in Kulturnem domu). Otvoritev na sedežu krajevne skupnosti so povezali s predstavitvijo knjige Il Carso Andreja Bellaviteja. Omeniti pa velja še predstavitev knjige Moj Kras - Il mio Carso Scipija Slataperja v prevodu Marka Kravosa, pohod Spoznavajmo Brda, razstavo Trilogija utrinkov iz
prve svetovne vojne, Pohod treh goriških hribov, okroglo mizo Ugovor vesti, predstave Ikarus, Demoghela, Bunker ...
V naslednjih tednih se obeta nov niz. V Gabrjah bodo v petek predstavili knjigo Igorja Ožbota Kajnova zapuščina, predstavo Bunker bodo že jutri ponovili v bunkerju na Vrhu, 12. junija pa še »v vlaku«, oziroma med tri četrturno vožnjo z vlakom na progi Nova Gorica - Most na Soči. Izstopalo pa bo prav gotovo tudi odprtje razstave Lux obnubilata fotografa Jo-ška Prinčiča in grafika Jana Prinčiča v centru Luciano Pavarotti v Mostarju. Ob tej priložnosti bo Andrea Bellavite predstavil svoji knjigi Il Carso (Kras) in Isonzo (Soča), ki sta izšli pri založbi Leg. »Gori-
ški dogodek« v Bosni bo na sporedu v petek, 3. junija.
Pri projektu Bunker je doslej sodelovalo preko 40 organizaciji, ustanov in občin iz naše dežele, Veneta, Slovenije, Avstrije, Madžarske in Bosne in Hercegovine. Projekt pa bo dosegel višek s postavitvijo obeležja padlim slovenskim vojakom na Soški fronti in to v Doberdobu, ki je trdno zakoreninjen v slovenskem zgodovinskem spominu. V to smer gredo zato napori pobudnikov (v pri vrsti Kulturnega doma in doberdobske občinske uprave), da bi dogodek imel vseslovenski državniški značaj, saj je Doberdob, kot pravi ponarodela pesem, »slovenskih fantov grob« ...
/
Primorski_GORIŠKA_Sreda, 25. maja 2016 1 5
vrh - V nedeljo pohod
Ob nordijski hoji še ogled bunkerja
V nedeljo, 29. maja, bo Pokrajina Gorica v sodelovanju z zvezo UISP, društvi Danica in Sovodnje, sovodenjsko in za-grajsko občino ter združenjem Fanteria dArresto priredila pohod po Krasu za ljubitelje nordijske hoje in vse ostale, ki želijo preživeti dopoldan v naravi.
Zbirališče bo ob 9. uri pri vrhovskem kulturnem centru Danica, od koder se bodo udeleženci podali na pot ob 9.30. »Na voljo bosta dve progi. Daljša meri približno devet kilometrov, krajša pa okrog sedem. Po daljši progi bodo pohodniki prišli do Martinščine,« pravi član društva Sovodnje Rudi Petejan, po katerem bodo organizatorji udeležencem ponudili tudi vodeni ogled bunkerja na Škofniku. »Progi sta primerni za vse, tudi za tiste, ki nimajo opreme za nordijsko hojo,« pravi Petejan.
Vpisnina znaša pet evrov, iz organizacijskih razlogov je zaželeno, da se udeleženci predhodno prijavijo prek elektronske pošte na naslovu kdsovod-nje@gmail.com. Tik pred začetkom pohoda bo zaigrala doberdobska godba na pihala Kras, ob koncu bo »testeninka« za vse udeležence. Pohodnikom bodo organizatorji priskrbeli vodo in okrepčilo; za podrobnejše informacije je v večernih urah na voljo tel. 320-4109538.
Pohod je vključen v projekt Pokrajina nordijske hoje, v okviru katerega se je pokrajinska uprava odločila za ureditev in označitev šestih krožnih poti, s katerimi želi hkrati spodbujati telesno dejavnost ter ovrednotiti Debelo grižo, Brestovec, doberdobsko Gradino in Re-dipuljo v turističnem ključu.
Nordijska hoja ima vse več privržencev
NOVA GORICA
Danes »odprta kuhna«
Na novogoriški Bevkov trg danes prihaja uspešnica ulične kulinarike »Odprta kuhna«. Na priljubljeni kulinarični tržnici, ki je hkrati tudi najbolj priljubljen in najbolj obiskan kulinarični dogodek v Sloveniji, se bodo med 10. in 21. uro predstavili tako lokalni ponudniki kot restavracije iz vse Slovenije. »Odprta kuhna« je kulinarični dogodek, ki obiskovalcem omogoča zelo neposreden stik s ponudniki in s pripravo hrane ter predvsem možnost po-kušnje izredno raznolikih jedi in pijač na enem mestu. Pred njihovimi očmi na stojnicah nastajajo tradicionalne slovenske dobrote, njihove sodobne različice ter specialite-te iz kuhinj sveta. Veliko je tudi ponudbe za vegetarijance in vegane, tako da z »Odprte kuhne« res nihče ne odide lačen ali žejen; za slednje poskrbi izjemna ponudba vinarjev ter varilcev craft piva. (km)
VIPAVA
Študentski festival vin
Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bo jutri organizirala 9. Študentski festival vin. Potekal bo v prostorih v dvorcu Lanthieri v Vipavi. Festival lahko javnost obišče po 16. uri. Na njem se bodo študentje v družbi vipavske vinske kraljice Nataše Ferjančič in kraljice rebule Katje Erzetič preizkusili v promociji vin, zvečer pa bodo izbrali zmagovalca. V dvorcu Lanthieri bodo dodiplomski študentje drugih in tretjih letnikov vinogradništva in vinarstva krepili znanja s področja promocije in trženja vina, ki so danes nujna za uspešen nastop na trgu. Na festivalu vin se bodo zato predstavili kot razstavljavci domačih vin in vin znanih pridelovalcev po lastnem izboru. Obiskovalci bodo lahko poskusili tudi vina Univerze v Novi Gorici, in sicer Univerzitetno rdeče, Univerzitetni zelen, Univerzitetni rose in Rektorjev izbor. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel.
0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel.
0481-410341.
~M Gledališče
NA VRHU: v četrtek, 26. maja, bo ob 20.30 na kmetiji »Grad Rubije« na Gornjem Vrhu 40 gledališka predstava »Bunker« (Kristina Di Dio). Sodelujejo Moška vokalna skupina Sraka in Mladinska vokalna skupina Ana-krousis. Vstop prost; informacije v Kulturnem domu, tel. 0481-33288.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI: Ul. Brass 20, bo v petek, 27. maja, ob 18. uri muzikal gojencev dijaškega doma »Matilda vsemogočna« (režija, Andreja Be-nedetič); informacije v Kulturnem domu, tel. 0481-33288 ali www.dijaskidom.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 25., in v četrtek, 26. maja, ob 20. uri »Ondi-na - tragikomična pravljica o vodni vili« (Jean Giraudoux); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si.
□ Obvestila
ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba minivolleya (letniki 2007-2010) bo potekala ob torkih in petkih od 15. do 16.30 (trener Rok Černe), odbojke (letniki 2002-2006) ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30 (trenerka Paola Uršič); informacije pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it.
AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja, ob 7. uri v prvem in v petek, 27. maja, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Jamljah.
KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 3881703122, andrea.bin@libero.it
V	ŠTANDREŽU na Pilošču bo v soboto, 11. junija, ob 20.30 praznovanje 40. obletnice Doma Andrej Budal.
ŠTABEACH 2016 - 25. Moški in ženski nogometni turnir: bo od 14. junija do 1. julija od 18.30 do 23.30 v Štandre-žu na Pilošču na igrišču Kulturnega doma A. Budal. Vabljeni vsi aktivni športniki in športni navdušenci. V organizaciji KD Oton Župančič.
9 Šolske vesti
GLASBENA MATICA: brezplačne poskusne lekcije potekajo na Glasbeni matici v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu; informacije po tel. 0481531508, gorica@glasbenamatica.org.
TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta vključena v programe poletnih kam-pov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah.
WALDORFSKA ŠOLA PRIMORSKA odpira svoja vrata v Bukovici v septembru 2016. Prvi razred bo začela obiskovati prva generacija učencev, ki prihajajo iz različnih občin od Ajdovščine do Nove Gorice, pa tudi iz zamejstva; informacije in prijave do zapolnitve mest po tel. 00386-40438312 (Tadeja), 347-7300222 (Michela), wal-dorfsola.go@gmail.com.
AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole v torek, 31. maja, od 15. do 17. ure v Gorici v Hotelu Best Western Gorizia Palace (na Korzu Italia 63). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole, triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznati učno osebje in pridobiti informacije o izobraževalni ponudbi za š.l. 2016/17.
MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videodelavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); vpisi do torka, 31. maja, po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it.
V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; vpisi do torka, 31. maja, po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, mladinskidom@libe-ro.it, www.mladinskidom.it.
VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST sporoča, da bodo informativni dnevi potekali od torka, 31. maja, do četrtka, 2. junija, v palači Alvarez, Ul. Armando Diaz 5 v Gorici; www.vsu.ung.si.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Alice attraverso lo specchio«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 »Da Monet a Matisse - L'arte di dipingere i giar-dini«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La pazza gioia«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Alice attraverso lo specchio«. Dvorana 2: 17.45 - 20.15 »Da Monet a Matisse - L'arte di dipingere i giar-dini«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »X-Men: Apocalisse«.
Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »La pazza gioia«.
Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del dena-ro«.
~M Koncerti
»SNOVANJA 2016«: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v petek, 27. maja, ob 20. uri koncert »Glasbeni mozaik«, zaključna akademija najboljših učencev solistov in skupin SCGV Emil Komel in Arsateliera.
NA GRADU KROMBERK V NOVI GORICI: v petek, 27. maja, bo ob 20.30 koncert Goriških instrumentalistov in vokalistov z Vladom Kreslinom. Sodelujejo Big band Nova, Dekliška vokalna skupina Singgirls in Vokalni ansambel Reunion. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure v tajništvu JSKD OI Nova Gorica; informacije po tel. 00385-3351850. V primeru dežja bo prireditev v SNG Nova Gorica.
M Izleti
KOČEVSKI ROG: v okviru »Srečanj pod lipami« prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič v soboto, 4. junija, obisk maše in spominske svečanosti v Kočevskem rogu. Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 7. uri s postankom pri Fer-netičih ob 7.45 in bo parkiral blizu prizorišča. Poskrbljeno bo za kosilo, popoldne bo potekal obisk Marijan-skega svetišča Zaplaz, ki je glavna romarska točka Novomeške škofije; informacije in prijave v uradu KC Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 27. maja, odpeljal avtobus udeležence izleta na Goli otok ob 5. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Go-riščka, nato s postanki v Pevmi pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štan-drežu pri lekarni in na Pilošču, v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi, v Do-
berdobu in na avtocesti pri Devinu. Organizatorji priporočajo, naj udeleženci preverijo veljavnost dokumenta za Hrvaško.
SPDG organizira v nedeljo, 29. maja, izlet na Veliko Babo (2016m); informacije in obvezna prijava po tel. 3493887180 (Gabrijel).
SPDG prireja v soboto, 28. maja, v okviru pobude Monte Grappa Bike Day, podvig na Monte Grappa; informacije in obvezna prijava po tel. 3923995034 (Igor).
1. NORDIJSKA HOJA PO GORIŠKEM KRASU bo v nedeljo, 29. maja, z zbirališčem na Vrhu pred Kulturnim centrom Danica ob 9. uri. Dolga proga pribl. 9 km in krajša 7 km. Prijave po tel. 320-4109538 (Rudi - v večernih urah), kdsovodnje@gmail.com. Vabljeni vsi ljubitelji hoje. Pobuda v organizaciji Pokrajine Gorica z UIST s sodelovanjem KD Sovodnje in KŠD Danica.
UPOKOJENCI DOBERDOB sporočajo udeležencem izleta v Opatijo in z ladjo, da bo 18. junija avtobus odpeljal po urniku: iz Gabrij na glavni cesti ob 5.45; z Doberdoba ob 6.00; iz Ronk (pizzeria Al Gambero) ob 6.10; iz Šti-vana ob 6.20; informacije po tel. 3804203829 (Miloš).
0 Prireditve
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 10. junija, ob 19.30 v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici (Korzo Verdi 51) predavanje otorinolaringologa Alojza Zorna o problemih naglušno-sti.
SREČANJA O JOŽEFU TOMINCU: v
četrtek, 26. maja, ob 18. uri bo v palači Attems Petzenstein v Gorici predaval umetnostni zgodovinar Daniele D'Anza.
V	KANALU v Gotski hiši bo danes, 25. maja, ob 20. uri predstavitev nove knjige Franeta Goljevščka.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 danes, 25. maja, bo ob 18. uri okrogla miza ob 50-letnici Goriških srečanj (vodi Zoltan Jan). Sodelovali bodo Boris Kovšca, Sergij Pelhan, Jože Šušmelj in Branko Marušič; www.ng.sik.si.
V	GABRJAH na sedežu društva Skala bo v petek, 27. maja, ob 20. uri predstavitev knjige »Kajnova zapuščina«. Navzoča bosta avtor Igor Ožbot ter urednik in prevajalec Aldo Rupel.
V	NARAVOSLOVNEM IN GEOLOŠKEM MUZEJU v Ul. Brigata Avelli-no v Gorici prireja naravoslovno združenje Alvise Comel niz predavanj: v petek, 27. maja, ob 17. uri bo predavanje Enrica Feolija o ekologiji, znanstvenih zbirkah in papeževi en-cikliki »Laudato Si«; vstop prost, informacije po tel. 0481-392269, 3428699900, associazionenaturalisti.co-mel@gmail.com.
»BESEDA, IZRAZ, MIKROFON 2016«
v Mali dvorani Župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu bo v soboto, 28. maja, od 15. do 18. ure predavanje o oblačenju in javnem nastopanju z Leo Pisani. Pobuda v organizaciji ZSKP Gorica in Dramske družine SKPD F.B. Sedej; informacije po tel. 345-4566365 (Ilaria Bergnach, v popoldanskih urah), dramska.druzina@sedej.org, www.sedej.org.
MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev v soboto, 28. maja, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu. Sodelovali bodo gojenci godbeniških šol iz Prvačine in Kras iz Doberdoba ter mažoretni skupini iz Prvačine in Doberdoba.
PRAZNIK ŠPARGLJEV 2016 V ŠTANDREŽU (v župnijskem parku med lipami): v soboto, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri nastop folklorne skupine Santa Gorizia, nagrajevanje extempore in komedija PD Štandrež, sledil bo ples z ansamblom Hram.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v soboto, 28. maja, ob 20. uri ponovitev družinskega mjavzikla »Obuti Maček« skupine O'Klapa (Andrej Rozman Roza in Patrick Quaggiato).
SREČANJE POD LIPAMI - javna radijska oddaja »Praznujemo 25 let naše skupne poti - Med Drago, Višarjami in Ljubljano« bo v ponedeljek, 30. maja, ob 20.30. O vlogi Slovencev izven meja nekdanje socialistične republike pri rojstvu samostojne države Slovenije, o dosedanji prehojeni poti v luči takratnih pričakovanj in kako naprej v prihodnje bodo spregovorili Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Franci Feltrin, Marjan Terpin, Sergij Pahor in dr. Branko Zorn. Pogovor bo vodil časnikar Tone Gorjup.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Anna Zei vd. Bortoluzzi (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.50) v cerkvi v Stražcah, sledila bo upepelitev.
DANES V FARI: 14.15, Giovanni Figar (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.50) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Francesca Saccon vd. Cattai (iz kapelice tržiške bolnišnice ob 9.50) v cerkvi Sv. Jožefa in na pokopališču; 11.30, Ines Mezzalira vd. Cecconelli (iz kapelice tržiške bolnišnice ob 11.20) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.00, Giuseppe Incardona (iz splošne bolnišnice v Palmanovi ob 11.20) v cerkvi Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev; 12.30, Francesco Pettinato (iz tržiške bolnišnice ob 12.25) v cerkvici na pokopališču in na pokopališču.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Assunta Dolso vd. Sabbadini (iz doma za starejše občane v Ronkah ob 10.40) v cerkvi v Škocjanu in na pokopališču.
16
Četrtek, 26. maja 2016
MNENJA, RUBRIKE
Primorski
o našem trenutku
Rimska cerkev in njena vrata v svet
Ace Mermolja
ki Ji
Papež Frančišek je ob prevzemu svojega poslanstva sklenil odpirati cerkvena vrata, točneje, vrata rimsko katoliške cerkve in njenega sedeža Vatikana in se znova približati svetu izven vidnega in nevidnega obzidja.
Sebe rad naziva kot rimskega škofa, kar so vsi papeži, od Petra dalje. Odločno je povedal, da noče blišča, ampak da želi skromno cerkev, ki bo blizu vsem ljudem in še najbližje tistim, ki živijo v stiskah. Pot dušnega pastirja ne vodi v zlate palače, ampak na družbene robove, kjer so revščina, lakota, vojne in smrt. Papež se je torej odločil, da odpre cerkvi vrata v sodobni svet, kar pomeni stopati v križišča in vozlišča, kjer se sodobnost izkazuje v svojih najhujših nasprotjih.
Frančiškov izziv ima več posledic in vzrokov. Prvi vzrok je nedvomno duhovni, naslednji je praktični: z risanjem nove cerkve je lahko Frančišek pričel s konkretno preobrazbo navad in razvad Vatikana in klera, ki so, predvsem razvade, strle Benedikta XVI. Tako je tudi v prejšnjih dneh papež ostro napadel cerkveni karierizem, pohlep po oblasti in posvetni moči in nenazadnje prav nič skromno življenje nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov.
Kot hipotezo dajem še dodatno možnost: svet, ki je drag papežu Frančišku, je obenem prostor, kjer se izrazito širi muslimanska vera. To se dogaja predvsem v Afriki in Aziji, kjer se srečujeta in nekako "tekmujeta" krščanstvo in muslimanska vera. V resnici prihaja v določenih krajih verskega in drugačnega ekstremizma tudi do konfliktov in pobojev.
Svojo usmeritev je papež iz Argentine naglasil s konkretnimi dejanji. Zlat križ je zamenjal s srebrnim, ohranil črne čevlje, papežke limuzine je zamenjal s skromnim avtomobilom in takega zahteva za premike na potovanjih.
Prvo papeževo potovanje je bila migrantska točka Lampeduza. Šel je še na Lesbos. Prva vrata ob sv. letu usmiljenja je odprl v Srednjeafriškem mestu Banguiu. To so nekatere pomembne geste, ki potrjujejo prepričanje, da morajo besedam slediti dejanja in konkretni zgledi.
Zaradi besed in reformnih dejanj nekateri opredeljujejo papeža Frančiška kot revolucionarnega papeža. Z nazivi bi bil previden. Frančišek vnaša spremembe, vendar je mnogo točk, ki ovirajo cerkvi radikalen vstop v sodobnost. Nekatere primere zavor lahko opazujemo v kronikah prejšnjih dni.
Sam papež je omenil diakonat za ženske. Omenil ga je kot možnost, kar v resnici dokazuje, da je vloga ženske v cerkvi mnogo bolj zapostavljena, kot je npr. v sodobnih razvitih družbah. Kaka primerjava z muslimanskim svetom ne bi bila povsem brez razloga. Res je, da je na duhovni ravni ženska duša izenačena z moško, saj so mnoge svetnice ženske. V konkretnem cerkvenem ži-
vljenju pa ženska zaostaja za evangelj-skim duhom.
V Jezusovem življenju so imele ženske pomembno vlogo. Glede na čas Jezusovega pridiganja, je bila ta vloga večja od splošno družbene, kjer je bila ženska enačena z blagom. Jezus je govoril z ženskami, spremljale so ga v najtežjih trenutkih in ženska je odkrila prazno jamo po križanju in smrti. V sodobni cerkvi ima ženska manjšo vlogo, kot jo ima v civilni in laični družbi, skratka, zaostaja za modernizacijo.
Naslednje vprašanje je družina. Papež je odprl sinodo o družini, zaključki pa so bili le kompromis med raznjimi strujami klera. Tako je lahko Italijanska škofovska konferenca odločno obsodila nov italijanski zakon o istospolnih zvezah. Premier Renzi je dejal:" Prisegel sem na ustavo in ne na sv. pismo." Z drugimi besedami je ponovil evangeljiski rek: "Daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega". Mnogokrat so se v zgodovini cerkveno in cesarjevo preprosto prepletala, ali pa šla v oborožen konflikt.
Glede družine ostajajo torej italijanska in mnoge druge cerkve v nekem imaginarnem svetu. Mnogi verniki se ločujejo, na novo poročajo, so homoseksualci itd. Skratka, izključno tradicionalna družina je dogma ali kvečjemu politična propaganda.
Podobno se cerkev obnaša glede spolnosti in se giblje izven realnosti. Verniki uporabljajo kontracepcijo, občujejo pred poroko ali neporočeni, spolnost jim ni le sredstvo prokreaci-je, ampak sad ljubezni in užitek itd. Skratka, večina vernikov živi v grehu, drugače bi si ne mogli razlagati tako nizke rodnosti celo v tradicionalno katoliških državah, kot je Italija. Teh protislovji Frančišek ne bo rešil.
Sama socialna teorija cerkve živi v mnogih kontradikcijah. Papež Frančišek obsoja neenakosti in pretirana bogastva v nasprotju z razširjeno revščino. Jezus pa ostaja glede tega izrazito radikalnejši. Odločen odgovor bogatemu, da nima šans videti nebeškega kraljestva, če ne bo zapustil vsega svojega imetja, je nerazumljiva tako nam, kot je bila nerazumljiva Jezusovemu sogovorniku, ki je s sklonjeno glavo odšel. Cerkev ostaja milostna do bogatih in jih sprejema v svoje občestvo, Jezus je bogatemu zaprl vrata.
Papež Bergoglio je nedvomno pričel izvajati cerkveno preobnovo in odpirati vrata rimskokatoliške cerkve modernemu svetu. Pričel je tudi z notranjo "čistko". Obstajajo pa področja, kjer ubira življenja svoja pota, cerkveni nauki pa ostajajo načelne besede. Cerkvena pot do čistoče in do sodobnosti ostja dolga. Zato bi štedil s pojmi, kot je revolucija. Izobražen vernik in član Opus Dei mi je nekoč dejal, da papeži načelno niso re-volucionariji. Kvečjemu izvajajo spremembe v brazdi, ki sta jo Bog in cerkev zaorala v davnini za jutri.
Dvojezični vodič V hribe z otroki
VIDEM - Jutri ob 18. uri bodo v knjigarni »Odos2« v Vidmu predstavili dvojezični vodič (v slovenščini in italijanščini) V hribe z otroki, ki je izšel pri zadrugi Most. Gre za opis enaindvajsetih družinskih pohodov v Kanalski dolini, Reziji, Benečiji in Zgornjem Posočju. Po pozdravu predsednika zadruge Giuseppeja Qualizze in videmske občinske odbornice Raffaelle Basana, bo knjižico predstavil pediater Mario Cancia-ni. Prisotne bodo avtorice Sara Baroselli, Erica Beltrame in Francesca Tosolini.
Številni starši nosijo otroke, stare šele nekaj mesecev, po hribih in dolinah, gozdovih in travnikih s pomočjo posebnih nahrbtnikov in nosilk in potem to navado nadaljujejo, ko otroci zrastejo in lahko že hodijo sami. O tem priča tudi uspeh, ki ga ima stran na facebooku »Camminare coi bambini in Friuli e dintorni« (Hoditi z otroki v Furlaniji in soseščini), ki je nastala junija 2015 na pobudo treh po-hodniških mamic na osnovi poti, ki so jih neposredno izkusile same. Med desetinami pohodov se mnogi odvijajo na delu Furlanije, kjer je navzoča slovenska narodna manjšina, nekatere poti so celo v sosednji Zgornji dolini Soče v Sloveniji. Kanalska dolina, Rezija, Benečija (Terske in Nediške doline), vsi ti kraji nudijo poleg lepote svojega ozemlja in neokrnjene narave še izredno kulturno bogastvo. Iz tega se je rodila zamisel za to knjigo.
pogovor - Feliks Wieser po gospodarskem srečanju v Vipolžah
Koncept Alpe Jadran ni zgolj vizija, je realna perspektiva prihodnosti našega prostora
VIPOLŽE - Glavni izziv srečanja slovenskih gospodarskih organizacij iz Slovenije in sosednjih držav, ki je v ponedeljek potekalo v briški vili Vipolže v priredbi Slovenske gospodarske zveze na Koroškem, Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in v sodelovanju z občino Brda je bil poskus narediti korak naprej v viziji prostora Alpe Jadran. O tem se namreč že vrsto let veliko razpravlja, konkretnih in praktičnih učinkov na gospodarski sektor tega prostora pa doslej ni bilo dovolj. Zato je na ponedeljkovem srečanju v razpravi dozorel sklep, da se ustanovi delovna skupina, ki naj bi v doglednem času preučila možnost ustanovitve stalne gospodarske koordinacije med ustreznimi ustanovami v Sloveniji in v sosednjih deželah. Predlog je na zasedanju iznesel Feliks Wieser, koroški podjetnik, ki je sider tudi predsednik koroške Zveze bank in podpredsednik Slovenske gospodarske zveze.
»Na tem srečanju, kakor tudi na tistih iz prejšnjih let, je prišla jasno do izraza ta potreba. Najbolj zgovorni so pri tem konkretni primeri in izkušnje, ki so jih iznesli posamezni podjetniki, ki delujejo na tem območju«, je med drugim povedal Wieser.
Pa vendar, ali ima vizija prostora Alpe Jadran v svetu globalizacije sploh še smisel?
Vsekakor, danes morda še bolj kot kdaj v preteklosti. Procesa globalizacije nihče ne bo ustavil in tudi ne gre za to. Vzporedno pa v Evropi in svetu potekajo procesi regionalizacije. Evropska unija to tudi podpira, saj gre po padcu meja za povezovanje med sosednjimi regijami, ki so si bile nekoč ponekod celo sovražne, a zdaj dobro sodelujejo.
Zakaj ta potencial obmejnih regij prostora Alpe Jadran doslej ni bil izkoriščen, kot bi lahko bil?
Mislim, da se države, dežele in druge ustanove v tem prostoru premalo zavedajo prednosti, ki jih ta vizija prinaša
Feliks Wieser
v gospodarstvu. Zlasti v malih in srednjih podjetjih, ki so množično prisotna in s svojo agilnostjo lažje presegajo meje. V razpravi v Vipolžah smo prav s strani podjetnice slišali poučen primer. Moj prostor, tudi poslovni, sega nekje v radius do 300 kilometrov, in je lahko uspešen. Tu sem jaz doma, obvladam kulture, jezike in miselnost tega prostora. Zato je tudi največ jamstev za uspešno gospodarsko sodelovanje«.
Prisotnost manjšin je očitno v tej luči dodana vrednost.
Absolutno. O tem govorijo izkušnje. Pripadniki manjšin imamo prednost pred drugimi, saj smo v vsakdanjem življenju vezni členi tega prostora, ki je bil povezan že od davnine. Možnosti je zelo veliko, ta prostor ima še vedno veliko neizkoriščenega potenciala, tudi kriznim gospodarskim obdobjem je lažje kljubovati s poslovanjem na območju, ki nudi konkretne razvojne možnosti.
Tudi glede na volilne trende v Avstriji izgleda samoumevno, da je za uspešno krepitev regionalnega čez-mejnega sodelovanja potrebna politična stabilnost, nujna je največja od-
prtost. Politična dogajanja pa ne gredo v to smer ...
Predsedniške volitve v Avstriji so pokazale na zaskrbljujočo krepitev po-pulistične in ekstremne desnice, ki le za las ni dobila predsednika. Prihodnost je negotova in treba se bo krepko potruditi, da Avstrija ne bo zdrknila v brezno protievropske in šovinistične politike.
V deželi Koroški imate s tem, žal, zelo konkretne izkušnje.
Izkušnje so in kot je splošno znano, zelo slabe. Dejstvo je, da je Koroška v času Haiderjevega vodstva nazadovala v vsakem pogledu, razvojno in gospodarsko. Od najbolj razvite dežele smo na lestvici zdrknili na zadnje mesto. To je konkretna posledica konfliktualnih odnosov iz Haiderjevega obdobja, konflikti in napetosti, nacionalni in politični, neizbežno vodijo v splošno nazadovanje. Mislim, da je treba napeti vse sile, da se utrdi in nadalje razvija ozračje čezmej-nega in medregijskega povezovanja, ki mu je vizija prostora Alpe Jadran najbolj prikladna in funkcionalna. Zato je treba vztrajati pri tej viziji, ki zlasti v gospodarstvu najbolj konkretno presega vsakršne meje.
Predlagal si neke vrste medre-gijsko čezmejno gospodarsko koordinacijo Slovencev. Bo predlog naletel na odziv?
Mislim, da bo, oziroma je že na ponedeljkovem srečanju v Vipolžah. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je temu naklonjen, najbolj konkretno pa so to potrebo izrazili podjetniki s primeri iz lastne prakse. Mala podjetja in obrtniki morajo pri čez-mejnem poslovanju dobiti pomoč pri informacijah in servisih in to bistveno bolj urejeno in koordinirano, kot je sedaj, ko pri svojem delu naletijo na vsakovrstrne težave, naj si bo birokratske ali drugačne. Koncept prostora Alpe Jadran zasluži vso pozornost, je skupna perspektiva naše prihodnosti, zato ga je treba krepiti in razvijati naprej.(du)
pisma uredništvu »Pohod Kras«
V nedeljo 15. t.m. se je odvijal Veliki Pohod Kohišča na Krasu, kjer vestni in pridni organizatorji so pripravili res enkraten pohodniško-ga-stronomski Praznik ! Vse je klapalo, tudi vreme, ki je do zadnjega res nagajalo in še posebno je prišla do izraza učinkovita, dvojezična signalizacija, ki je vsem naokrog pomagala na zaželen cilj!
Pred tednom dni pa je prišlo do običajnih kritik na račun meščanskih organizatorjev, ki nočejo in nočejo spoštovati tisto minimalno dvojezi-čnost kraškega življa.
Najprej so razjezili Križane, kjer so nastavili samo enojezično signalizacijo na vaških križiščih, potem tudi devinsko-nabrežinska trasa je bila preplavljena z samo eno-jezično signalizacijo, kakor je točno razvidno iz slik, ki so bile narejene na dan pohoda.
Ti organizatorji morajo imeti zelo kratek spomin, ker ni to bilo prvo leto pohoda Bavisele, torej gre za ne-spoštovanje določenih pravil, in prvo poglavitno je, da občina Devin-Na-brežina je po Statutu dvojezična; sicer tudi italijanske organizacije v naši ob-
čini kot so Ajser 2000 in Gruppo Er-mada Flavio Vidonis ne spoštujejo obvezno navajanje imen devinsko-na-brežinskih vasi in drugih krajevnih imen v dvojezični obliki !
Lucijan Kocman Predsednik Vaške Skupnosti Štivan
Fašisti pobili 2000 kristjanov v Etiopiji
Katoliška televizijska postaja TV2000 je predvajala v soboto, 21. maja, dokumentarni film z naslovom Debre Libanos, ki osvetljuje najhujši pokol kristjanov v Afriki doslej. Zgodil se je maja 1937, izvršila pa ga je italijanska kolonialna vojska v Etiopiji. Število žrtev se suče okoli 2.000, morda celo več.
Zgodilo se je pred 79 leti v kraju Laga Welde Gorge na etiopski planoti. Šlo je za represalije zaradi bombnega atentata, ki sta ga izvedla eri-trejska domoljuba; ubiti sta hotela Ro-dolfa Grazianija, ki mu je Mussolini zaupal upravljanje kolonije, vendar je bil le-ta samo ranjen, medtem ko je drugih sedem ljudi napadu podleglo.
Fašisti, ki jim je poveljeval general Maletti, so se maščevali tako, da
so z mitraljezom pokosili 1200 romarjev in cerkvenih dostojanstvenikov, ki so jih privlekli na morišče iz pravoslavnega samostana v Debre Li-banosu in jih pometali v prepad. Re-presalije so trajale teden dni in mor-jenje se je nadaljevalo z ustrelitvijo še nadaljnjih 800 oseb in s požigom katedrale.
Pokol je bil vse do zdaj v Italiji prikrit. Če smo zanj zvedeli, je to zasluga omenjene televizije, še prej pa seveda domačina Ata Zewedeja Ge-beruja, ki se je strahoti izognil po golem naključju in se z njo seznanil na lastne oči šele po nekaj dneh, ko so trupla že načele zveri.
Podrobnosti o zadevi ne bom navajal, ker ne sodijo v to rubriko. Odločitev TV2000, da s početjem črnosrajčnikov seznani javnost, dokazuje, da je v Italiji še nekaj pogumnih in resnicoljubnih ljudi.
Drago Gašperlin
Sreda, 25. maja 2016 1 7
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
APrimorski
~	dnevnik
Petru Prevcu zlati red
LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje, zlati red za zasluge, športnemu skakalcu Petru Prevcu za izjemne športne dosežke, prispevek k uveljavljanju Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih mladim. Pahor je podelil tudi srebrni red za zasluge slovenskemu gradbenemu inženirju, enemu največjih konstruktorjev skakalnic in letalnic na svetu, Janezu Gorišku za inženirski in tehnični prispevek k razvoju smučarskih skokov in poletov.
Toronto Raptors izenačili Koper nogometno središče
TORONTO - Košarkarji Toronto Raptors so v finalu vzhodne konference severnoameriške lige NBA premagali Cleveland Cavaliers s 105:99 in izid v zmagah izenačili na 2:2. Ekipi igrata na štiri zmage. Kyle Lowry, ki je ob porazih svoje ekipe na prvih dveh tekmah skupaj dosegel le 18 točk, je tokrat vpisal 35 točk, tudi ključno polaganje 22,5 sekunde pred koncem, DeMar DeRozan je dodal 32 točk. Na drugi strani je LeBron James v statistiko zabeležil 29 točk, Kyrie Irving pa 26. Peta tekma bo v noči na jutrišnji dan v Clevelandu.
kolesarstvo - Novinar Beppe Conti o sedanjosti in prihodnosti dirke po Italiji
»Nespoštljivo je, ko kolesar odstopi«
Naslednji in jubilejni Giro bo najverjetneje startal na Siciliji, leta 2018 pa bi lahko kolesarji ponovno obiskali Slovenijo
Giro d'Italia naj bi prihodnje leto, ob stoti izvedbi, štartal na Siciliji. Tako je razkril Beppe Conti, kolesarski novinar in znan televizijski obraz v vseh kolesarskih oddajah in dirkah na državni televiziji Rai. Vsak dan, med potekom Gira, razkriva Conti zakulisje dirke in postreže z ugibanji o prestopu kolesarjev, nastanku novih ekip in podobno.
Za kratek intervju smo ga zaprosili med telefonskim pogovorom in sliko z mladimi kolesarskimi navijači.
Kakšno je vaše dosedanje mnenje o letošnjem Giru?
Mislim, da je letošnji Giro zelo odprt, proga mi je všeč. Ni tako nemogoča in mislim, da tistim, ki niso prišli, je zdaj žal. Mislim predvsem na kolesarje, kot so Aru, Contador, Froome in Quintana.
Kot vsako leto so nekateri kolesarji po nekaj etapah zapustili Giro, kaj menite o tem?
Žal je Giro manj pomemben kot Tour. Nekateri kolesarji, potem ko so dosegli kako zmago ali pa ob prvem slabem počutju, zapustijo dirko. To je nespoštljivo. Najbolj pa me jezi, da so nekateri odstopi naznanjeni. Pomislite na Andrea Greipla; ko je bil še na zmagovalnem odru, je že napovedoval odstop. Nespodobno. Vendar me še nekaj moti.
Prosim ...
V današnji dobi, v kateri je komunikacija zelo pomembna, me izredno moti, da nekateri kolesarji in tudi športniki v drugih panogah, že na začetku sezone naznanjajo odstop. Tako je npr. s Cancellaro. To je po mojem mnenju nesprejemljivo.
Med presenečenji letošnjega Gira je prav gotovo slovenski kolesar Primož Roglič. Ali ste ga že poznali?
Priznam, da ga nisem poznal. Po tem, kar je do sedaj pokazal, mislim, da je zelo perspektiven kolesar.
Ali poznate ostale slovenske kolesarje?
Luko Mezgca smo vsi spoznali pred dvema letoma, ko je zmagal v Trstu. Že dalj časa pa spremljam Mohoriča in
Italijanski kolesarski novinar Beppe Conti je priznal, da Primoža Rogliča pred letošnjo zmago na Giru ni poznal, opisal pa ga je kot zelo
perspektivnega kolesarja
ansa
mislim, da je zelo nadarjen.
V preteklih dneh ste po televiziji povedali, da se bo prihodnje leto Giro pričel na Siciliji. Ali bo prišel tudi v naše kraje?
Po mojih virih naj bi se Giro pričel na Siciliji, nato šel v Neapelj, do Rima, od tam na Sardinijo. Potem pa naj bi kolesarji obiskali najbolj pomembne vrhove, po vsej verjetnosti tudi Zoncolan.
Kaj pa dirka leta 2018? Govori se, da se bo Giro pričel na Japonskem. Drži? Ali pa je več možnosti, da bo Giro ponovno obiskal slovenske ceste?
Bolj verjetno je, da gre Giro v Slovenijo, kot pa na Japonsko.
Edvin Bevk
kolesarstvo - Kruijswijk povečal naskok
Ali ima dirka po Italiji že svojega gospodarja?
BRIXEN-ANDALO - Na kolesarski dirki po Italiji je včeraj potekala 16. etapa, ki jo je v dolžini 132 km od Bressanoneja do kraja Brixen-Andalo dobil Alejandro Val-verde (Movistar). Španec se je tako s četrtega mesta v skupnem seštevku prebil na tretje. V času zmagovalca je v cilj prišel tudi nosilec rožnate majice Nizozemec Steven Kruijswijk (LottoNl-Jumbo), tretji je bil z osmimi sekundami zaostanka Rus Il-nur Zakarin (Katjuša).
V rožnati majici ostaja torej Kruijswijk, ki ima zdaj pred drugouvrščenim Ko-lumbijcem Johanom Estebanom Chavesom (Orica GreenEdge) - osmi na včerajšnji etapi (+0:42) - že tri minute prednosti, Valverde pa na tretjem mestu za njim zaostaja 3 minute in 23 sekund. Na slab dan je ponovno naletel Italijan Vincenzo Nibali, ki si je nakopičil še minuto in 46 sekund zamude in zaostaja že 4 minute in 37 sekund za vodilnim. Danes bo na vrsti 196 kilometrov dolga etapa med krajema Molveno in Cassano d'Adda. Dirko je po včerajšnji etapi zapustil tudi Slovenec Luka Mezgec.
*l>


KOPER - Na koprski Bonifiki bo danes prava nogometna poslastica. Ob 20.30 se bo začel finale slovenskega nogometnega pokala, na katerem se bosta pomerila Celje in Maribor. Koper pa bo prava prestolnica slovenskega nogometa že v popoldanskih urah. Na atletskem stadionu Bo-nifika bo ob 16. uri finale mladinskega pokala med Mariborom in Koprom, ob 18. uri pa finale ženskega pokala med ženskima nogometnima kluboma Radomlje in Pomurje.
Slovenci tudi proti prvakom
PARIZ - Mednarodna hokejska zveza (IIHF) je včeraj določila predtek-movalni skupini svetovnega prvenstva elitne skupine 2017. Slovenija bo igrala v Parizu, njene tekmice pa bodo svetovni prvak oz. Kanada, Finska, Češka, Švica, Belorusija, Norveška in Francija. V drugi skupini v nemškem Kölnu pa bodo Rusija, ZDA, Švedska, Slovaška, Nemčija, Latvija, Danska in Italija. Skupno nemško-francosko SP bo potekalo od 5. do 21. maja 2017.
Brazilija boljša od Slovenije
RIO DE JANEIRO - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je tudi na drugi pripravljalni tekmi proti Braziliji v Montes Clarosu izgubila z 1:3, a so odbojkarji Andree Gianija proti eni najboljših reprezentanc sveta znova prikazali dobro igro ter prvi niz dobili s 25:22. V preostalih treh nizih so bili uspešnejši Brazilci, in sicer s 25:21, 25:21 in 25:17. Slovenski od-bojkarji bodo drugi del priprav opravili v kraju Saquarema, kjer bodo za zaprtimi vrati proti Brazilcem odigrali še dve tekmi. V Slovenijo se bodo vrnili konec meseca in se na pripravah v Ljubljani znova zbrali 2. junija.
Dokovic, Nadal in Murray OK
PARIZ - Srb Novak Dokovič, Britanec Andy Murray in Španec Rafael Nadal so uspešno prestali prvi krog teniškega odprtega prvenstva Francije v Parizu. Dokovič se je pomeril s 95. igralcem sveta Lu Yen-Hsunom s Taj-vana in slavil zmago s 6:4, 6:1 in 6:1. Murray je proti 37-letnemu Čehu zaostajal dvakrat s 3:6, nadaljnje tri nize pa je dobil s 6:0, 6:3 in 7:5. Nadal je Avstralca Sama Grotha primakal s trikratnim 6:1 v nizih.
Dobrosrčen nogomet
NOVA GORICA - Čezmejni nogometni spektakel GO Legends je v novogoriški Športni park v nedeljo pritegnil več kot 700 obiskovalcev, ki so z navdušenjem spremljali izzive na nogometni zelenici, za katere so poskrbele lokalne nogometne legende z gosti. Čezmejni nogometni spektakel je bil v celoti namenjen zbiranju sredstev za nakup prilagojenega vozila in nadaljnjo rehabilitacijo Andreja Krivca. Na dobrodelnem dogodku so organizatorji zbrali 10.000 evrov.
Osrednji del športne prireditve se je pričel s slovesno predstavitvijo vseh članov tekmovalnih ekip, prireditev so složno povezovali Ervin Čurlič, Simon Rosič in Stefano De Grandis z italijanske športne televizije Sky.
Goriški nogometaši so na dobrodelnem turnirju Go Legends pokazali zavidljivo športno kondicijo. Nastopili so v skorajda polni zasedbi, ekipa iz leta 1996 je štela kar 22 članov, ekipo mlajših generacij goriških nogometašev, ki so naslove prvakov osvajali med letoma 2004 in 2006, pa je sestavljalo 24 nogometašev. Prve je ob zelenici usmerjal legendarni trener Milan Miklavic, mlajšo ekipo pa Pavel Pinni. Velika imena italijanskega nogometa, združena v priložnostni ekipi Ex-Udinese&Friends s 16 člani je vodil Andrea Carneva-le, ki je tudi nastopil na zelenici.
Na igrišču so potekale tri 25-minutne tekme. Najprej se je ekipa slovenskih prvakov Hit Gorica 1996, ki si je tistega leta izborila tudi nastop v pokalu UEFA, pomerila z ekipo Ex-Udinese & Friends, za katero sta na-
stopila tudi Vincent Candela, svetovni in evropski prvak z reprezentanco Francije ter Rodolfo Vanoli, trener aktualnih slovenskih državnih prvakov ND Olimpije. Andreja Krivca sta na nogometnem turnirju obiskala tudi Rene Talic in Miša Prelog, ki so jima nogometaši ob različnih priložnostih prav tako srčno pomagali.
Sredstva za Andrejevo boljšo mobilnost in kvalitetnejšo rehabilitacijo se bodo tudi po zaključku dogodka GO Legends še naprej zbirala tudi s SMS donacijami 5 evrov (s sporočilom ANDREJ5 na številko 1919) in z nakazili na tranzacijski račun: SI56 3300 0000 1728 919 (Andrej Krivec, Ulica Vinka Vodopivca 131, 5000 Nova Gorica; pri namenu vpisati: donacija), podjetja pa lahko donacije nakažejo na račun Lions kluba Dobrovo 10100-0036145784.
18
1 4 Sreda, 25. maja 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
jadranje - Regata za evropski pokal v Medembliku
Dvakrat prva
MEDEMBLIK - Državna reprezentanta in jadralca se-sljanske Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta bila absolutna gospodarja včerajšnjih uvodnih plovov na mednarodni Eurosaf regati za evropski pokal Delta Lloyd Regatta v olimpijskem razredu 470 v Medembliku na Nizozemskem. Glede na »življenjepis« je dvojec Farneti - Košuta absoluten favorit, saj se svetovna elita trenutno mudi v Rio de Janeiru, kjer se pripravlja za nastop na olimpijskih igrah.
»Trening« oz. priprave za regato za svetovni pokal v britanskem Weymouthu, na katerem bosta Jaš in Simon nastopila med 6. in 12. junijem, sta »azzurra« odlično začela, saj sta včeraj zaključila tako prvi kot drugi plov na prvem mestu v konkurenci 12 posadk (pet moških in sedem ženskih). Na drugo mesto sta se uvrstila Italijana Giacomo Ferrari in Giulio Calabro, tretja pa sta bila Japonca Sosaku Koizumi in Shinnosuke Mitsumori. Danes sta na vrsti še dva plova, prvi ob 10.30, drugi pa predvidoma ob 11.30. (av)
Breg ali Codroipo?
fotodamj@n
nogomet - V 1. amaterski ligi na Goriškem že razmišljajo o prihodnji sezoni
Sambo odhaja, Zuppicchini ostaja
Mladost potrdila trenerja, ki je ekipo vodil do obstanka, v Sovodnjah pa so se odločili za spremembo na čelu članske ekipe
Člansko ekipo Mladosti bo še naprej vodil trener Franco Zuppicchini, ki je doberdobsko moštvo popeljal do obstanka, na čelu Sovodenj pa ne bo več Fabia Samba. Kljub temu, da so se nogometna prvenstva zaključila šele pred kratkim, goriška kluba, ki nastopata v 1. amaterski ligi, že načrtujeta naslednjo sezono.
»Odločili smo se, da Fabia Samba ne bomo potrdili na čelu članske ekipe,« pravi predsednik Sovodenj Zdravko Cu-strin, ki med drugim dodaja, da naj bi bilo ime novega trenerja znano v naslednjem tednu. »Začrtali smo nov program, glavne smernice so vključevanje in napredovanje mladih nogometašev. Želimo sestaviti mladinsko ekipo, ki bi delovala vzporedno s člansko. Nadgradili bomo temelje, ki smo jih postavili že lani, pri tem pa je treba podčrtati, da sta tako Fabio Sambo kot Luka Cijan opravila odlično nalogo,« poudarja Custrin. Poleg vprašanja novega trenerja je v Sovodnjah še vedno odprta možnost sodelovanja z Ju-ventino. »Z vodstvom Juventine se še naprej pogovarjamo, saj si želimo sodelo-
vanja. Sicer moramo še nekaj stvari razjasniti, upam pa, da bo med kluboma prišlo do dogovora,« zaključuje predsednik Sovodenj.
Če bo na klopi sovodenjske enaj-sterice v naslednji sezoni nov trener, bodo v Doberdobu nadaljevali sodelovanje s Francom Zuppicchinijem. Trener je spomladi nadomestil Roberta Gona in moštvo popeljal do obstanka v 1. amaterski ligi. Pravzaprav so nogometaši iz Doberdoba poskrbeli za enkratno trile-tje, ki so ga primerno proslavili v soboto, 14. maja.
Po dveh uspešnih sezonah, ko se je Mladost veselila dveh napredovanj in po letošnjem zahtevnem prvenstvu, v katerem je v zadnjem krogu dosegla obstanek v 1. amaterski ligi, je doberdobski klub priredil v hiški ob nogometnem igrišču prijetno družabnost. Večera so se udeležili vsi nogometaši ekipe - to so v glavnem domačini - številni vaščani in simpatizerji, Mladost pa se je želela zahvaliti tudi ustanovam in pokroviteljem, ki so na najrazličnejše načine priskočili na pomoč društvu. Večera so se tako udeležili tudi
V Doberdobu so s pravim praznovanjem proslavili uspešno triletje
deželni predsednik Coni in poslanec v italijanskem parlamentu Giorgio Brandolin, doberdobski župan Fabio Vizintin, predsednik upravnega sveta Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Robert Devetta in predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. »Vemo,
košarka - Odločilno srečanje jutri v Dolini
Breg Mediachem po vozovnico za finale
Breg Mediachem se pripravlja na najpomembnejšo tekmo v letošnji sezoni. Košarkarji trenerja Krašovca bodo jutri ob 21. uri v telovadnici v Dolini na-skakovali uvrstitev v finale play-offa deželne C-lige silver. Čaka jih sicer zahtevna naloga, saj je Codroipo dokazal, da je odličen tekmec. Na prvi tekmi je v Dolini presenetil Breg, ki mu je zadal enega izmed najhujših porazov v letošnji sezoni (48:70), Slavec in soigralci pa so si nato ponovno priborili prednost domačega igrišča z razburljivim uspehom (66:68) v Codroipu.
V Dolini se torej obeta zanimiva košarkarska tekma, tako da bodo potrebovali košarkarji Brega podporo domače publike. Kdor zmaga, se uvrsti v finale, v katerem bi Breg med drugim uveljavil prednost domačega igrišča, nasprotnik v odločilni seriji za napredovanje pa bo znan danes, saj se bosta v San Danieleju na tretji tekmi pomerila San Daniele in Latte Carso. Tako kot Breg in Codroipo, sta obe ekipi na domačih tleh na uvodnih srečanjih polfinalne serije izgubili, tako da tudi v tem primeru pravega favorita ni.
Odbojkarji Vala začeli z zmago
Val - Roomy Club Catania 3:2 (22:25, 25:12, 29:31, 25:22, 15:12)
Val: Venuti, Devetak, Bensa, T. Terpin, Jarc, Cotič, B. Terpin, Valentisig nv, Anto-nutti, Feri nv, Gomišček nv, Černic. Trener: Markič.
Združena ekipa Val je odlično začela svojo pot v državnem odbojkarskem finalu U14 v Imperii. Odbojkarji trenerja Markiča so po 2 urah in 33 minutah, kar je v tej starostni kategoriji prava redkost, premagali vrstnike iz Catanie. Enosmeren je bil le drugi set, ki so ga Gori-čani gladko osvojili, nato pa so gledalci bili priča pravi odbojkarski poslastici, na kateri je naposled slavil Val. Odbojkarji trenerja Markiča bodo danes ob 9. uri odigrali srečanje proti Bergamu, ob 15.30 pa proti Campobassu. (av)
Danes Zalet Kontovel
Odbojkarice Zaleta Kontovela bodo nastopile danes ob 20.30 v Čenti, kjer jih čaka prvo srečanje play-outa D-lige.
da nas čaka zahtevna naloga, a se bomo potrudili, da bomo tudi v naslednji sezoni protagonisti uspešnega prvenstva,« sporoča doberdobsko društvo, ki potrjuje, da bo v sezoni 2016/2017 člansko ekipo vodil Franco Zuppicchini. (av)
jadranje - Rekreativna medvaška regata
Komu Breg's Cup?
V soboto in nedeljo se bodo v Izoli spopadle jadralne posadke iz breških vasi
Konec tedna bo v Izoli potekala jadralna regata Breg's Cup, na kateri bodo nastopili izključno predstavniki vasi Občine Dolina. Na enakih jadrnicah razreda fareast 23R (7,20 m dolgo plovilo) se bo pomerilo devet posadk za približno skupno petdeset neprofesionalnih jadralcev.
Dogodek so včeraj predstavili v prostorih Občine Dolina, ki je tudi prvi pokrovitelj regate. Zamisel se je, kot se za tovrstne dogodke spodobi, rodila med pogovori domačih jadralskih navdušencev ob domačem kozarcu in prigrizku, nato je naletelo na širše odobravanje. Med prvimi pobudniki je tudi Danijel Cej, ki je podčrtal, da so priprave na prvi Breg's Cup stekle brez težav in da je več vpletenih v športni dogodek prispevalo svoj doprinos. Nastale so tako barvane majice namenjene posadkam in organizatorjem. Tržaško podjetje Deco Design je izdelalo prehodni pokal v obliki Muhovega grada, simbola dolinske občine, iz oljčnega lesa.
»Res je, da naša občina nima neposrednega dostopa do morja, pokazalo pa se je, da imamo veliko ljubiteljev jadranja in nasploh morja, tako da ni bilo razlogov, da se ne bi občina aktivirala in podprla re-gato,« je dejal župan dolinske občine San-
dy Klun, ki sam spada med ljubitelje morja, a zaradi osebnih razlogov se v nedeljo ne bo udeležil regate. Član prve dolinske posadke bo podžupan Goran Čuk, ki je podčrtal predvsem družabni namen pobude. Dolina se bo ponašala z dvema posadkama, prav tako Boljunec in Boršt, z eno pa Frankovec, Kroglje in Mačkovlje.
Regata se bo odvijala med soboto, 28. maja, in nedeljo, 29. maja. Prvi dan bo namenjen izključno spoznavanju jadrnice, nedelja pa bo po zbirališču v izolski marini ob 9. uri postregla s tekmovalnim delom. Prireditelji si obetajo štiri plove, program pa bi lahko bil tudi v skrajšani obliki v primeru nenaklonjenih vremenski razmer ali brezvetrja. Regati bo sledilo še nagrajevanje z družabnostjo, ki se bo odvijalo v Prebenegu pri Edvinu in Devanu v nedeljskih večernih urah.
Prijavljene posadke: BOLJUNEC 1: Aleksander Žerjal, Igor Žer-jal, Denis Zobec, Hernik Maver, Ivan Maver;
BOLJUNEC 2: David Slama, Alan Kalin, Sara Preprost, Erik Bandi, Milan Ota; BORŠT 1: Stojan Zahar, Iztok Rapotec, Samuel Corbatto, Edvin Žerjal, Sanja Hrvatič; BORŠT 2: Danijel Cej, Mitja Zahr, Diego Lo-
V dolinski mestni hiši so včeraj predstavili program letošnje regate Breg's Cup in priložnostne majice
fotodamj@n
redan, Mauro Dragovina, Erik Petaros; DOLINA 1: Goran Čuk, Samo Kocijančič, Matija Kočevar, Aleš Gropajc; DOLINA 2: Edi Corretti, Mattia Corretti, Denis Ota, Paolo, Peter Zupancic; FRANKOVEC: Ivan Kral, Igor Pertot, Viviana Jercog, Paolo Pavletič, Marina Sancin; KROGLJE 1: Roberto Zeriali, David Čok, Matej Zeriali, Martin Čok, Elvis Hacin; MAČKOLJE 1: Ivo Šik, Danijel Šik, Marino Zobin, Mitja Vodopivec, Fabio Olenik, Andrej Šuber.
Andrej Marušič
Ü3 Obvestila
ZSŠDI vabi mlade, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da kandidirajo za prostovoljno civilno službo pri ZSŠDI in športnih društvih s sedežem v tržaški pokrajini. Lahko kandidira kdor bo ob predstavitvi prošnje (8. 6. 2016) dopolnil 16. leto in ni še dopolnil 18. leta starosti. Trajanje prostovoljnega dela: 360 ur v 12 mesecih. Kandidati, ki bi se želeli prijaviti ali ki bi želeli dodatne informacije, lahko pokličejo urad ZSŠDI v Trstu (040635627 - Martin).
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED
Torek, 24. maja 2016
19
RAI3bis
RAI1
RAI2
RAI3
RAI4
12.05 17.55 Flashpoint 13.35 Star Trek Enterprise 15.10 Fairy Tail 15.35 Numbers 17.50 Novice 19.30 Ghost Whisperer
21.15 Film: Scappo dalla citta - La vita, l'amore e le vacche (kom., '91, i. B. Crystal) 23.10 Movie.Mag 23.40 Film: Nemi-co pubblico N. 1 - L'ora della fuga (triler, '08)
SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (24. maja 2016)
Vodoravno: Dro, ligaš, amen, Č. S., ras-kavost, ramadan, Avlida, Todorovski, Gea, interesent, A. P., Salvi, Aonija, kit-le, Ben, jok, Mija, vektor, Ston, tenor, javka, Loreto, Irena, nos, origano, Kne, Boša, risanica, kirasir, I. J., Lokar, one, tri; na sliki: Boris Salvi.
RAI PREMIUM
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Igra: Colors 15.15 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 16.40 La vita in di-retta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Film: Un matrimonio da favola (kom., It., '14, r. C. Vanzina) 23.20 Porta a porta
11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il commissario Nardone 13.25 Parliamone 14.15 Serija: Sulle tracce del crimine 15.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 Nad.: Cuori rubati 15.50 Serija: Provaci ancora prof 17.30 Novice 17.35 23.15 Nad.: Il commissario Rex 19.20 Nad.: Capri 20.15 Nad.: Tutti pazzi per amore 21.20 Nad.: Questo nostro amore 70
RETE4
6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Serija: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Serija: Hawaii Five-0
6.05 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Bandolera 8.55 Serija: Carabinieri 10.05 Ricette all'ita-liana 10.50 Le ricette di Sonia 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Film: Nostra Signora di Fa-tima (ver., '52) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Don Camillo (kom., '52)
CANALES
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 17. etapa 18.00 Geo 20.00 Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto?
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici - Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Amici di Maria
ITALIA1
7.10 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Settimo cielo 10.25 Serija: Dr. House - Medical Division 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Serija: Due uomini e 1/2 17.00 Serija: Friends 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Act of Valor (akc., '12)
IRIS
13.15 Film: Marinai in coperta (kom., '67, r. B. Corbucci) 15.15 Film: Questa specie d'amore (dram., '72, i. U. Tognazzi) 17.25 Film: Fantozzi va in pensione (kom., '88, i. P. Villaggio) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger
21.10 Film: Looper - In fuga dal passa-to (akc., '12, i. B. Willis) 23.20 Dal tramonto all'alba - La serie
_RAI5_
13.25 23.00 Lo stato dell'arte 13.55 Wild Africa 14.50 Wild Medioriente 15.4518.55 Trans Europe Express 16.45 24 ore sul pia-neta Terra 17.30 Frozen Planet 18.20 Novice 18.25 20.45 Passepartout 19.50 Simon Schama: il potere dell'arte 21.15 René Magritte: le jour et la nuit 22.10 La vita nascosta dei capolavori
RAI MOVIE
14.00 Film: Beastly (fant., '11) 15.30 Film: Ladies in Lavender (dram., '04, i. J. Dench, M. Smith) 17.20 Novice 17.25 Film: The Legends is Born - Ip Man (akc., '10) 19.10 Film: C'era una volta (fant., '67)
21.00 Film: Il cacciatore (dram., '78, i. R. De Niro, M. Streep) 0.35 Film: Una notte per decidere (dram., '00, i. S. Penn)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Sfera 17.15 Serija: Josephine, ange gardien 19.00 A cena da me 20.35 0.10 Otto e mezzo 21.10 La gabbia
_lazd_
6.20 The Dr. Oz Show 7.15 Film: California Suite (kom., '78, i. J. Fonda) 9.00 15.30 I menu di Benedetta 12.30 20.25 Cuochi e fiamme 13.30 Cambio moglie 17.35 A cena da me 18.30 Dnevnik 18.35 Nad.: Grey's Anatomy 21.10 Film: Il migliore (dram., '84, i. R. Redford)
TELEQUATTRO
6.0013.20, 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.40 Il medico per te 18.00 Trieste in di-retta 19.00 Cisl Informa 20.15 Happy Hour 21.00 Ring 23.30 Roma InConTra
_CIELO_
12.15 13.00 MasterChef Australia 12.45 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Sel-
ling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di fa-miglia 21.15 Film: Il mistero dei teschi di cristallo (zf)
_DMAX_
12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affari in valigia 14.10 Si salvi chi puo! 15.05 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.55 Cac-ciatori di gemme 16.50 Salt Lake Garage 17.45 Megatraslochi 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Affari a quattro ruote World Tour 22.00 Megafabbric-he 22.55 Street Custom Las Vegas 23.45 Jail: dietro le sbarre
SLOVENIJA1
5.45 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.25 Bučke 11.35 Platforma 12.20 Dok. serija: Naši vrtovi 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.20 Prava ideja 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Življenje ni za strahopetne (dram.) 21.40 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Film: Churc-hillova skrivnost (biogr.)
SLOVENIJA2
7.00 8.35, 18.50 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 9.25 Točka 10.25 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.15 Velika imena malega ekrana 15.20 Aplavzi! 15.55 Dober dan 17.50 Kviz: Vem! 18.25 To bo moj poklic 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet: Celje - Maribor 22.30 Odd.: Bleščica 23.05 Aritmični koncert
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Pozdravljeni 16.00 Ljubezen do sveta 16.25 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.25 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Road to UEFA EURO 2016 20.00 Slovenski magazin 20.25 Nogomet: Celje - Maribor 22.40 Dok.: Mister Gadget 22.45 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 22.50 Artevisione magazin 23.20 Najlepše besede 23.55 Dok.: K2
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.3515.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.00 16.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 Nad.: Usodno vino 16.30 18.55, 22.15 Novice in vreme 20.00 Nan.: Čista desetka 21.00 MasterChef Slovenija 22.50 Serija: Franklin in Bash 23.50 Serija: Hiša iz kart
_KANAL A_
7.0018.00, 19.55 Svet 7.5512.25 Serija: Odvetnik z ulice 8.5513.40 Risanke 9.45 11.55 Nan.: Od zaroke do poroke 10.15 11.25, 11.40 Tv prodaja 10.3018.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.15 Film: Mrtvak na faksu (kom.) 16.10 Serija: Mentalist 20.00 Serija: Alarm za Kobro 11 21.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 22.30 V živo iz hiše Big Brother 23.00 Film: Neizprosni lov (akc.)
PLANETTV
11.55 Tv prodaja 12.25 23.20 Serija: Havaji 5.0 13.30 22.05 Bilo je nekoč 14.40 Ellen 15.35 Nad.: Esperanza 16.50 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.50 Glej, kdo kuha 18.45 21.50 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25
„ Sreda, 25. maja La7d, ob 24. uri
VREDNO OGLEDA
Serpico
ZDA 1973
Režija: Sidney Lumet Igrajo: Al Pacino, John Randolph, Jack Kemoe, Barbara Eda-Young
Al Pacino je tokrat Frank Serpico, zagnan, pošten, predan, iznajdljiv in
svojevrsten policaj, ki obvlada tajne
misije. Vsakič se našemi v nekaj drugega in stalno obrača kriminalce. In ker je uspešen, gre na živce vsem kolegom, ki ga imajo za čudaka. To je svet, kjer policaj ne more biti policaj, če ni hkrati lopov. Kruta realnost, ki jo je režiser Sidney Lumet slikal že pred več kot štiridesetimi leti, je navdušila gledalce prav z neverjetno spontanostjo in prepričljivim prikazom dogajanja. Serpico se tako znajde med policaji, ki niso policaji, marveč kriminalci, ki se delajo, da so policaji. Serpicova zgodba se je zgodila tudi v resnici, Lumet pa jo je na velika platna prenesel zares mojstrsko in se izognil številnim klišejem policijskih filmov. Izredni Al Pacino je v tem filmu ustvaril enega najbolj nepozabnih likov svoje pestre kariere.
Dok.: Galileo 20.00 Da, dragi! Da, draga! 20.40 Bognedaj, da bi crknu televizor
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Sto deset let dolgo potovanje: zgodba o Bohinjski progi (pripravlja A. Čehovin); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od table do računalnika; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorska kronika; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Naša pesem 2016; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V tokratnem srečanju z vrhunskima alpinistoma Andrejem in Marijo Štrem-felj v Studiu D po 12.00 bomo spoznali, kako so se v desetletjih spremenila sredstva obveščanja v visokogorju. Odkrivali bomo, kako so s himalajskih odprav komunicirali s pismi, ki so jih v dolino nosili visokogorski nosači, zatem preko radioamaterjev, danes pa s satelitskimi telefoni. Osma oddaja iz niza "Od table do računalnika" ob 14.10 pa obravnava najnovejšo šolsko reformo, to je t.i. »dobro šolo«. O didaktičnih smernicah bosta spregovorili ravnateljica Fiorella Benčič in profesorica Sara Brezovec. Glasbeni magazin ob 18.00 bo operno obarvan s poročili s treh premier in treh držav. Predstavili bomo novo uprizoritev Puccinijeve opere Bohème, ki je v teh dneh na sporedu v opernem gledališču Giuseppe Verdi v Trstu, nato bomo spregovorili o uspešni, novi uprizoritvi ljubljanske opere, kjer si lahko ogledamo delo Katja Kabanova Leoša Janačka. Nenazadnje bo na voljo nekaj glasbenih utrinkov in vtisov iz reškega gledališča Ivan Zajc, kjer so prvič v zgodovini te ustanove uprizorili baročno opero in sicer Haendlovo mojstrovino Giulio Cesare in Egitto. Oddaja pa se začenja s kratko predstavitvijo novega cd-ja moškega zbora Val, ki ga vodi Stojan Kuret.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 0 Sreda, 2S- maJa
2016	VREME, ZANIMIVOSTI
_dnevnik
ki Ji
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Prevladovalo bo lepo in pretežno jasno vreme, pihali bodo šibki krajevni vetrovi. Čez dan bo nekaj visoke koprenaste oblačnosti. Popoldne bo v hribovitem svetu več spremenljivosti z možnimi posameznimi plohami in kakšno nevihto. Tudi v nižinskem pasu bo krajevno lahko več oblačnosti.
Danes bo sončno in spet topleje. Predvsem v severovzhodni Sloveniji lahko popoldne nastane kakšna ploha ali nevihta.
Najvišje dnevne temperature bodo od 21 do 25 stopinj C.
Po nižinah in na obali bo prevladovalo lepo in pretežno jasno vreme. Pojavljala se bo le visoka in tanka oblačnost. V hribovitem svetu bo sprva le zmerno oblačno, popoldne pa bo oblačnost naraščala z možnimi krajevnimi plohami in kakšno nevihto. Pihali bodo krajevni vetrovi.
Jutri in v petek bo povečini sončno, predvsem jutri popoldne bodo v notranjosti Slovenije krajevne plohe ali nevihte.
TOLMEČ 012/24 4 TRBIŽ O W 8/23
ČEDADo^
14/25^

CELOVEC
°11/26
KRANJSKA G.
O 6/23
O TRŽIČ
12/25
KRANJO
S. GRADEC
O10/24
¿5
LJUBLJANA
012/26
CELJE
12/26 O
GORICA
15/26 O
N. GORICA
O 13/26


PORTOROŽ O
14/24
OUMAG POREČ
PO STO JNA^N- ^O
O 9/23 —^ 12/24 ^
KOČEVJE V O ' > ČRNOMELJ

OPATIJA
PAZIN O
Tv-^REKA V^Pl4/25
jutri
500 m......	......11	2000 m
1000 m.....	.......9	2500 m
1500 m.....	.......6	2864 m
......-3
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 8 in v gorah 9.
3
Profesorica Jolie
Obama užival v vietnamski hrani
LONDON - Hollywoodska zvezdnica in odposlanka Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Angelina Jolie bo po novem še gostujoča profesorica na britanski prestižni univerzi London School of Economics. Študentom bo predavala o pravicah žensk. Gostujoči profesorji predavajo in sodelujejo v delavnicah in na javnih dogodkih, so pojasnili na London School of Economics. Na novi program se bodo lahko študentje prijavili avgusta. Joliejeva, ki je že od leta 2001 sodeluje z UNHCR, je v začetku meseca poudarila, da je pomoč beguncem skupna odgovornost. Mednarodno skupnost je pozvala, naj za rešitev najhujše begunske krize v Evropi po drugi svetovni vojni stori več.
glasba - Pri 75. letih z nezmanjšanim tempom nadaljuje s koncerti in snemanjem
Melanhonični Bob Dylan
Pravkar je izšel 37. studijski album Fallen Angels - Junija nova turneja s 30 koncerti po Severni Ameriki
NEW YORK, 24. maja - Bob Dylan je melanholično razpoložen, če gre sklepati po naslovu prvega singla s 37. studijskega albuma Fallen Angels, ki je pravkar izšel. Pri 75. letih, ki jih je praznoval včeraj, z nezmanjšanim tempom nadaljuje s koncerti in snemanji ter s slovesom najbolj vplivnega kantavtorja 20. stoletja, ki še vedno raste, pušča dylanologom še veliko dela.
V	Minnesoti rojeni Bob Dylan s pravim imenom Robert Allen Zimmerman trenutno "počiva". Po japonskem delu Nikoli končane turneje (Never Ending Tour), na kateri je od leta 1988, si je ob rojstnem dnevu privoščil odmor. V začetku junija pa bo koncertno pot nadaljeval po Severni Ameriki. Na 30 nastopih do konca julija bo predstavljal tudi Fallen Angels, drugo ploščo, na kateri je priredil skladbe, ki jih je nekoč izvajal Frank Sinatra.
»Kar je Einstein v fiziki, je Bob Dylan v popularni kulturi,« je pred leti zapisala ameriška revija Newsweek. Je eden največjih, če ne največji tekstopisec 20. in 21. stoletja ter veliki poet, priznavajo njegovi poznavalci. Kot najpomembnejši pop pesnik se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že 20 let omenja v vrsti za Nobelovo nagrado za literaturo.
V	svoji 55-letni karieri je z glasom, kitaro, klavirjem in ustno harmoniko raziskoval ameriško glasbeno tradicijo, od folka, bluesa, countryja do gospela, tudi rock and rolla in ro-ckabillyja pa vse do irske folk glasbe in jazza.
Prodal je več kot 100 milijonov nosilcev zvoka, revija Rolling Stone je več njegovih skladb uvrstila na seznam 500 najboljših pesmi vseh časov. Med njimi je za sam vrh določila pesem Like a Rolling Stone, ki je navdihnila številne znane izvajalce, kot so John Mellencamp, David Bowie, Bruce Springsteen ali skupini Rolling Stones in Green Day, verjetno eno najbolj znanih priredb pa je prispeval preminuli Jimi Hendrix.
Kako širok je njegov vpliv v popularni glasbi, je leta 1992 ob 30-letnici njegove kariere pokazal tudi koncert v newyorškem Madison
Bob Dylan je aktiven že 55 let
Square Gardnu, kjer so se mu s priredbami poklonili od Eddieja Veddra, Tracy Chapman in Sinead O'Connor, od Louja Reeda, Erica Clap-tona in Neila Younga do Willieja Nelsona in Johnnyja Winterja.
Po mnenju številnih kritikov je Dylan s svojim ne ravno briljantnim vokalom redefini-ral pevčevo vlogo v popularni glasbi: odprl je vrata glasbenikom, ki sicer nikoli ne bi stopili na oder, ter pozornost preusmeril na sporočilnost in imaginativno moč podob svoje uglasbene poezije. V besedila je vpletel številne iz-
ansa
raze ameriškega slenga na ozadju izpovednih, ljubezenskih, protestnih, družbeno-kritičnih in religioznih tematik.
V svojih pesmih združuje ideje, občutja in poezijo, je prepričan zgodovinar Sean Wilentz, avtor knjige Bob Dylan in Amerika. »In njegovo delo, tako takrat kot zdaj, navdihuje, ugaja, zabava in združuje ljudi po vsem svetu,« pravi profesor s Princetona. Wilentz je sicer prepričan, da Bob Dylan nikoli v nobenem pogledu ni želel biti vodilna osebnost, ker je »umetnik in nima političnega temperamenta«.
HANOI - Ameriški predsednik Barack Obama je med obiskom v Vietnamu okušal lokalno kulinariko. V Hanoju si je z ameriškim kuharskim mojstrom Anthonyjem Bourdainom privoščil lokalno specialiteto bun cha - riževe rezance s svinjino na žaru. Obama se je rokoval in pomahal radovednežem, preden se je usedel na plastični stol nasproti Bourdaina, ki je obrok s predsednikom snemal za svojo oddajo Parts Unknown. Bourdain je kasneje na Twitterju zapisal, da je večerja stala šest dolarjev in da je račun plačal on. Ob tem je na spletu objavil še fotografijo obroka in zapisal, da je Obama spreten z jedilnimi paličicami.
twitter - Sporočilo vodstva
140 znakov dolgim sporočilom se obetajo spremembe
SAN FRANCISCO - Vodstvo priljubljenega družbenega omrežja Twitter je napovedalo, da se v omejitev 140 znakov v eni objavi oz. tvitu kmalu ne bo več štelo spletnih povezav in uporabniških imen. »V naslednjih mesecih bomo naredili nekaj sprememb, da bi poenostavili tvi-te, tudi v smeri, kaj se bo štelo v omejitev 140 znakov,« je sporočilo vodstvo Twitterja. Do napovedi o novostih prihaja, ko se to podjetje s sedežem v San Franciscu sooča z vse večjim pritiskom delničarjev, da poveča število uporabnikov, ki že nekaj časa ostaja na bolj ali manj enaki ravni okoli 310 milijonov. Novosti naj bi zdaj to popravile.
Med največjimi novosti bo zagotovo ta, da se v omejitev 140 znakov, kolikor je lahko dolg en tvit, ne bodo več štela uporabniška imena drugih uporabnikov, torej @upo-rabnik, pa tudi spletne povezave za različne priponke, od fotografij, kratkih videoposnetkov in anket. Tako bo ostalo več prostora za besede, medtem ko se bo zlasti pri odgovorih zagotovilo, da jih bo deležna celotna skupina prejemnikov. Omejitev 140 znakov za en tvit izvira od samega začetka Twitterja v letu 2006, temeljila pa je na omejitvi 160 znakov za eno sporočilo SMS.
V vesolju dva nova satelita sistema Galileo
KOUROU/PARIZ - Raketa sojuz z dvema satelitoma za evropski navigacijski sistem Galileo, ki je tekmec ameriškemu navigacijskemu satelitskemu sistemu GPS, je uspešno vzletela z evropskega vesoljskega centra Kourou v Francoski Gvajani. Po skoraj štirih urah potovanja sta se 700 kilometrov težka satelita utirila v Zemljino orbito na višini 23.522 kilometrov.
Evropska vesoljska agencija (ESA) je ob tem sporočila, da ima sistem Galileo sedaj v orbiti 14 satelitov. Galileo je program Evropske unije za razvoj globalnega satelitskega navigacijskega sistema pod evropskim civilnim nadzorom. Galileo bo avtonomen, a združljiv in pri nekaterih storitvah interoperabilen z drugimi podobnimi sistemi, kakršen je npr. ameriški GPS. Celoten sistem Galileo, ki ga bo sestavljalo 30 satelitov in podporne naprave na tleh, naj bi bil dokončan leta 2020. Evropska komisija je do leta 2020 za projekt predvidela sedem milijard evrov.