54. številka. V Trstu, v soboto 8. julija 1893. Tečaj 4.5« 2.25 „E D I N O S T" rhaja dvakrat na teden, »»»ko arado in inbotn oh 8. uri zjutraj. „Edinost" stane: *a vae leto gl. «.—; izven At«. 9.— g), ■a polu leta „ A.—: „ ,, ta četrt leta , 1.50: „ , Z „Novlčarjem" vred: za TH© 1 to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ .1.75 ■Posamične Atevilk" so dobivajo tajalnicah tobaku, t Trstu po • Gorlei in v AJdovičint po • dot. — „Novi čar" pa po 2 nov. pro-nov.. Oglasi in oznanila ae račune* ▼ r»iira v petitu ; za naslov* Črkami ne plačuje proator, koliki obae^lo navadnih Trati«. Poilana, Javne sah alt, oaartnlo« itd •e račune po pogodbi. Vai ilopiai ae pošiljajo ur« .eije \o loaerato prejema upravniitvo F iazza Caaerma it. 8 Odprte reklamacije o proate poAtnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »dlnoat j. nci< XIX. redni občni zbor političnega društva „Edinost-' dno 18. junija 1893. (Konec.) Završujem ozirajoč se na besede, katere je rekel g. Nabergoj nekemu slovenskemu rodoljubu v Trstu, a ta jih je priobčil meni, besede namreč, da midva, dr. Laginja in jaz, podirava, kar so oni, Nabergoj in drogovi, napravili ! Ako kje, to je gotovo tukaj na mestu vsklik : .Težko je, ne pisati satire!* (Z povzdignenim glasom): Mi dva sva podrla slovenske šole v Trstu, mi dva sva podrla slovenske šole v okolici in pomagala zraven ustanoviti italijanske paratelke, mi dva sva odpravila rabo slovenskega jezika pri o. kr. oblastnijah v Trstu in Primorju; mi dva sva provzročila znano postopanje e slovenskim jezikom iu s Slovenci pri mestnem magistratu v Trstu; provzročila znano postopanje raznih komisarjev, žan-darjev in drugih oseb s Slovenci v okolici, kakor tudi celotni postopek s Hrvati in Slovenci Istre in Gorice". To vse je že poprej lepo in dobro bilo. Podrla sva vse in provzroćila ono, kar je v resnici sedaj . . . DA, podirava iu hotela bi podreti vse, kar se je zalega storilo našemu narodu v protečenih stoletjih in v najnovejši dobi. Podirava ali hotela bi podreti mnenje, da moremo od tukšnega sistema, od takšne vlade pričakovati kaj dobrega. Podirava ali hotela bi podreti kleče-plrtitvo pred onimi, ki delajo za uničenje našega naroda. Podiravu ali hotola bi podreti robsko Čut, katero so hoče vzdržati v našem narodu, da namreč ne more ob sebi živeti — in vzdigujeva mu zavest, katera gaje- PODLISTEK. Avgusta. Izvirna novela. Spisal Ivo TroSt. III. (Dalje.) V novi službi je takoj nadaljeval svoje delo, selitev ga ni zmotila več kot med potjo. Ker ga ni domov tako vleklo kakor nekdanje čase — stariši so mu že po mrli — ostal je na novem mestu skoro cele počitnice. Dober glas je prišel že pred njim. Tovariši in znanci so ga spre jeli prisrčno. Kakih pet tednov pozneje dobi pismo od hišne gospodinje iz K. Naznanila mu je nekaj mestnih novic in pa da je umrl — Checo. se mu smiluj duše!" vzdihne Milan, spomnivši se dobrega starčka, s katerim je preživel uiaraikak prijeten tre-notek. Tudi njega, ki je štel že dobro tri četrti veka za seboj, pobrala je slednjič smrt. Minili ste odtlej blizu dve leti. ŠolBki praznik je bil, iu Milun se je ravnokar vrnil domov s popoldanske vožnje po reki, ki teče skozi mesto. Za zabavo so nekateri tovariši najeli čoln in se v njem zibali na vodnem površju. Med ži vahnimi pogovori je kmalu miuilo popoldne. Solnce so je nagnilo niže nud vodo, dina flfore Jrajno rešiti, zavest, da more obstati /sam zraven svojega zakonitega vladarja in aicer ne pod, ampak zraven drugih narodov. Quod est in votis ! Poslušalci ao gospodu poslancu tako mej govorom kakor tudi koncem poročila burno pritrjevali in naposled njemu in njegovemu tovarišu soglasno izrekli zahvalo in priznanje ter neomejeno zaupanje. Po končanem tem poročilu je občni zbor soglasno vsprejel nastopno, po odboru društva »Edinost," nasvetovano resolucij o s „Občni zbor političnega društva »Edinost", zbran dne 18. junija 1893 v Trstu, zaslišavši naša državna poslanca gg. prof. VekoBlava Spinčiča in dr. M. Laginjo o njiju delovanju v državnem zboru in o političnem položaju, odobruje popolnoma njiju parlamentarno delovanje v državnem zboru in delegacijah, kakor tudi delovanje in postopanje vseh poslancev v deželnem zboru, odobruje ustanovitev in postopanje kluba neodvisnih slovenskih in hrvatskih poslancev v državnem zboru, izreka jim presrčno zahvalo in neomejeno zaupanje ter pričakuje od n jih, da bodo tudi za naprej vztrajali v požrtvovalnem delovanju na braniku narodnih naših pravic proti sistemu, ki gre za t«m, da se naš narod potujči in gospodarstveno zapostavi. Cesarska vlada pa se opozarja na govore naših poslancev, kateri nikakor ne pretiravajo, da jih vzame v resen obzir*. Dr. Matko Laginja izrcža veliko zadovoljstvo videč člane društva, zbrane v tolikem številu. Povodom volitev smo se prepričali iz časopisov, da društvo „Edinost* zasluži vso pohvalo, kakor jo zaslužijo tisti, ki so jo poslušali. Govornik izraža društvu »Edinost* svoje priznanje njegovi pošev padajoči žarki so poljubljali srebrnopenaste valčke. Toda kmalu zgine i ta prizor. Dolga senca se podaljša sem od zahodnjih gor, in veseli izletniki krenejo domov. Milnn prišedši v sobo odloži Bmotko ter pogleda na mizo, kaj je došlo s pošto. Med časniki ugleda list, katerega pisava na naslovni strani mu je bila popolnoma neznana. Po znamki je sodil, da je iz K. Pretrže naglo zavitek in bero : Velecenjeni gospod doktor 1 Težkim srcem "Vam naznanjam, da je moja ljubljena soproga Brigita umrla po dolgem bolehanju nocoj po noči. O zadnji uri so je spominjala Vas, So bolj pa Avguste. Prosila me je, naj Vam naznanim njeno zadnjo prošnjo : Vzemite Avgusto ! Deklica je Čista kot angelj nebeški, vredna je Vaše ljubezni. Kar Vam je tedaj pisala — mislim, da vesto — bilo je do malega vso izmišljeno. Nek logarski učenec jo deklici res nastavljal mreže, toda njeni ponosni duh ni bil za tako šalo, da si bi bila tudi starega logarja želja, ko je oni mladenič dobil Htnl no službo, da bi deklico videl tako oskrbljeno. Jedno tako pismo onega snu-baka Vam je bila tedaj poslala Brigita. Verjemite, da ga Avgunta še videla ni. Mladenič ga je bil izročil moji pokojni soprogi, naj bi jo oddala nji, kur se pa ui zgodilo, ker ni Avgusta marala ničesa slišati o njem. in poživlja navzoče, da naj nikar no ljubijo palice, katera nas tope. Dr. P r e t n e r pozdravlja idejalni program hrvatskih poslancev, a meni, da hišo treba pričeti zidati pri tleh. Dolova-nje druitva „Edinost* mora se bolj oživeti, agitacija mora postati intenzivnojča; širiti treba narodno zavest, sicer ostanemo pri vseh svojih idejalih brez pravo podlago. Poslednje volitve dajejo mnogo misliti. Upliv našega društva je minimalen. Ono bi moralo širiti narodno idejo. Mi ne smemo vsega pričakovati od zgoraj, od poslancev. Društva naša moramo urediti za praktično potrebe. Misliti moramo na to, da so bodo vršili tabori in zborovanja ter da si v Trstu osnujemo prepotrebni d n o v n i k. Predlaga toroj, da naše društvo skoro zopet skliče občni zbor, pri katerem naj bi se posvetovali o razmerah v Trstu in v Istri. Pob!. S p i n č i 6 hoče odgovoriti le na jedno opazko predgovornika, namreč o izreku, da hišo treba začeti pri tleh zidati. Mi moramo skrbeti za svoj razvoj, za svojo bodočnost — in v to moramo imeti pred očmi svoj konečni cilj. S tem ravno, dn delamo za premembo zistema, delamo tudi nn to, da bodo naša hiša trdna. Sicer na soglaša popolnoma s predgovornikom, kar se dostaje navedenih sredstev, koje bi morali u potrebi ti. Dr. P r e t n e r odgovarja, da ni hotel nikakor stopiti v nasprotje z gospodoma poslancema. On pripoznava njiju zasluge, slasti za to, da sta malo privzdignila za-grinjalo in pokazala našo bedo. On ni proti programu Spinčičovemu. Opozarjati je le hote! na potrebo agitacije, ker masa še spi. Drag. Martelanc meni, da bi bilo bolje sklioevati pogosto odborove seje, ka- Da se z rajneo nista mogli in da Vara jo je le ona odtujila, to jaz vem, uzrok sem pa spoznal Šele zadnji čas, žal prepozno. Službene skrbi, poverljivost v vse kar je učinila ona, ker je bilo na vidoz dobro, slepilo me je dolgo let, da bo nisem mešal v njene spletke, kakoršnih — izvede! sem poslednje dni — ni bilo baš malo. Zato pa prosim, velecenjeni gospod, prosim v imenu svoje soproge, da ji oprostite na glost, strast. Vsi smo ljudje. Tu smo često drug druzemu na potu, preko groba pa ne seza naša moč, preko groba ne Bezaj tudi naša jeza. Nisem se namenil — Bog obvaruj — Vas, veleučeni gospod doktor, morda učiti o tem ; saj mi je dobro znano Vašo imo, znano mi jo tudi Vaše plemenito srce, ki je povsom vredno nesrečne Avgusto. Zato upam, da boste oprostili moji rajnei soprogi, oprostili in izpolnili ji zadnjo željo. Lepo prosim ! Z najodličnojšim štovanjom V K____188 . udani Giorgio Bolo. Dr. Zornik jo v tem trenotku nehal biti vso drugo, samo Milan, nekdaj Avgusto tako iskreno ljubeči Milan, ni nehal biti. O ta zavest, to življenje so jo šele povrnilo. „Torej toroj, vendor tako !u Ta vzdih jo odmeval nocoj nebrojno-krnti po «obi. Milan ao je oziral po znanih stvareh, a videl jih ni, opazoval jih ni. terih naj bi se udeleževali tudi zaupni možje. Dr. Pretner je odločno za občne zbore in javne shode. Vabiti treba pos< bno imovite ljudi in ropotati. Dr. Trinajstić bi želel, da bi se občni zbori „Edinosti* ne sklicevali ob nedelj ih, ampak o b d e 1 a v n i k i h , t<> pa z ozirom na duhovski stan. Fr. Podgornik meni, da odbor dovelj pozna nsše razmere. On sam naj bi izdelal prograru za bodočnost, s katerim naj bi stopil v javnost. Dr. Pretner trdi, da društvo „Edinost* najslabeje deluje, kolikor se tiče zborovanj, a ravno zborovanja zbujajo narodno zavest. M a n d i ć ugovarja, da le Koroško politično društvo deluje pridnojo nego mi, druga pol. društva slovenska se pa niti ne morejo meriti z našim. Sicer pa se zlaga s predlogi Pretnerjevimi. Ker jo g. Podgornik umaknil svoj pred-log, vzprejel ae je Protnerjev jednoglasno. Član I. B a I a n č je interpeloval na to glede podpisov na interpelacijah, katere sta stavila navzoča državna poslanca, se strani slovenskih poslancev. Zlasti bi želel vedeti, zakaj ni poslanec Nabergoj podpisal interpelacije o sajenju tabaka in ono z dno 22. maroa o razmerah na Primorskem. S p i n č i č odgovarja na to interpelacijo: Kolikor se spominjam, ponudil sem že v drugem zasedanju neko interpolacijo poslancema dru. Gregorčiču in Klunut a odgovorilo se mi je, da tega ne moreta storiti brez privoljenja kluba. Ko sem pa prvoimenovanega naprosil, da se potegne za to pri predsedniku kluba, odgovoril mi je, da tegn ne moro storiti. Zuto pa nisem v e 6 prosil ni jodnoga ni drugega, V njegovih mislih so se vrstile slike, sama krasne podobe iz preteklosti, ko je zanj 8o bilo srce ljubljene Avguste. Spomnil se jo ato in sto podrobnosti, vse so se mu videlo lepe, vse žive, vso nove, spomnil »e jo slednjič, da ima &e njen album. Kako kmalu ga je našel, sicer zaprašenega med nekimi zvezki francoskega leksikona, a našel ga je, osnažil in položil pred se na mizo. List za liBtom je obračal, bral na njih modrost in neizkušenost osemnajstletno doklico, občudoval v zabeleženih izrekih in sentencah njeno plemenito mišljenje, vzlet njenega duha. Od tedaj, ko je zadnjič prebiral te liste, prešlo je mnogo Časa, Milan je odtlej že prebrskal in presodil mnraikak modroslovski sostav, toda te misli so se mu zdele vedno nove, vedno lepo. Odločil so je, da bi ji takoj pisal in jo prosil oproščenja, toda no ve kam; zato hoče, uredivši svoje stvari, raje iti kar sam. Jesen z vsemi svojimi vabljivostimi iu neprijetnostmi se jo naselila na slovenske dobrave, objela jo hrib in dol. Lovec lazi za divjačino, gornik trže in mu*ti grozdje v sladek sok, kateri bode poživljal in bodril upala srca, akrival vsaj za trenotok človeku pogled na lastno bolest in tugo. Kmetovalec napravlja stoljo, uradnik so proskrbujo za zimo z drvi in gerko obleko; sleharni se hoče po svojih najboljših močeh ubraniti mrzlega gosta. (Konec prih.) doćim se nekateri drugi poslanci — n. pr. grof. Alfred Coronini, Pfeifer in Gregorec — redno podpisovali naše interpelacije. Glede g. Na b erg o ja samega se spominjam, da je neko interpelacijo prav rad podpisal. Glede one interpolacije z dne 22. marca o razmerah na Primorskem reklo se mije, da je predolga. — Dolga je bila, to je res ; naše interpelacij« v obče so zelo dolge, ker bo naše nadloge tudi dolge, tako, da jih naše interpelacije niso niti izcrpile. Dr. L a g i n j a se ne spominja, ali s* je interpelacija o tobaku ponudila g. Nabergoju v podpis. To pa so spominja za gotovo, da g. Nabergoj ni bil n a D u n a j u , ko ho je prečitala omenjena interpelacija. Prepričan je, da bi jo bil sicer gotovo podpisa). Da pa slovenski poslanci ne morejo podpisovati političnih interpelacij, niso krivi oni, nego klub, kateremu pripadajo ter niso tako svobodni kakor mi. Čiau B a 1 a n č je vzel na znanje ta odgovor. Zatem bo je vršila volitev novega odbora, o kateri smo že poročali. Predsednik M and ić zahvalil jo na to še enkrat zborovalce na njih resnem in treznem vedenju, priporočajoč naše društvo vsem prijateljem naroda, ter je zaključil zborovanje z vsklikom : Živilo pol. društvo „Edinost* ! — kateremu vskliku se je navdušeno odzval ves zbor. Politični pregled. Notranje dežele. Njegovo Veličanstva imenovalo je predsednika avstrijski delegaciji, kneza Windischgraetza, tajnim svetnikom. Pri dopolnilni volitvi v Lošinju za deželni zbor istrski bil je izvoljen ital, kandidat Iv. Martinolich. Martinolich je radikalen Italijan. Grof Ivan Harrach položil je svoj mandat za deželni zbor češki. V dotičnem pismu na predsednika izjavlja, da so ljudstvo vedno bolj nagiblje nazorom Mlado-čehov in vsled tega je upanje do sprave z Nemci vedno manje in oddaljeno. Deželni zbor Tirolski snide se zopet dne 13. julija. — Due 10. in 12. julija vršile se bodo dopolnilne volitve za ta deželni zbor, ker so italijanski poslanci izgubili svoje maodate, kakor smo poročali svojočasno. Agitacija je zelo živahua po vsem laškem Tirolu. Italijanska radikalna glasila trdijo, da le absistenona politika (to je, ako ne gredo v deželni zbor v lnomoat) more rušiti čast dežele. Katu pa prav za prav pes taco moli, povedali boo že zadnjič v političnem pregledu. Dne 6. julija je bila obletnica nasilne smrti češkega cerkvenega reformatorja Jana Husa, katerega so v Kon-stancu sežgali na gromadi dno 6. julija 1415. Došel je tja na koncil, da bi zagovarjal svojo „vero." Opozicija y mestnem z a -stopu Zagrebškem postopa energično. Dne 3. t. m. je zopet zapustila zbornic >, ker gosp. župan ni hotel dopustiti neko interpelacije radi postopanja policije proti dijakom, češ, da policijo pač vzdržuje mesto, sicer pa da je v svojem delokrogu nezavisna od mestnega zbora. Opozicija je baje sklenila tako postopati tudi pri prihodnjih sejah in nikakor ne umakniti-omenjene interpelacije. Po takem ne bode mogel mestni svet sklepati o ni-kaki važni stvari, ko ie potrebna dve-tretjinska večina. Vnanje države. Srbski kralj Aleksander je podelil knezu črnogorskemu Nikoli in kneževiću Danilu visoke srbske redove, na čeuier se je knez zahvalil brzojavno, naglašajoč, da mu je to odlikovanje došlo ravno v trenotku, ko biva na Cetinju veo srbskih podanikov. Sv. oče Lev XIII. vsprejel je včeraj osem dni ojemdeset škofov in duhovnov z Vshoda, kojim je priporočal, da negujejo duh jedinstva sv. cerkve in miroljubnosti. Italijanski pravosodni minister Lovrenc Eula umrl je dne 5. t. m. v Re-sini pri Napolju. Rodil se je leta 1820 v Villanovi, okraj llondovi. Pokojnik predsedoval je skozi več let državnemu najvišjemu sodišču, od leta 1874 bil je senator. Nemški državni zbor je otvori! nemški cesar v torek opoludne s pre-atolnim govorom, v katerem obžaluje, da že prejšnji državni zbor ni hotel vsprejeti nove vojaško predloge. Nemčija je prisiljena — tako nadaljuje prestolni govor — skrbeti za popolnitev vojske z ozirom na nje zemljepisno lego in pa na napredek druzih sosedov v oboroževanju. Predloga mora se vsprejeti takoj, da se bode moglo že letošnjo novačenje vršiti na novi podlagi. Prestolni govor zaključuje se gostobesednim slavospevom tistim, ki so zje-dinili Nemčijo, kojo ohraniti in varovati je sveta dolžnost njih potomcem. Po prečkanju prestolnega govora je vskliknil Še cesar: „Pojte torej gospodje, stari Bog gleda na delo Vaše ; on naj vam podeli svoj blagoslov za vspesno delo v blagor domovine. Nemška državna zbornica izvolila si je predsednikom Levetrowa, I. podpredsednikom Busla, pristaša osrednje stranke, II, podpredsednikom pa Bursklina, narodnega liberalca. Egiptski podkralj zaroči se baje v kratkem s hčerjo turškega cesarja, Emina Nnyla. Zatem obišče dvor na Dunaju, Berolinu in Kodanju. V zadnjem mostu snide se s carjem. Tudi Pariz hoče si ogledati, ni pa še določeno, dali bode šel v London. Različne vesti. Odbor političnega druitva .Edinost" bodo imel prihodnjo nedeljo ob 10 uri predpoludne svojo sejo v prostorih »Del. podp. društva*. Mestni svet tržaiki imel je v sredo opoludne slovesno sejo, dasi izabere župana in podžupana. Galerija je bila natlačeno polna. Zbornici je predsedoval starosta mej svetovalci, dr. Mojzes Luzzatto. Najprvo je povedal, da je svetovulec Burgstaller umaknil svojo odpoved. Potem je pretrgal sejo, da se v mestnem slavnostnem vozu popelje po gosp. namestnika. Poslednji je prispel v dvorano ob 121/«- uri. Najprvo je prečital namestnik formulo prisege, na to pa je prečital naraest-niški svetovalec baron C o n r a d vse svetovalce po abecednem redu, da store prisego. Po tej formalnosti je zapustil gosp. uamestnik dvorano. Takoj na to se je vršila volitev župana na ta naoin, da je vsak svetovalec vrgel svoj listič v žaro (urno). Oddanih je bilo 52 glasovnic, mej temi 46 za dra. Pitterija. Ker so okoličani oddali bele 1 i s t i č e in dr. Pitteri seveda ni volil samega sebe, je razvidno, da so vsi konservativci, izvzemši jednega samega, glasovali z radikalci za Pitterija. Ta dogodek je velike važnosti; a ne zato, da nas je morda presenetil, ampak narobe: ker nam kaže staro iBtino in Bmo ga tudi pričakovali. In ker je važen in zna« čilen, treba spregovoriti o njem obširneje, kar so zgodi v prihodnji številki. Občinstvo in zbornica sta navdušeno pozdravljala ta izid volitve. Staronovi župan se je zahvalil na izvolitvi v prisrčnih besedah. Tudi govora Pitterijevega se dotaknemo prihodnjič. Prvim podpredsednikom je bil izvoljen dr. Mojzes Luzzatto z 33 glasovi; 18 jih je dobil svet. Burgstaller, Drugim podpredsednikom je bil izvoljen dr. K a r o I D o m p i e r i tudi z 33 gla- sovi, 16 jih je dobil Burgstaller. Po končani seji odpeljal se je novi prezidij k gospodu namestniku; pred mestno'palačo zbrana množica pozdravljala je gospode glasnimi vskliki. Tržaški župan dr. Pitteri izročil je svoja posle dne 5. t. m. prvemu podžupanu Luzzattu ter odpotoval z družino na svoje letovišče v Pari. Notarska masta so izpraznjena v Tolminu, Sežani in v P od g radu. Želeti bi pač bilo, da ne zasedejo teh važnih mest ptujci, ki slovenski niti de-klinirati ne urnejo. Čast nam je na to opozoriti zlasti naše mlade izvrstno sodnike, to pa tem bolj, ker so vsi trije omenjeni kraji zelo prirojeni in prav dobri dohodki zagotovljeni. Prosite torej za ta mesta, da jih ohranimo za-se ! Prosite v svojo in narodno korist ! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda V Ljubljani jo imelo dne 5. julija svojo 69 sejo. — Prvomestnik naznanja, da je v zadnjem času prejel prav obilnih darov za družbo, ki bodo v kratkem izkazani ; s posebno hvaležnostjo pa omenja Litijskih in Šmartinskih Slovenk, ki so uprav danes za god družbinih sv. zavetnikov po g. podpredsedniku Svetcu zopet poslale kot Cirilo-Metodijski dar 200 kron ter postale družbine pokroviteljice že v četrto. Isto-tako so „Novomeški samci" po gosp, dr. Vošnjaku doposlali družbi 200 kron. „Prvih kron" darovi pa že presegajo drugi tisočak. Slava in hvala vsem p. n. darovalcem ! — Od zadnje seje so v prospeli družbi priredila z lepimi dohodki razna društva primerne in koncerte n. pr. slovenska društva Tržaška s sodelovanjem opernih pevcev g. Trtnika in gospe Stras-ser-Ćehove; podružnica v Šišk i s sodelovanjem si. „Ljubljan. Sokola", „Slavca* in šišenske „Čitalnice" ; Šentjakobsko-Tr-novska ženska podružnica s sodelovanjem pevskega društva „Ljubljana" ; Beljaška podružnica v Štobnji s sodelovanjem prvega slovenskega pevskega društva „Go-rotan"; Litijske in Šmartinske Slovenko izboren koncert; družbini šolski zavodi Tržaški in v Bojanu pa so obhajali slav-nost sv. Cirila in Metoda % jako zanimivimi in prikladnimi vsporedi. — Blagajnik konštatuje izvanredne obilne prispevke zadnjega meseca, ki so prav primerno došli, ko troški v društvene ^vrho naraščajo. — Tajnikovo izvestje o doslih ulogah iu njih upravni rešitvi se odobrovaluo vzame na znanje. — Prošnje za podpore, nagrade, podaritev knjig, učil itd. se uslišijo. — Predlogi ob osnovi uovih zabavišč se odobrć. — Glede letošnje skupščine se potrebno ukrene. Vsled sporuzumljenja s slavnim načelništvom sežanske ženske podružnice bode velika skupščina dne 26. jul. na dan sv. Ane v Sežani na Krasu. Celotni vspored se objavi pozneje. Dozdaj je zglašenih že čez 30 podružnio s približno dvakrat toliko delegati. Uljudno vabimo še druga načelništva, da čem prej naznanijo svoje zastopnike, oziroma pooblaščence, da se bo moglo pravočasno potrebno oskrbeti v Sežani. Po pravilih smo vsak izvoljeni zastopnik, ako jo slučajno zadržan, pooblastiti kateregakoli družbenika, oziroma pošlje pooblastilo lehko vodstvu, ki to oskrbi. Sploh pa so vabljeni vsi rodoljubi in pospeševatelji slovenskega šolstva k skupščinski slavnosti v Sežano. Veselico na čast sv. Cirila in Metoda na slovenski štirirazrednici pri Sv. Jakobu, vršivšo se minoli torek, bi bili temni oblaki prenesli na prihodnjo soboto, da se nas ni veter usmilil in oblake zapodil tje daleč na jug. Blagodejni dež je zuatno ohladil vroči dan, kar je bilo na korist otrokom in slušateljem. Šolski vrt je bil okrašen s slovenskimi in cesarskimi zastavami; priprosti oder dičila je v ozadju lepa podoba sv. blugovestnikov, ob strani pa podobi cesarja in cesarice. Tudi ovetja, zelenja ni pnmanjkovttlo. — Radovedni smo letos pričakovali to veselico, da po njej io sodimo o napredku naše mladine. — Čuj mo, kako so je vršil program! Druž- beni katehet, prečistiti g. Fr. Sila, je krepkim iu navdušenim glasom opisal slovanska blagovestnika kot goreča duhovnika in kot iskrena ljubitelja slovanskega rodu. Mladini je polagal na srce, kako naj ju posnema, da bode služila Bogu, domovini in cesarju. Za govorom so sledile točke za točko; deklamacije, petje, dvogovori in slednjič še igra. Skoda bi bilo, du bi vse zamolčali, kar smo videli in slišali. Potem ko je učenec Svagelj iz III. razreda lepo pozdravil sv. Cirila in Metoda, zadonela je iz 400 grl krepka pesem „Slovanska apostelja." „Cegavo jo okolo top* nam je tako dra-žestno in ljubko deklamovala naša Jeli-sava iz I. razreda, da smo ji burno zaploskali. Tudi Ciuk iz otroškega vrta, v vojaški opravi in z bobnom v roci, nam jo prav živo predstavljal otroka-vojaka. Zatem zapoje IV. razred ono milo pesem : „Oj ta sol-daški boben" dvoglasno tako lepo, da je bilo veselje. Kedo je pa ona mala deklica, ki s tako krepkim a jasnim glasom opisuje slovansko lipo? To vam bode še kedaj izvrstna deklamovalka in zove se M. Pe-renič iz II. razreda. — Slovenci so hrabri že od nekdaj in se ue boje sov raga, To so nam dokazali štirje vitezf v vojaški opravi in voditeljem na čelu, z besedami Koseškega, katere je tako krepko izrazil v svoji »Vojaška". Predstavljali so ta prizor : Batagelj, J. Nabergoj, Ban, Vovk, Živec, Križman, vsi iz III. razreda. Učenka Ciuk je Gregorčičevo „Do-movini" kaj ganljivo deklamovala in zatem so zapeli Še „Lepa naša domovina* tako milo doneče, da nas je ganilo; kako b> ne: lepi glasovi in krasne besede. — če-trtorazredniki imajo res že dobro razvite glase, ki res lepo napredujejo. Ko ti in še drugi odrasejo v krepko mladeniče, iz-vestno nam v Trstu ne bode manjkalo dobrih glasov. Kaj naj rečem o igri : „Potovanje na Cirilov grob" P Kogar sem vprašal, mi je začuden odgovoril : Kako je vendar mogoče otrokom nastopiti tako neustrašeno ter brez pogreška govoriti. Prav je, da zabilježimo imena mladih igralcev ; M. Do-brila, J. Durnik, A. Andrejčič, I. Princ, M. GombaČ, Ciuk Vekoalava in Gotjup Katica, vsi iz IV. raz. — Sklenili so program s cesarsko pesnijo, katero smo vsi s toj 6 zapeli. — Oprtzili smo najlepši red in mir. Otroci ubogajo na migljej svoje učitelje* Drugi dan ob 8. uri zjutraj jo bila sveta maša in po maSi delil se je mej otroke malinoveo in sladek kruli. Izmed občinstva sedeli so na častnih mestih častni g. o. k. okrajni nadz. I. Dolinar iu čast. odbornice ženske podružnice ter drugi gospodje in gospe. Ljubi slovenski narod, ti, ki tako radodarno polagaš prve krone na žrtvenik domuvine, ne bodi ti žal, ker mi in vsi navzoči smo priča, da se naša mladina prav vzgaja; vsak duhovnik mora biti ž njo zadovoljen. Naši vrli učitelji in učiteljice varujejo svoje gojence, da jo kužni zrak ne umori. In to se koj spozna, da v naših otrocih živi zdrava krščanska duša v zdravem telesu. Bog živi naše požrtvovalno učiteljstvo na prvi slovenski šoli pri Sv. Jakobu v Trstu ! Bog vam plati! a—ž. Slavnosti o priliki godu sv. Cirila in Metoda, kojo sta priredila združena otroška vrta podružnice na Greti, obnesla se je uprav izborno. Na predvečer so bili prostori, kjer se nahajata otroška vrta, lepo razsvetljeni z baloni, trasparenti in luči-čami. V sredo zjutraj je pa bilu v rojanski cerkvi peta sveta »naša, katere se je udeležil ves odbor podružnico in mnogobrojno občinstvo iz Rojana in Grete. Po maši so se otrooi obdarovali. Na večer se je pa vršila otroška veselica v dvorani „Rojan-skega posojilnega iu konsumnega društva". Udeležilo se jo brez dvojbe preko 200 oseb, posebno domačih mater in očetov, a tudi iz mesta je bilo navzočih več narodnih dam in gospodov. Dvornna je bila kar natlačena, le škoda, da je bil jako soparen in vruć večer. "Veselica se je vršila prav lepo. Lepo ubranu petje, deklamacije in prizori so bili tako lepo proizvajanj, da se je občinstvo kar divilo napredku otrok in marsikatera mati bila je v srce ganjena, videča svojo deco tako izborno izvežbano. Posebno diven in natančno izvršen bil je daljši prizor „Naprej*, ki je uzbudil mnogo smeha ter občno pozornost na vrlega deč-kota Autončiča Ivana, ki ga je deklamoval. Dovršeno je deklamoval Anton Purger svojega „Postilijona", Ugajali bo se tudi „Petelinov klic* (Vekoslava Pertot), prizor „Košnja" (Stefairja Bubnik in Mirko Cvet-nič). Kaj ljubka sta bila prizora „Štiri kokoši, petelin in kanarček*, ki so ga izvr- pučastili Boga Vsemogočnega. Vso ulice so bile lepo okinčane in raz hiš so pla-polale slovenske zastave. Sploh je bilo veliko veselje v naši občini. Nekateri naši nasprotniki sicer še nočejo mirovati in nasprotujejo, kjer morejo, ali ves njih trud je zastonj. Naši pevci so namreč lepo odi-čili svojo zastavo, kar pa nikakor ni ugajalo vodji naših cikorijašev. Ta mož je kričal, da je to „živinska zastava I" Počasi, počasi: vaša cikorijaška zastava je morda živinska, naša pa ne ! A to nas ne plaši. Mi slovenski bratje se hočemo boriti za svoje pravice iu se ne damo premotiti od nikogar, da ne bi se potegovali za narod svoj. Delati ho- sevali pet deklic in en deček in „Mala (čem«, da preprečimo delovanje naših na- uraeteljnica* (Majcen Marija in Marn Amalija). Zbori so se večinoma peli ubrano, le škoda, da niso otroci obeh vrtov peli skupno vseh pesnij, kar bi brez dvojbo bilo lepše. Kancem je Anton Rover izustil mično „Zahvalo", proseč sv. blagovestnika, da bi pri Bogu posredovala za vso otroke, da bi postali verni katoličani in odločni Slovenci, blag;m podpornikom pa izprosila večno milost. Iz srci čestitamo izborni učni moči gospioi Kavčičevi, kakor tudi gospici P o d k r a j š o k o v i na iz-bornem vspehu njijinega truda ! Koncem je izustil predsednik podružnice č. g. Skrbeč kratko zahvalo mnogobrojnim udeležencem in udeleženkam ter jih prosil, naj bi sc z blagodarnostjo spominjali lepo napredujoče naše mladeži. Vbu čast trudoljubnim gospodom Franju M i k e 1 i č u in Antonu B r e m i e u, katera sta za to priliko krasno odičila sobo, kakor tudi g. Po žar j u na podarjenem šopku cvetlic. Brez dvojbe ostane ta lepa otroška slavnost v trajnem spominu vsem domačim materam in očetom, kajti tu so se prepričali o dobrem vspehu vzgoje lastne dece. Odboru podružnice pa svjetujemo, naj tudi v prihodnje prireja enake slavnosti v spodbujo in prepričanje našemu narodu ! Iz PadrIČ se nam piše : Pred osmimi leti bili smo nekoliko časa brez župana (capovilla). Posvetovali smo se takrat pod domačim orehom, kateri bi bil najsposeb-neji za to častno mesto in prišli smo do •klepa, da bi b i za to naš vrli Gašper. Iu tako se je tudi zgodi o. In kakšen mož je bil takrat naš Gašpar P Bil je vsikdar mej prvimi, ki so se potezali za narod naš in za materini jezik. Iz kratka: bil jo pravi narodnjak. So se spominjamo, kako je trdil vedno : „Če bi bil jaz župan, bi že pokazal drugim županom in okrajnim načelnikom, kaj je prav in ksj smo!" In ie mnogo drugega nam jo obetal, tako, da se nam je prikupil vsem prav do sroa. In kakšen je danes P Ves drugi. Ta krat jo bil vnet za narod, danes je za ciko — pardon coucordio I Tukrat je delal za našo stvnr, sedaj pa dela proti njej z vprašanji : Kaj vam je dal Nabergoj, kaj vam pomagajo Slovenci F ! Sreča da jo pri nas bob ob steno vse njegovo govorjenje. Mi pa vprašamo Vas, gospod župan : ali ni bilo lepše prva leta Vašega župano-vanju, ko smo Vas vsi ljubili in spoštovali kakor pravi otroci svojega očeta. Vsuko prosto uro smo zahajali k Vam, da nas je bilo zmirom več pri VaB, nego pri našem vrlem Martinu. Naš župan jel se je bratiti z mestno gospodu od cikorijo, a ne smete misliti, da je to kaka učena glava. Kaj še, prav priprost človek je, kakoršni smo mi vsi. Pisati ume le za silo, tako, da mu dela vsako „spričevalo", koje mora napisati, največjo preglavice. Mej nas no zahaja več, ampak posluša le od daleč, kaj se pogovarjamo. Tuko je prišel v velike časti pri cikoriji — pri tem pa je izgubil našo ljubezen. Iz Sv. Križa se nam piše : Sv. Petra in Pavla dan je bila pri nas slovesna procesija, Vršila ho jo v tako lepem redu, da jo bilo res pravo veselje. Perjo je bilo lepo, da moramo pohvaliti naše pevce. A Bprotnikov. Na nogo torej : napnimo vse svoje Bile, da postane Sv. Križ nepremag-ljiva slovenska tvrdnjava. Po dokončani službi božji prepevalo je naše pevsko društvo „Skala" lepe narodno pesmi. Domačini in ptujci hvalili so vrle mladeniče, ki so se tolikim navdušenjem oprijeli narodnega petja. Hvala našim narodnjakom, da so ae vzbudili iz spanja I Ljubimo se mej seboj in navdu-šujino se, da si tudi naša vas pribori častno mesto mej drugimi vrstnicuuii slovenskimi. Do m a č i n. Iz Sežane se nam piše: Zadnje dneve bilo je v Sežani nenavadno živahuo gibanje. Iu kaj bi tudi ne bilo P Doletela je namreč tukajšnjo prebivalce sosebna čast, da si volijo novega župnika na-mosto r, gosp. Komuna in ugibalo so je na vse strani, kdo da bode. Kaj je župnik v občini, to zna vsak. On je faktor, od katerega (ae ve, da zrAven druzih) od-visi poglavitno ne samo dušni, temveč tudi telesni blagor občine; on js vzorec, na kuterega vse gleda, po katerem se vse ravna. Zato je bila vseh do brona islečih srčna želja, da bi dobili dobrega, za čast Božjo i blagor ljudstva unetega gospoda; z eno besedo moža, h kateremu bi se lahko obračali brez skrbi za svet v vseh rečeh. A želja njih oe je tudi spoloila! Volili so skoro enoglasno gosp. O m e r s a, župnika v Dvorci. Dasi ga niso še nekoli videli, bilo jim je dovolj priporočilo to, da je v istrskih volitvenih borbah stal vedno trdno kot hrast. I kdor je v tej reči trden, gotovo bode tudi v druzih stvareh pravo pogodil. No, agitacije tudi t tej reči ni manjkalo, menda tudi kaka obljuba j» pala, a zavedni kmet slušal je glaB svoje vesti in zato jo je dobro pogodil. — Poglavitne glave pa odlikovale so se pri tej volitvi se svojo odsotnostjo. Zakaj ? ne vem. Novega župnika pa pričakujemo vsi z odpr ti mi rokami. Ako Vam ljubo, poročal Vam bodem o priliki tudi o drugih rečeh. (Prosimo. Ured.) Od SV. Jakoba nam pišejo : Za bratovščino sv. Cirila in Metoda bode jutri v tukajšnji župni cerkvi sv. maša ob 7. uri. Vsi ć. udje iu prijatelji „bratovščine" so k isti uljudno vabljeni, Bratovščina podpira cerkveno petje v slovenskem jeziku. Sedaj se v«žba mlad zbor. Dečki radi hodijo k petju ; težko pa je dobiti „basistov" mej tukajšnjimi mladeniči, koji se menda sramujejo peti skupno z dečki. V zadnjem času oglasilo se je nekaj mladih možakov iz Rocola. Ta novi mešani zbor pol bode v nedeljo pri sv. inuši. Ko ae pa zbor bolj izvežba, peli bode mogel redno vsuko nedeljo. Na državnem gimnaziju Tržaškem vršil se je zrelostni izpit od 30. junija do 7. julija. Udeležilo so jo izpita 31 domačih dijakov in 3 eksternisti (zunanji.) Od 31 domačih je napravilo izpit 6 dijakov z odliko, 7 jih ima ponavljati čez dva meseca v pojedinih predmetih, U so popolnoma padli, vsi drugi z dobrim vsptjhoin. Izmed 3 zunanjih je jeden začetkom izpita odstopil, eden ima ponavljati izpit iz jed-nega predmeta čez dva moaoca in jeden je popolnoma propadel. Sklep Šolskega leta na otroških vrtcih v Rojunu in na Greti bode v suboto dno čast tudi vsooj drugim, da so tako lepo! 15. t. m. Sklepnih skušenj ne bode, pač pa se razstavijo v obeh vrtcih zadnja dva dni razna dela otrok. Dne 15. ob 7 V« predpoludno bode sv, maša za otroke v rujanski cerkvi. Začne se pa pouk dne 1. septembra t. 1. Razpisana sta dva stipendija po 165 gld. iz ustanove Okor.i-Koznek za uboge dijake iz Trsta in okolice, ki se šolajo na gimnaziji ali vseučilišču. Prošnje do 30 avgusta, — Dalje je razpisan en štipendij letnih 300 gld. za dijake, dovršivše akademijo v Trstu, ki se posvetijo trgovstvu. Prošnje do konca t. m. Za družbo sv. Cirila in Metoda zložili so naši štirje slovonski poslanci in Še trije gospodje pri prav dobri kupici terana 8 kron in 60 stotink. — Kot čisti dohodek o izletu v Divaško vilenico sprejeli smo 30 kron. — Kot Cirilo« M e t o d i j s k i dar ho darovali : Janez Bartelj, Janez Jesenko, G. B., dr. Gustav Gregorin, N. Stepančič, J. Kocjančič in Steknr vsak po 1 krono ; J. Detela 50 st. — Po šolski veselici pri Sv Ja-kb bu zbrani rodoljubi darovali so 19 kron in 52 stotinke. Prve krono darovali so mej temi: Kolman Matej, Zorn Franjo, Švagclj Andrej, Frank Ivan, Čevna Ant., Andrejčič Ant., učen. IV. razr., Vovk Justina, učenka IV. razr., Švagelj Ana, učenka III. razr., Košir Fr&nica, darovala 2 kroni, Sauieo Matoj prinesel je drugi dan 1 krono, ker zvečer slučajno ni bil navzoč. Imenovanim in neimenovanim darovateljem Bog plati! Duh svetega Cirila in Metoda naj nas poživlja tudi v bodoče. Trud ni zastonj. — Namesto brzojavke Gunduliču 1 krono. — Prve krone so darovali: E. Krntochwill 2, Ivan Macher 2, Ivan Spiler (ker je pogorela cikorija) 2, dr. M. Truden 1, Drag. Hrvatin 1, Josip Štoka 1, Jakob Štoka 1, .Dobra volja* 1. — Popravek. V 50. št. „Ed." izkazano ime darovaloa Maller Josipa, naj se glasi: Jože Maver, obč. svetovalec iz Boljunca št. 38. — Nadaljne darove naj si. občinstvo blagovoli pošiljati g. J. Krmpotiču v tiskarni Dolenc. Darovi so potem objavijo v „Ed." Ženski podružnici Tržaški so darovali prvo krone: g. Kamuščio, gč. Delkin, g. Vikt .rina B., g.a Ivanka Angeli 2, g. Fr. Indibar 2, g. Josip Kozak 6. Iz Prosuka : A. P—ž 1, E. Slavik 1-33, go. A. L. 1-89. Svetoivanski narodni klub, proslavljajoč praznik sv. Cirila in Metoda na „Višavi* v gostilni g. Subana, nabral v veseli družbi za svetoivansko podružnico 8 kron 60 stotink. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je nabrala gospica V. Kavčič o priliki otroške veselice dne 5. t. m. v Roja n u svoto 17 gld. 28 nvč., katere se pridene dosedaj nabranemu znesku za pokroviteljino Rojanske župnije. Za sežansko podružnico družbe sv. Cirila In Metoda so je nabralo : V pušici družine Mahorčičeve 6 for. 17. nvč. V pušici kavarne Dolenčeve 7 for. 65 nvč. V pušici gostilne Štolfove 3 for. 40 nvč. — Omeniti moramo, da so v Sežani pridno nabirajo krone, da postane ta podružnica pokroviteljica. — V Divači nabralo se je 2. julija med slavnem občinstvom 41 gld. n 1 liro. Ilvala vsem goapem in gospodom. Živili! Za veselico 5. julija otrokom našega zabavišča in šole pri sv. Jakobu darovali so posredovanjem g.e Metlikovič sledeči gg. vsak po 1 steklenico malinovca : Karo! Colja, Auton Žitko, udova Urbančič, Ant. Počkaj, Martin Ribaric iu Jakob Perhavc. G.a Viktorija Mušek 50 nč., g.a Gasperčič nekoliko kifuluov, g.a Maurič kifelue in kajzerce, g. Aut. Lampe veliko sladčic. Mesečni shod .Občnega delavskega izobraževalnega,pravd varujočega in podpornega društva za Primorsko" vršil se bode v nedeljo dne 9. t. m. v pivarni „Ali1 Aquiia dr oru" (Juttmunn) Via Coro-neo. Začetek ob 4. uri popoldne. Dnevni red : 1. Poročilo odbora. 2. Predavanje o namenu in koristi društva. {J. Vsprejem novih članov. 4. Predlogi in vprašanja. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Vilharjevi „Hrvatski plesovi" na ptu- jem. Nakladna knjigarna Breitkopf & Hartel v Lipskem sprejela je pred nekaj časa Vilharjeve „Hrvatske plesove* v svojo naklado. Sedaj pa je naznanila ista knjigarna gosp. skladatelju, da je izšlo že drugo izdanje, ker je naklada od 2000 iztisov razpečana. Teh plesov kc je prodalo v Zagrebu 200, v NevJorkn 272, v 8 t o c k h o 1 m u pa 400 iztisov Vsa čast našemu rojaku. Statistika tržaška. V preteklem tednu rodilo se je v Trstu 45 možkih in 42 ženskih, skupno 87 otrok; mrtvorojenih bilo je 7. Umrlo je 40 možkih h 27 žon-kih, skupno 67 oseb. Prišlo bi torej na v^kih 1000 duš prebivalstva 21*97 mrličev. Dva goldinarja in petinsedemdeset nOVČ. stane posoda n tremi kl«grami večkrat odlikovanega, izvrstnega lamponskega sirupa (Framboa). Odpošilja franko proti poštnem povzetji G. Piccoli, Lekar v Ljubljani. — V posodah po 10, 20 iu 40 kilogramov po 60 nč. kilo. IZKAZ dohodkov, stroškov in premoženja „Dijaške kuhinje- v Trstu za šolsko 1. 1892.—03. Dohodki: p. n. gosp. Fabris Karol . . for. 10.— itn Glaser Karol . . „ 5.— „ p, „ Jesenko Ivan . . „ 18.— „ „ „ Kalister Franc . „ 50.— „ „ „ Mankoč Ivan . . „ 10.— „ „ „ Slavec Ivan ... „ 1.— „ „ „ Sabeo Ivan ... . 20.— „ „ „ Šust Ivan ... „ 20.— r „ „ Lamurski Matej . „ 5.— „ „ „ Truden Miha . . „ 18.— „ „ „ Abram Ivan . . „ 5.— „ „ „ Warto Julij . . „ 5.— „ „ w Werk Franc . . „ 3.— . „ „ Maffei Peter . . . 2r— • rt w I- I..............■ — „ „ gospa Dragovina Gabriela „ 20.— Od veselice v gledališču Fenice . 16.31 Skupaj dohodki . . for. 211.3L Od lanskega leta nam je ostalo (glej „Edinost" 1892. št. 55) gotovine v blagajni ... „ 19.78 V hranilnici naloženih ... „ 100.— Skupaj . . . for. 331.09 T r o š k i : Za obede se je potroSilo meseca : oktobra.........for. 28.08 novembra........ „ 26.40 decembra......... „ 27.12 januvarja......... „ 32.16 februarja......... „ 13.68 marca.......... „ 17.28 aprila .......... „ 15.02 maja........... „ 15.84 junija.......... „ 14.40 Siromafnim dijakom za knjigi« in za šolnino . . . . . . „ 30.60 Skupni troški . . . for, 220.58 Izkaz premoženja: V hranilnici naloženih . . . for. 100.— Gotovine v blagajni . . . . „ 10.15 Skupaj . . . for. I 10.51 Obed je dobivalo poprečno 11 okoli-čanskih dijakov tukajšnjega držav, gimnazija, izmed katerih so trije vmiki dan razun nedelj, drugi pa po dvakrat na teden hruno dobivali. Vsem p. n. dobrotnikom izraža se nuj-toplejša zahvala s trdno nado, da bodo tudi naprej podpirali naše domoljubno podjetje. Isto tako naj bode iskrena zahvala izrečena slavnem odboru „Slovanske Čitalnice", ki je, kakor poprejšnja leta, tudi to leto prostor odlcazala, kjer ho dijaki obedovali in se učili. V Trstu 8. julija 1893. Dr Karol Glaser. Julij Warto. Zahvala. Znani rodoljub Zelen Josip v Senožečah daroval je našej mladini tri krasno vezane molitvenike, katere naj darujemo najvrednijim učencem našega zavoda. — Prisrčna hvalu! Voditeljstvo fttiiim&roihiico pri sv. Jakobu. Bratje Sokoli! Poživljamo Vas, da nemudoma prijavite podpisanemu odboru svoje stanovanje. — Na zdar ! ODBOR _„TržaSkegi Sokola". Listnica upravniStva. Gosp. I. Koluiar., Reka: plačano do 31.3 t 1. — SI čitalnica Črnom«lj: plačano do 31.12. 1893. — SI. pevsko društvo v Volčah: plačano do 31.,6. t. 1. — G. Matija Ambrožič. Novasučica: plačano do 30/6. t. 1. - 81. bralno društvo Solce: plačano do 31./12. t. 1. vpisana zadiu^a i omejenim poroštvom v Kojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno (v uliei Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi bo deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obSirnim senčnatim vrtom in dverni dvoranami, kjer «e točijo izborna domača vina, teran, pivo ir ■teklenioAh itd. Točna postrežba z gor-kim i in mrzlimi jedili. Novi člani se še vedno sprejemajo ob uratfnih urah vnak četrtek od 6— 7 ure zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp. 101—2 B. Modic in Grebene, in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraftenje grobnih spomenikov. 01. Zaloga Dunajske tovarne pohištva IGNAC KRON k COMP. V TRSTU Via Canal grande, vogal ulice 3. Nlcolb priporoča 13 — 1 svojo velikansko zalogo pohištva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni. Pismeno jamčenje S Velika zaloga pohištva iz železa, vsakovrstne kakovosti zmiraj popolnoma vrejena. Da zamore p. n. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko. Martin Krže, Piaasa S. Giovaiiui, m. 1 trgovina z ninogovistnitu lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletouino itd. itd. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. na voglu ulice Ghega in Cecilia.toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne ncniško-slovcnske poštne tiskanice. Cl Glasovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Bruseljn in Tu-nisu. Želodćeva tinktura, leharja <1. Piccoli-ja v Ljubljani je vspešno di-jetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. 36 nč., __po 55 steklenic (zaboj tehta 5 klgr.) za 5 gld. 26 nč. — Poštnino plača vedno naročnik. 12—1 Anton Počkaj, Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muschekn. v ulici Sorgente (Via Torrente St. 30) toči izvMfrm v um in prirejuje jako okusna jedil«. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Gostilna „Stoka", staroznana pod imenom „Relladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tudi vino na debel o, tako meščanom, kakor na deželo. Ci, Josip Kocjančič, trgovina l mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. jedilnih stvari po j a k o nizki ceni. Prodaja Joief Čame Piazza della Caserma it. I (uhod Via Ghega). Cl. Pivarna Lavrenčič priporočajo svoja izborna istersku vina častitim družinam po najniži ceni KO kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Custitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrBte po 24 kr. liter in i/borna kuhinja ter dobra isterska kapljica. Mu .Alla cilla fli Ura" Ms poleg kavarne „Universo" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna jo odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB KUMAR E. Šverljuga, brivec v via Stadion št. lf priporoča se »lav. občinstvu »a blagohotno obiskovanje. Cl. Mlekarna Frana Gržine J.E; na Notranjskem (Via Catiipnuille v hiši Jakoba Brunneria št. j (l'mzza I' >nterosso). Po dvakrat na dan frišno oprezno mleko po 12 kr. liter no-dosredno iz Št. Petra, -veža (frisna) smetana. Kavarni ,Commercio4 in ,Te- HpQPn' v u''c* „Čase r in au, glavni shaja-UGOOU lijji tržaških Slovencev vseh Htanov. N.« razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — /a obilen obisk so priporoča Anton Š o r 1 i. kavarnar. Cl. urar, Corso fitv. 39. eo—104 I*■*<>«]njjn In |>«»pi*n vljn ur«». Lastnik pol. druftvn „Edinost". J ah. Klemene TRST SrtT* Via S. Antonio št. 1. priporoča 29 veliko zalogo manufakturnoga blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, sukna iz volne za ženske in uiožk«; okrasnike, trake, čipke, podstave za ženske in možke obleke, židane rute, končenino in platenino, nogo-vice za ženske in možke; maje in konca in volne za ženske in ruožke, "srajce za žensko in raožko, ovratnike, zapestnice in zavratuike, srajce za turiste in bicikliste, narukvice zn ženske iz S veri-skega konca in židane, knkor tudi bln^o nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirano kakovosti — vso po jako nizki ceni. Usojam si naznaniti p. n. občinstvu, da sem vnovič odprl v via Nuova št. 27 trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan Milič) ter da v iste j prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce 52-7 M.Milič. ■m—mul mi im i mmmmmmmmmmmmKk S Kotranove sladčice katere izdelujo lekarničar | PRENDINI v Trstu ^ Telefon št. 384. 39-52 Vollka poraba ki jo dandanes v navadi ^ rabiti kotranove izdelke propričala me je, |v.' da som začel sain izdelovati iz pristnega H kAtranovega izvlečka Iz Norredčkega ' j izvrRtne sladčice podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva To sladčice imajo isto moč kakor kdtra- jj' 'rf nova voda in glavieo (Kapsulo), lažjt so, proživajo in prebavijo ter so prodajajo po r-j prav nizkoj coni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdohljeno imo izdelovatelja PrendinSja in na drugoj besedo Catrame. jI', V T r s t u so prodajejo v lekarnioi Pretidini * sM v škatljicah po 40 kr., prodajejo bo tudi v |a| vseh večjih lekarnah v druzih deželah. » © ^ <>: < ^ ?> ers nr> ^ SD> ^ OP | Škropilnice in žvepljalke za trte f I inžinirja Živica, 1 | fMLATILNICE IN ČISTILNICE ŽITA, » mlini in stiskalnice za vino, sesalke ali pumpe za vsako rabo, CEVI VSAKE VRSTE IN PIPE, motori na par in s petroljem $ (ali stroji za gonitev drugih strojev), kakor tudi vse potrebno za stroje so dobiva zmiraj v zalogi tvrdke « & V & & V & & & S* V (Živio in dvužb.) V TRSTU - via Zouta 5 - v TRSTU. V A V ^ Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje mošta iz sadja! Mlatilnice, vitelji, trijeri, mlini ža čiščenje žita, slamoreznice, samotvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi IG. HELLER, DUNAJ, 20—9 por 2 2 Prateatrasse N. 78. Ceniko z obi imi podobami v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenske m jeziku zastonj in franko. Najkulantnejši pogoji. — jamčenje za dobro delo. — Pošilja se tudi na poskušnjo. Cene so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg oŠ kov Cliiozza naj(isr«idnija lega v Trstu.) Prostori ..o odprti iu preskrbljeni s svežimi jedili do a ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Drehorjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in ventno p istrcžbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjonosti slav-nege občinstva. ponižni 104*87 Pm favero. Služba krčmarja „Društveno krčmo" v Rojanu 3 2 odda se pod ugodnimi pogoji. Zahteva se znanje slovenskega in italijanskega jezika, spretnost in zvciienost v krčmarskih poslovih in kavcija 200 gld. Z službo jo združena ntfilnst ro^očna plara po dogovoru in prosto stanovanje. Doku* mentovane prošnje do 1. avgusta na zadružno prodatojniševo. NHtančnejši pogoji v zadružni pisarni vsak četrtek od 0—7. ure zvečer. V Rojanu, dno 1. julija 18W3. PREDSTOJNIŠTVO, Išče se est kojemu »e izroči mesnica na Kozini, vsi od tega se želi malo kavcijo. V službo se sprejme koj, pod prav ugodnimi pogoji. Mesnica se ndj>r<* nnidnljo do 15. julija t. I. Ponudiiu noj ae pošiljajo: v Štefanu Siskovifti, Materija, (Istra.) 8—3 SaHEaSSIl DROGERIJA na dolmlo in drolnio G. B. ANGELI 104-101 TRST 12-12 Corsof Piazza della Lef/na M., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Anglcškegn, n Francije Nemčijo itd. Velika zaloga (iuili barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. Lesk za parkete in podo. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vreleev kakor tudi romanj-h£o žveplo za žvopljanje trt. - Se rabi 40 let v mnopili hlevih, kadar krave ne marajo jesti, k:.Jar imajo slabo prebavo, v h vrh o zhuljiunja mleka In da k r a v e il a J o več mleku. (Il.b) v k-kar- liah in drogerl- Jah Avstro-Ogrske. GLAVNA ZALOOA: . jr.' Fr. lir. Kwizda ^ c. in kr. avstr. in kr. rum, dv. ealožnik, okrožni lekar Kornoithurt/, Dunaj. Paziti je na /.gornjo varotveno znamko in siihtevati izrnono Kwizdin Korneuburški redilni prašek za živino. Tinct. capsici compos. ( P A1N-EX PEL f i E R ) so prireja v Richtorjovi bkarni v Pragi (v zalogi o d 1 i k ova n c lekarno Praxmarpr v Trstn, P. Ornndc) obče poznano bolečine ublažujouo drgajanjo, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld 1 .'20, 7i> in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim iu je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnioa: " Richter's Apotheke z. Goidencii Lowen, Prag.; 48-15 17'iHiatolj in odgovorni urednik Maks Cotift. Tiakarna Dolenc v Tr-ttu.