St. 727. Trst, pondeljek dne 4. marca 1912. Ljubljana Leto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Pricam07na Čf fi uiti nJu,ro“ izhaja vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-l UdCttlJC&ila 91. U »III. nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d' Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič“ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane „Jutro“ mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Brez idej. Ljudje, ki jih ne bomo ravno imenovali, ker bo takointako vsakdo takoj uganil, koga mislimo, gledajo na »Jutro« z neke višave, kot se to spodobi bodočim vodite-I Ijem slovenskega naroda, rešiteljem domovine, katerih prva skrb je bila, ko so odrasli, da so si osvojili vse dobre službe, s i katerimi je razpolagala narodno-napredna stranka na Kranjskem. Seveda, ti ljudje so rojeni politiki-voditelji in kdor bi na podlagi kozlov, ki so jih do sedaj že ustrelili v politiki, dvomil o njihovih zmožnostih, je pomilovanja vreden nevednež. Taki nevedneži smo tudi mi, ki nas niso mogle zaslepiti prazne fraze, premle-vane na več načinov in v raznih varija-cijah, ker smo sprevideli neodkritosrčnost in demagogijo, zahrbtnost in intrigantstvo in smo vse te lastnosti mladih inteligentov tudi po zaslugi ožigosali — ne morda zato, ker bi se Čutili užaljene radi omalovaževanja od njihove strani, ker »Jutro« je dosti uvaževano od slovenske napredne javnosti in to nam zadostuje, temveč zato, ker smo smatrali za našo dolžnost pokazati slovenski javnosti v pravi luči zmožnosti ljudi, ki so so že toliko trudili in mislijo še sedaj na to, kako bi pri ugodni priliki razbili narodno-napredno stranko, niso pa toliko zmožni, da bi ustvarili kaj boljšega od nje. Morda se bo kdo vprašal: čemu ta uvod ? On je umesten in upravičen, opravičujeta ga dve dejstvi: prvo, deje «Dan» v januvarju mesecu pisal o pomenu časopisja in rekel — misleč pri tem očividno na »Jutro« — da so hoteli oni okolu »Dneva«, t. j. Dimnik, Ribnikar, jelene et cons., ustanoviti resen dnevnik, ker časopisje je orožje, ki se ga ne more dati v roke »prvemu cestnemu vagabundu«; drugo, včerajšnji uvodnik v «Dnevu«, kjer se govori o ustanovitvi in organizaciji v s e s 1 o-v e n s k e napredne stranke. Ta uvodnik ne vsebuje ničesar dru-zega kot ono o čemur je »Jutro« že večkrat pisalo, predlog za ustanovitev enotne Vseslovenske napredne stranke je prvo sprožilo »Jutro« in organ ljubljanskih »mladih inteligentov« ponavlja sedaj jedra naših Člankov, zaničevano »Jutro« jim služi tudi Pri tem — za učitelja, kakor jim je služilo že v marsičem. Ne ponašamo se s tem, ker smo navajeni na to, da se pečajo z našimi članki Uglednejši slovanski listi, kot je organ ljubljanskih narodno-naprednih disidentov, ali vola se privezuje za rogove, človeka pa za besede in ker je zelo potrebno, da občinstvo dobro pozna ljudi, ki hočejo voditi v javnosti prvo besedo, je bilo potrebno opozoriti slovensko napredno občinstvo na to, da nimajo ljudje, ki hočejo razbiti narodno-napredno stranko in ustvariti na njenih razvalinah novo, brez vsakih idej, da si morajo izposojevati celo ideje o organizaciji naprednih Slovencev — od »Jutra«, ki ga drugače gledajo iz nedogledne višine LISTEK. Nostradamus. DESETO POGLAVJE. D«op kralja Henrika« 111. Čarovnik. „Treba je rešiti Francijo", je dejal Lo-yola z nekakšno grobostjo, ki pa ni bila brez divje veličine. „In, sire, ,kaj je rešilo bpanjolsko ? Inkvizicija!.... Kaj je rešilo Italijo ? Inkvizicija!.... Kaj torej more oteti Francijo, ako ne inkvizicija P... Kralj mi zadevamo, jaz zahtevam, Bog zahteva, da se v Franciji uvede inkvizicijo'...“ Strašni starec se je vzravnal v svoji °guljeni halji in njegovo čelo se je zahlipalo. Osmerica ali desetorica oseb, ki so Prog kralja prisostvovale temu prizoru, je Poslušala bleda in zasopla. In v tej dvorani, K)er je glavar družbe Jesusove izkušal sko-Pti blisk zoper krivo vero, par korakov od mož, ki so pretresali grozno vprašanje, v tem kraju, kjer so padale te krvave besede liki oddaljen odmev bližajoče se Jerajeve noči, je razlivala godba lutenj in viol svoje sladke, melanholične melodije, 80 plesale lepe ženske, so se smejali mladi ^°spodje, v tem ozračju, polnem parfumov, in z naj večjim zaničevanjem, oni, učenci svojega učitelja. Sedaj bo marsikomu tudi jasno kako to, da »mladini« še niso začeli bombardirati z »Dnevom« voditeljev narodno-na-predne stranke. Idej nimajo ambiciozni mla-deni6i,hoteli bi že — pa prav od srca — razbiti narodno-napredno stranko, ali na jasnem si niso, s čem bi to opravičili, ker vsaj toliko pameti vendar še imajo, da ne morejo stopiti pred slovensko javnost in reči: narodno-napredna stranka mora pasti, ker noče imeti nas za voditelje in ustanoviti se mora nova stranka, katere voditelji bomo mi . . . Da, da, malo več bi se že moralo reči javnosti, ako bi se hotelo dobiti vsaj ioo pristašev, več pa »mladi inteligenti« ne znajo reči — — — Boj vam hujskačem ! - Boj vam zapeljivcem ! Ljubljana 1. marca. Če človek vzame klerikalno časopisje v roke, mora imeti dober želodec, da se ne zateče za pomoč k sv. Urhu, znanemu svetniku v gotovih želodčnih boleznih. Kjerkoli se gibljejo in pečajo s političnimi stvarmi in s temi se ravno največ pečajo, naideš naj-ostudneje izbruhe do skrajnosti fanatično brezobzirnih izrazov. Najgrje psovke, kar jih ima slovenski slovar v svoji zalogi, dobiš tu vrsto za vrsto, list za listom. Človeka se nehote loteva gnev in v hipnem razburjenju se mu zdi, da bi šel tja, kjer tako nekulturo 20 stoletja pišejo in odpošiljajo v svet, pa bi vse na drobno razbil, kar mu pod roko pride. Ali to je le moment, človek se otrese teh misli in pravi sam pri sebi. Ni jim zameriti boljšega pač ne znajo. Vsaj ravno v taki pisavi se zrcali pristni odsev vzgoje značajev in kulture katoliških žurnalistov na Slovenskem. Ali pa je zlo že s tem odpravljeno ? Ne, nikakor ni 1 Predvsem moramo uvaže-vati znani nemški pregovor: Das ist der‘ Fluch der bbsen Tat, dass es fort Boses muss geb&ren! To je prokletstvo zlega dejanja, da dalje razmožuje zlo ! In ta pregovor se le preresnično vresni-čuje globoko v valovih javnega in zasebnega življenja. Ta klerikalna hujskajoča pisava je liki kuga, ki nehote okužuje tudi napredno časopisje, pa naj se najboljši napreden list še tako oteplje in brani pred okuženjem iz nasprotnega tabora. Vsaj smo videli pri nekaterih političnih listih, ki so izpočetka poskušali to kugo izpraviti iz slovenske žurna-listike, pa so po kratki borbi doživeli, da so bili primorani se pustiti okužiti, vsaj kolikor toliko, če so hoteli napade iz katoliške tiskarne vspešno odbijati. Je že tako. Dimnikarja, ki ti pride ravnokar iz sajastega dimnika, ne moreš prijeti z belimi rokavicami, ne da bi si pri tem ne.vmazal rokovic. v tem lesketu veselosti, v tem čaru Louver-skega slavja, kamor se ni slišal zlovešči* šum kraljestva, ne tožbe, ne kletve, ne škripanja z zobmi.... Henrik II. je pogledal okrog sebe. Videl je same spačene obraze. Samo Katarina de Medicis, Diana de Poitiers in Marija Stuartova so ostale mirne v tem neurju, prva iz politike, druga, da bi prikrila svojo pravo misel, tretja pa zato, ker si ni j mogla misliti, da bi bil strašni predlog sprejet. »Nazadnje«, je zamrmral kralj, »kdo ve, če se ne bi res marsikaj uredilo na ta način ?....« Že je hotel reči da in dati usodno povelje..., »Messire de Nostradamus«! je zaklical heralt v tem trenotku. Ob nenadnem zvoku tega imena je vztrepetala vsa dvorana; igraici so odložili svoje karte, ples je prenehal, neodoljiva radovednost je pometla vsa raznolika čuv-stva te množice kakor tajinstven vihar, in vsi od kralja do Loyole, od Diane do Marije Stuartove, gospodične, gospodje in telesni stražniki, so uprli oči proti vratom in videli vstopiti moža, oblečenega v vijolčast baršun, ogrnjenega z vladarsko eleganso v satinast plašč, roko oprto na ročnik dragocenega meča. Nostradamus je šel naravnost proti kralju. Toda v hipu ko je stopil skozi vrata, je objel njegov pogled vso množico, ki je zrla nanj; ženske so ocenjevale njegovo Okoli te primere se vrti tudi stališče naprednih listov napram klerikalnim. Pa to še ni največje zlo, Najhujše zlo pa je zlo posledic pohujšanja večine nezadostno naobra-ženega ljudstva potom pisave klerikalnega časopisja. Berite katerokoli hočete številko „Domoljuba", ki pride nad 20.00„ priprostim ljudem v roko. Pisava tega lista presega vse ostalo klerikalno časopisje v najodurnejših izrazih hujskanja proti političnemu nasprotniku. Ali je potem čudno, da je ljudstvo na deželi še danes tako posurovelo, kakor se kaže v vsakdanjem življenju in kakor ga v posledicah vidimo dan na dan pred sodiščem ? In če potem še uvažujemo klerikalne shode, na katerih se mrtva tiskana beseda izraža v kričečih hrupnih izlivih... proti komu V Vedno in vedno proti najbližnjemu, proti lastnim bratom, sinovom istega nuroda, iste matere Slovenije ! Ali je potem še čudno, da se je slovensko ljudstvo odtujilo od pota krščanske ljubezni, ki veleva ne le ljubiti svojega bližnjega nego tudi svojega sovražnika, kar je v tem oziru razumevati v veliko milejši obliki; kot to krgčanska vera uči, kajti politični nasprotnik nikakor ni še osebni sovražnik in je lahko isti človek naj-večji naaprotnik v politiki, najboljši prijatelj v zasebnem življenju. Dokaze za to nam daje vsakdanje življenje. Žal pa, da ti dokazi čim dalje bolj izginjajo na političnem polju in življenju kranjske politike. Dandanes smo že tako daleč prišli, da se je vsled klerikalnega hujskanja po listih in na shodih kuga političnega na-spro’tstva zanesla, že v zasebno zdoljenje od ta se razširila na gospodarsko polje, kjer mori slovenski narod v čem dalj širje in globokeje zevajočem medsebojnem razdvoju, kjer vpropašča eksistenco trgovskih in obrtnih slojev ;do tiste skrajne meje, ki mora, če še to gibanje na-dalju e, konečno privesti celo narodno gospodarstvo ne le na Kranjskem, nego tudi v sosednjih deželah, do splošnega gospodarskega poloma. Najhujšo obsodbo vsakega olikanega človeka pa zasluži žalostno dejstvo, da se klerikalci te posurovelosti zapeljanega ljudstva kar nič ne sramujejo, nasprotno, da se z njo še bahajo, kot smo tp čitali te dni v .Slovencu* v vseh člankih ki se pečajo z izidom občnega zbora Kmetijske družbe. Pa k tenm se povrnemo še ob drugi priliki, ko podamo slovenski javnosti ne šopek, ampak snopn dokazov, olikanosti klerikalne stranke in klerikalne žurnalistike. Italijan na jugu, Nemec od severa in med nami samimi nas obkoljujeta s svojimi načrti popolnega vničenja. A mi sami jima hočemo to delo prihraniti s tem, da se sami med seboj koljemo, da izdajamo z drago krvjo naših očetov pribojevano pest zemlje ? Ne ! Nikar 1 Možje v klerikalnem taboru na vas, katere zadene vsa odgovornost politične in tudi zasebne podivjanosti velikega dela slovenskega naroda vsled hujskanja v časopisih in na shodih, na vas bi apelirali: Nehajte! Pa ker vemo, da bi bilo to brez-vspešno in ker nam je obstoj in razvoj slovenskega naroda preveč na srcu, da bi ne obleko, ki se jim je zdela harmonično popolna v svoji sijajni enostavnosti, moški ■ pa so iskali napake v njegovem nastopu in so si morali priznati, da ga noben princ po krvi ne bi prekosil po žlahtni mirnosti in vedrosti v tem ognju tisočerih pogledov. S prvim pogledom je Nostradamus opazil Roncherollesa, in srce se mu je skrčilo v prsih. Videl je maršala de Saint- I Andrč, in trepalnice so mu začele jedva I vidno trepetati. Videl je kralja in bledo lice se mu je rahlo zardečilo. In strašne kletve So mu vrele v duši, ko se je priklonil Henriku II.... »Sire«, je dejal s svojim rahlim, mirnim glasom, »vaše veličanstvo mi je sporočilo ukaz, da naj bom tukaj ob desetih, tu sem, na vašo kraljevo razpolago.« »Sire«, je kriknil menih z rezkim glasom, »oprostite ogorčenju, ki se mi ne da premagovati! Sire, v imenu zaupanja, ki ste mi ga izkazali, v imenu presvetega Očeta vsega krščanstva, ki mu celo kralji dolgujejo pokorščino, zahtevam od vas aretacijo tega goljufa!...« Molčanje groze je leglo na množico dvorjanov. Slišalo se je skorajda utripanje src m dviganje stesnjenih prsi. Nostradamus je počasi vzravnal svojo postavo. »Gospod menih«, je rekel mirno, »vidi se vam, da ste tujec. Drugače bi vedeli, da ni navada francoskih kraljev, aretirati svoje goste.« Simpatično mrmranje je pozdravilo te poskušali vsako, tudi skrajno sredstvo biti neizprosen boj proti takemu okužev"Mu> se hočemo tega boja tudi z vso vnemo lotiti. V čem obstoji taktika našega boja, to boste kmalo izprevideli. Če tudi bodo radi vas trpeli po vaših hujskarijah’zapeljani naš boj velja le vam hujskačem, vam zapeljivcem slovenskega ljudstva! DNEVNE VESTI. Položnice poštne hranilnice smo razposlali vsem onim našim cenj. zunanjim naročnikom, ki jim je naročnina potekla koncem preteklega meseca. Te položnice so resen opomin, da je treba podaljšati naročnino najdalje do 10. t. m., do dneva, ko ustavimo pošiljanje lista vsem onim, ki naročnine ne podaljšajo. Naglašamo to zato, ker mnogi radi pozabljajo in se spominjajo, da še niso podaljšali naročnine še-le potem, ko jim je ustavljeno pošiljanje lista, kar je sitno za njih in za nas. Kdor ne veruje, da so mladi »inteligenti« resnično zelo resni, kakor zatrjujejo sami, naj prečita «Meglo« od i. marca in bo takoj sprevidel, kako krivico je delal tem ljudem s tem, da jih ni smatral za resne. V tej številki „Megle* se namreč govori o neki ljubezenski aferi v Ameriki, terej o aferi, ki pri nas nikakor ne more biti »sen-začna». Pod naslovom »Ljubimec bankirjeve žene« je priobčila »Megla« to zgodbo in z naslednjimi debelo tiskanimi naslovi ; „se je kmalu zaljubila*, »Ljubezni ni mo- . gla prikrivati«, «sta se vkljub temu skrivaj ! sestajala« (na koncu tega »poglavja je 22 črt!), »ju vzdrami bankirjev prihod«, »že so mu bili policaji za petami«, obsodbo — 30 let ječe«, »štiri leta po nedolžnem v ječi», «ga sodišče sedaj oprosti«. In cela ta zgodba bi se dala napisati — ker se ni zgodila na domačih tleh in ni potemtakem pri nas nobena senzacija, v par vrsticah! Seveda, ljudje bi radi izdajali dnevnik, pa ga — urejevati ne znajo, hoteli bi biti resni, v svojem listu pa na tako neumen način priobčujejo „senzacije“, ki nobene senzacije niso, ker — resnega gradiva nimajo, oziroma ga najti ne znajo. Volilni boj v Belokrajini. Včeraj se je po celi Belokrajini pričela prva večja pred-bitka bližajočega se glavnega volilnega boja za Šukljejev mandat v Belokrajini. Profesor Jarc je že v petek odpotoval iz Ljubljane in se po tajni konferenci z eks-županom Štemburjem odpeljal v Belokrajino, da pripravi pot za glavni štab njegove armade. V soboto so vpregli deželni avtomobil za svoje politične hujskarije in se odpeljali v Belokrajino. Avtomobil je bil polno zaseden, v njem sta bila med drugim tudi najnovejši kmet dr. Lampe in takozvani kandidat Matere božje, dr. Dermastija. Tudi dr. Zajc se klati po Dolenjskem. V Belokrajini se vrši danes več shodov od obeh nasprotnih strank. Mazzelle kandidira na programu ne- besede. Nostradamus pa je nadaljeval z glasom, ki je zadobil nenadoma bronasto moč : »Sicer pa, če bi tudi kralj hotel pozabiti viteške navade francoskega dvora, ne bi našel tukaj nikogar, ki bi si upal položiti roko name!« Vsa množica se je zamajala od strmenja, trepečoča spričo tolike smelosti. »Sire«, je zagrmel menih, »goljuf vas izziva!« »Videli bomo!« je zarohnel Henrik II. „Hej, moj stražnji kapitan!.....« Montgomery je stopil naprej. „Primite tega človeka!" Nostradamus je šel kapitanu dva koraka nasproti. Njegove ustnice so se zge-nile tako neopazno, da nihče ni videl njihovega premikanja. Toda Montgomery ga je slišal! Slišal ga je! Bilo je očevidno nekaj strašnega. Kajti kapitan, namesto da bi položil roko na Nostradama, je skočil nazaj; lasje so se mu naježili in zamrmral je : »Ne, ne! Milost! Usmilite se! Molčite !....“ »Vidite, sire!« je dejal Nostradamus in se obrnil smehljaje proti kralju. ..Sire*, je dodal z nenadoma resobnejšim glasom, »prisežem vam, da se javim na mestu za jetnika v vašem Chateletu, ako mi ukažete. Toda kralj ne bo hotel dati takega ukaza, preden se ne opravičim in ne zavrnem o-čitka goljufije, ki mi ga je ta menih zalučal v obraz. odvisne kmečke ali gospodarske stranke. Shodov se udeleži tudi prvaš omenjene stranke g. Ivan Rus iz Travnika, ki se je pripeljal z nočnim vlakom v Novo mesto od tod pa se napotil- še po noči v Belo-krajino. Vse kaže, da bo že ta predbitka huda. A glavni boj se prične prihodnjo nedeljo, katerega se udeleži tudi več naprednjakov iz Ljubljane. Izzivanje kočevskih Nemcev. S sinočnjim vlakom se je pripeljalo od Ljubljane v Grosuplje več znanih kočevskih hujskačev. Prišli so v tamkašnjo restavracijo s širokimi frankfurticami, ki so jih nosili preko zgor. života. Da so se frankfurtarice še bolj videle, so slekli vrhovne suknje, postavili se v sredi restavracije ter tako izzivali slovensko občinstvo. Na opazko nekega gospoda o tej predrznosti so se začeli zbirati, iskali nekaj po žepih in bilo bi prišlo gotovo do spopada, da niso potniki novomeškega vlaka morali na vlak, ki odide poprej kot oni v Kočevje. Davkar Avman v sodni preiskavi. Pri sodnouradni preiskavi pri uredništvu »Dolenjskih Novic" je preiskovalni sodnik pustil sodnega slugo Poša pri vratih za stražo. Davkarja Avmana, ki je strasten klerikalec, je to tako vjezilo, da je temu slugi očital: »Kaj ste bili Vi za tistega psa tam na stražiu. Sluga je moral to žaljenje uradne osebe javiti preiskovalnemu sodniku, na kar se je proti Avmanu vložila ovadba in preiskava. Avman zdaj nadleguje kompetentne funkcijonarje, da bi ga rešili posledic. Vložena je pa tudi tožba proti kanoniku Žlogarju kot odgovornemu uredniku „Dolenjskih Novic* radi napada na novomeški občinski zastop. Shod sooijalno-demokratične stranke se je vršil z ozirom na zopetno otvoritev parlamenta včeraj dopoldne v Jljubljanskem „Mestnem domu“. Govoril je Etbin Kristan, ki je v glavnem izvajal sledeče: Parlamentarne božične počitnice so bile nenavadno dolge, kajti grof Stiirgkh nima rad parlamenta. Dela bo imel parlament dosti. Na vrsto pridejo še nekateri predlogi draginj-skega odseka (glede sladkorja, špirita, kartelov itd.) potem pa reforma brambnega zakona. Ta reforma je nujno potrebna. Treba je znižati službeno dobo na dve leti in treba je modernizirati vojaški kazenski proces, ki je res čisto srednjeveški. Za tega bi se pa morala ustvariti enaka podlaga, kakor za onega, ki vel,a za civiliste. Čemu je treba za vojake drugega sodišča kakor za civiliste ? Kar se tiče službene dobe, je pa vladna predloga o znižanju na dve leti samo na papirju. Ampak z ozirom na to navidezno znižanje vlada tudi zahteva 60.000 rekrutov več in zanje novih kasaren, novih pušk, novih kanonov itd. Brambna reforma ni nič drugega nego velik švindel, ki ima samo namen parlament preslepiti, da kar za deset let naprej vladi votira nove rekrute in kanone, kar bo veljalo ogromne milijone. Boj za brambeno reformo kaže žalostno sliko. Madžari zahtevajo, da se pravica za sklicanje nadomestnih reservistov, ki jo ima zdaj krona, prepusti parlamentu. Ta zahteva je čisto opravičena in tudi ni naperjena proti cesarju, ampak hoče doseči samo to. da se sklicanje nadom. reservistov ne bo zlorabljalo, kakor se je zgodilo za Časa železničarskega štrajka na Ogrskem. Vlada pa hoče stvar predočiti tako kakor da bi Madjari hoteli posegati v pravice cesarja in hujska avstrijske patri jote proti »Da, da, govorite«, so klicali velikaši kakor elektrizirani, pozabljaje vso etiketo. »Tiho« ! je kriknil kralj v nepopisni zmešnjavi. »Prav imate, gospod; jaz ne aretiram svojih gostov v lastnem domu. Oprostite, gospod menih. V Louvru ima kralj prvo besedo in njegova volja je sveta. A zdaj govorite, gospod Nostradamus!« »Sire, ponašam se, da poznam preteklost ljudi in da vidim včasih tudi njihovo prihodnjost. Zato me ta častiti oče dolži goljufije, Dokazati hočem torej, da poznam preteklost in tuintam tudi bodočnost: poznam, ker jo lahko spoznavam!.................. Sire, in vi vsi, gospodje, kaj ne, bilo mi je neznano, o čem ste govorili tukaj okrog kralja, ko sem stopil v Louvre ?« »Tako je!« »Potemtakem mi ni bil znan predlog, stavljen vašemu veličanstvu. No, sire, tukaj je nekdo, ki lahko priča zame. Ako bo pričal, nisem goljuf.« Ne da bi se obotavljal le trenotek med tolikimi obrazi, spačenimi od tesnobe, je šel Nostradamus naravnost h kancelarju Francu Olivieiju, prijel začudenega starca spoštljivo za roko, privedel ga h kralju in se nato umeknil, rekoč samo : »Gospod kancelar, častiti Loyola predlaga njegovemu veličanstvu uvedbo inkvizicijske sodbe v Franciji. Odgovorite in povejte, zakaj hočete odložiti svojo čast«. Madjarom. Zvezati hoče roke najprej Madja-rom, potem pa še avstrijskim patrijotom. Stiirgkh zbira dvetretjinsko večino, ki jo potrebuje za zakone. Zakoni so potrebni, tako n. pr. nov tiskovni zakon in zakon o socijalnem zavarovanju. Ali Stiirgkhu ti zakoni niso mar. On išče dvetretjinske večine za brambno reformo in za finančno reformo, t. j. za nove davke. Veliko upanja ni, da se bo v parlamentu delalo za koiisti ljudstva. Češko-nemški sporazum ki se pravkar kuje v Pragi, ne obeta nič dobrega, posebno ne za Slovence. Ta sporazum ima samo namen zasigurati StUrgkhu dvetretjinsko češko-nemško večino. Od Cehov je velika falotarija, da sklepajo sporazum samo zase v Pragi, ne pa na Dunaju, kjer bi dobil veljavo za celo državo. Naše narodno stališče je: enaka pravica za vse, za Slovane, za Nemce, za Lahe itd. Slovenska socijalno-demokratična stranka ima za zdaj to nalogo : opazovati in se učiti. Potem pa delati na to, da ljudstvo pomede s svojimi sedanjimi zastopniki, ki delajo protiljudsko politiko, in da iz parlamenta napravi hišo, kjer se bo res kaj storilo za potrebe delavskega ljudstva. — Shod je bil prav dobro obiskan — - okoli 300 ljudi — dasi je bil šele v petek naznanjen, in to samo v , Zarji", in se ni zanj nič agitiralo. Občinskega sveta ljubljanskega redna seja se vrši jutri, dne 5. marca ob 6. pop. v mestni dvorani. Na dnevnem redu je : Naznanila predsestva mestnega magistrata o prošnjah za vsprejem v občinsko zvezo ljubljansko. Finančnega-odseka razna poročila; obč svetnik Štefe predlaga zvišanje miloščin; dopis župana glede prevzetja deželnega gledališča v last in oskrbo mestne občine. Med raznimi poročili stavbenega odseka je tudi dopis mestnega magistrata glede regulacije Gruberjeve ceste. Potem so 3 poročila šolskega odseka in 9 poročil direktorja mestnega zavoda in mestne elektrarne. — Volitev upravnega odbora mestne hranilnice za dobo treh let. Volitev kuratorija mestnega dekliškega liceja za dobo treh let. Volitev dveh zastopnikov mestne občine v glavni odbor za obdelovanje močvirja za ostalo poslovno dobo. V tajni seji se bo razpravljalo o 5 točkah. Tržaška porota. Z današnjim dnem se je pričelo prvo letošnje zasedanje in sicer z razpravo proti Ivanu Regalji radi zločina ropa. O razpravi bomo poročali v jutrišnji številki. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Andrej Možina v Karnicah pri Ledinah je poslal 5 K 37 v; pustne maske so nabrale v gostilni pri Lavru in po hišah 3 K 77 v, v domačem nabiralniku Možinovem pa je bilo 1 K 60 v. Hvala! Omizje pri „Belem volku" je stopilo v prvo vrsto najdelavnejših slovenskih krožcev, v prospeh C. M. družbi. Te dni je priglasilo svoje osmo pokroviteljstvo, katero mu dokumentuje osma prizna-nica. Hvala, častiti rodoljubi! Ženska G. M. podružnica v Sp Šiški je zborovala v nedeljo 25. 2. t. 1. ob maloštevilni udeležbi. Mnogo članic je bilo zadržanih, mnoge je pa izvabilo pravo spomladansko vreme v prosto naravo, vse pa imajo trdno voljo pospeševati po svojih močeh dično družbo sv. Cirila in Metoda. Po končanem zborovanju je bil živahen sestanek v Moharjevi gostilni. Prepričani smo, da bo novovo-ljeni odbor s svojo načelnico gosp. Mar. Seidlovo opravičil naše pričakovanje z neumorno delavnostjo. Le naprej, oj le naprej! V veseli družbi v'gostilni Pakiženi v Ribnici nabral je pri »žabjih skokih* g. odvetnik dr. Štefan Rajh 29 K. Živio! Družba sv. Cirila ia Metoda je imela meseca februarja 1912. sledeči promet i. s. Prejemki. A. Redni dohodki. 1. Prispevki podružnic: Kranjsko 1096 K 36 h, Štajersko 726 K 78 h, Koroško 50 K, Primorsko 397 K 80 h; skupaj 2270 K 94. 3. Razni prispevki 3372 K 36 h; skupaj 6377 K 47. B. Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad 2617 K 55 h, Skupaj 8994 K 55 h. — I z d a t k i. A. Redni izdatki: 1. Plače, remun. učiteljskemu osobju, razni računi i. t. d. 19714 K 10; B. Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, ozir. obrambni skiad 2672 K 68 h, Skupaj 22.386 K 78 h, torej primanj-klaja 13.392 K 23 h. — Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.‘ Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. V soboto popolne se je končalo zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča z obravnavo proti Jakobu Taubmann. Jakob Taubmann je star 39 let, cigan in muzikant, in je bil že 16 krat kaznovan, ponajveč zaradi tatvine. Tudi zdaj je obtožen, da je dne 25. januarja v Sestranjski vasi pri Škofji loki ukradel v trgovini Janeza Jereba okoli 3 K iz predala, po noči pa da je skušal vlomiti v hišo Marije Bohinčeve. Priče sicer ne morejo izpovedati nič posebno obtežilnega, vendar porota soglasno potrdi V6a tri glavna vprašanja, t. j. glede tatvine pri Jerebu, glede poiskušenega vloma pri Mariji Bohinčevi in pa, ali je Taubmann tat iz navade. Na podlagi krivdoreka porote je obsodilo sodišče Taubmanna na šest let težke ječe, poostreno vsako četrtletje s postom in trdim ležiščem. Razpravo je vodil dv. svetovalec Pajk, obtoženca pa jc ex offo zagovarjal dr. Eger. »Slovencu* mora prokleto slaba presti, vkljub temu, da je po 6 vinarjev. Zdaj ko se je pocenil, ga ljudje še manj kupujejo. Včeraj so se po Ljubljani, posebno pred cerkvami, razdajali letaki, na katerih se ^Slovenec* na vso moč prav po barnumsko hvali. Zanimivo je, da svojega „krščanskega" in .katoliškega" stališča niti z besedico ne omeni. Nam se zdi, da je bil denar za tiste letake čisto proč vržen. Ljudje „Slovenca" ne m^fajo in ne marajo, ker je čisto za nič in pa še neizrečeno umazan po vrhu. Roparski napad. Dne 28. februarja ob 6. uri zvečer je neznani napadalec napadel na cesti Voitsberg-Krems v bližini mežnarije gostilničarki Schirgi, jo vrgel na tla in skušal oropati. Toda mimoidoči ljudje so roparja še v pravem času prepodili. Gostilničarka je o napadu takoj informirala orožnike, ki so aretirali napadalca v osebi Ignacija Anderka, bivšega konjederskega pomočnika v Voitspergu. Anderk se že nahaja v rokah pravice. Ponarjevalec denarja. Mizarski mojster Franc Resnik iz Št. Lenarta je poslal pred kratkim svojega učenca Antona Cetina v Brežice, da nakupi tamkaj razno blago. Pri tej priliki mu je dal tudi mizarski pomočnik Contič eno krono denarja za tobak. Ko je prišel vajenec v trgovino Matheis, je tamkajšnji trgovski sotrudnik spoznal krono kot ponarejeno in je zadevo takoj naznanil orožnikom, ki so Contica na mestu aretirali. Pri hišni preiskavi so našli pri njem več takih kronic. Orožniki so mnenja, da je Contič član večje družbe ponarejevalcev denarja, ki že dalje časa spravlja na Spodnještajerskem in Kranjskem ponarejene krone v promet. Pri streljanju ponesrečil. Ob priliki praznovanja neke gostije sta oskrbovala posestnik Pavel Korak iz okolice Mozirja in Franc Robida streljanje z možnarji. Ke je hotel slednji vžgati napolnjeni možnar s kratko netilno nitjo, se je vnel okrog možnarja raztreseni smodnik. Ogenj je prišel tudi možnarja, ki je počil in Robido na obrazu in na rokah nevarno poškodoval. Ponesrečen otrok. Pred kratkim je več drvarjev v gozdu grajiščine Jurklošter podiralo drevje. Okolu delavcev se je neprestano vrtil tudi otrok delavca Verigis. Ko je začelo neko drevo padati, je otrok preslišal varnostni klic. Drevo ga je podrlo na tla in mu prizadejalo več težkih poškodb. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnišnico. Kinematograf , Ideal" v Ljubljani. Danes zadnji dan sporeda. Posebno pozornost vzbujajo filmi: „6 kratni duel Luke" in „Mo-ric je malopridnež", v katerih skrbi iz-I vrstna komika za prisrčen smeh. Ta spored prve vrste zaključita : krasna dvodejanska amerikanska drama „Usodepolna prisega" ! po tragični vsebini in veseloigra .Učeni kapitan Barnacle." Jutri senzacija: „Moč zlata" z Asto Nielsen. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan" v Trstu Sedež: kavarna Minerva, via Acquedotto. Odbor tržaškega kolesarskega društva „Balkan" je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora 11. februarja 1912. zavarovati svoje člane zoper KOLESARSKE NEZGODE. To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer: I. razred s pravico K 2000.— za slučaj smrti; K 6000.— za slučaj popolne nesposobnosti, K 2.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni. II. razred s pravico K 1000,— za slučaj smrti, K 3000.— za slučaj popolne nesposobnosti, KI.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni. Letna članarina znaša skupno z zavarovalnino K 10.— za prvi in K 6.— za drugi razred. Vsa pojasnili dajejo se bodisi ustmeno vsaki dan od 8.—9. zvečer in ob nedeljih od 12.—1. pop. v dr. sedežu, ali pa pismeno. Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da se zavarujejo — dobro došli. Predsedništvo Tržaškega kolesarskega društva „Balkan" Leopold Pegan 1. r. predsednik. Od krvave daritve do krvave žrtve. Izpred ljubljanske porote. 2 marca. Danes imamo že 4. uboj v razpravi. Sami mladi kmečki fantje, ki brez vsakega povoda pobijajo svoje najboljše prijatelje. To pot je hudodelstva uboja obtožen Jožef Torkar sin premožnega posestnika v Goščah pri Lancovem. Torkar rad pije, sicer je bolj potuhnjen zakrknjen človek. Ta Jožef Torkar pa tudi izpričuje, kako kmečki fantje iz najbolj kot pobožne znane Gorenjske spoštujejo- nedelje in vero. Na adventno nedeljo 12. novembra so prišli fantje iz radovljiške okolice v Radovljico k maši. Maševali pa so po gostilnah in popivali šnops. Torkar se je potem šel kazat do praga cerkve, da so ga ljudje videli, ko so od maše prihajali. Potem je šel zopet v gostilno; najpreje k Muleju, nato k Pišu, tu je ostal do 7. zvečer in pil vse povprek. Proti večeru sta prišla v to gostilno sorodnika Miha in Franc Zupančič iz Lancovega. Izpili so in so vsi trije odšli. Miha Zupanec je bil še bolj pijan kot Torkar. Kakor je med gorenjskimi fanti navada, so se začeli bahati z imovitostjo svojih domačij. Pri tem bahanju sta Županca Tokar-rju očitala, daje berač. Tokarja pa, kot sina posestnika, katega posest se ceni na 18000 K je to strašno razburilo. Začeli* so se kar na cesti ravsati, pri čemer je Torkar padel. Vstal je in izginil in kuhal srd in maščevanje. Uboj pri vežnih vratih. Oba Zupanca pa sta šla naprej in se ustavila pri Ažmanovi hiši, kjer sta hotela obiskati hlapca tega gospodarja. Ko sta potrkala in se jima je prišlo odpirat, je nekdo naenkrat od zadej s kolom udaril najprej Mihata Zupanca po glavi, nato pa še Franceta Zupanca po rami in hrbtu. Miha je dobil več udarcev po glavi, vsled česar se je onesvestil in čez 2 tedna nato na otrpljenju možgan umrl. Torkar pa je šel meni nič tebi nič domov in šel spat. Tak je bil krščanski fant, ki je odšel zjutraj h krvavi daritvi, k maši, zvečer se vračal kot pijanec in končal dan Gospodov z ubojem svojega najboljšega prijatelja. Obtoženec nima poguma pred porotniki odkrito priznati svoje dejanje. Postavi se z drznostjo, kot bi bil v gostilni, pred porotniki, sloneč nemarno ob mizi. On se kratko-malo nič več ne spominja kako je bilo tistega dne. Ko so povrne' na klop, se čisto neženirano smeji, kot bi hotel še pobahati, češ kdo mi more dokazati da nisem prav govoril. Priče so si kakor je to pri takih pretepih že navada, v kričečih nasprotjih. Pa tudi drzna ošabnest izveneva iz ust posameznih prič. Tako je na vprašanje zagovornika dr. Sabotija „kakšen je bil Torkar takrat" — mu je zabrusil v obraz : „Tak kakor je zdaj!“ Razpravo vodi dvorni svetnik Pajk, državno pravdništvo zastopa dr. Pajnič. Izrek porotnikov. To pot je občinstvo z napeto zvedavostjo pričakovalo izreka porotnikov. Torkar se je ves čas zagovarjal s popolno pijanostjo, in njegov zagovornik dr. Saboti je razumel kakor pravimo govoriti porotnikom. Glavno vprašanje na uboj so porotniki potrdili z 10 glasovi; da pa se svojega dejanja ni zavedal, soglasno: da (splošno presenečanje); da svoje prijetnosti ni zakri-vd, soglasno: ne; da je kriv poškodbe na Francetu Zupancu, soglasno ; da. Ta nepričakovani izrek je presenetil celo tudi sodni senat. Več o tem izpregovorimo po končani poroti. Prvomestnik porotnikov je bil ljub-janski mesar g. Počivalnik. Obsodha. Vsled tega nepričako anega izreka se Torkar oprosti od obtožbe hudodelstva uboja in se obsodi le radi prestopka na I teden zapora. Postna pridiga apostola Novoverca. Preljubi bratje in sestre ! Če je bil postni č»is kdaj resen čas za premišljevanje le za pravega kristjana, je letošnji post prinesel kulturno in socijalno znamenit dogodek, ki nas vse ne glede na versko prepričanje sili, kar najresneje razmišljati ne toliko o njem samem, kot pa o njegovih posledicah. Kajti posledice tega dogodka bodo zadele milijone slojev, med njimi najbolj zopet one, ki jih prištevamo takozvanim ljudskim slojem. V mislih imam Odpravo sedmero praznikov. Preljubi bratje in sestre! Vam vsem je znano da je mati sveta katoliška cerkev od časa ustanovitve dalje venomer skrbela za svoje otroke s tem, da jim je dovajala čim dalje več členkov v F. PBRTOT prvi slovenski urar v Trstu,“ul. delle Poste št. 9 dolgo verigo cerkvenih praznikov. Ta skrbna mati je znala stare poganske praznike prenesti na krščansko versko polje, kjer so v novo prerojeni krščanski obliki vznikli iz tal, zrasli in prerasli mišljenje, navade, celo javno in zasebno življenje milijonskih narodov po širni zemlji povsod tam kjer nad stolpom line blešči križ, znamenje krščanstva. In ker je bila ta mati v tistih časih že na zemlji vsegamogočna, da je posajala na prestole cesarje in kralje in jih če niso verno služili, zopet strmoglavila raz prestol, niso bili ti prazniki ne le cerkveno, nego tudi državno veljavno zapovedani. Kdor je praznik kršil, oskrunil s težkim, ali sploh z delom, se je pregrešil ne le proti cerkveni zapovedi, temveč tudi proti državni ohlasti. Če tudi so bili prazniki, kakor nedelje prvotno le verskega značaja, namenjeni samo za nabožno dušno življenje, so vendar ostali tudi takozvani modernim kristjanom nekako sveti. Moral bi vam razložiti kaj in kdo so moderni kristjani. Naj zadostuje da veste da so moderni kristjani vsi tisti, ki spoštujejo le vnanjo obliko krščanstva ne zmenijo se pa ali malo ali tudi prav nič za vsebino. Lahko z mirno vestjo rečemo, da je izmed današnjih kristjanov komaj 10. del vsaj približno vrednih se imenovati kristjane, vsi drugi so le še komaj, komaj imenoma kristjani. Odkar je katoliška duhovščina — n? Kranjskem posebno izza časa sedanjega knezoškofa — hišo božjo izpremenila v politične shodnice, odkar se katoliški duhovniki pečajo vse več s politiko in javnim življenjem, kakor pa s svojim prvotnim poklicom, od tedaj je ravno med katoliško duhovščino najmanj kristjanov, namreč pravih kristjanov. Toda kakor rečeno, tudi vsi ti moderni le poime-noma kristjani spoštujejo še vedno vnanjo obliko, ker je to edino, kar jim je še od nekdanjega pravega krščanstva ostalo. In zalo se ravno ti poimenoma kristjani skoro bi rekel še s trdnejo žilavostjo drže praznovanja vseh doslej v veljavi stoječih prazni-kov. Pa pustimo pri tem zgolj verski moment. Važnejši kot ta je za nas socijalni moment. Doslej vpeljani prazniki so tako globoko vkoreninjeni v vse javno in zasebno življenje, da so postali ne le mrtva črka v koledarjih in pratikah, nego živi pravec vsega našega življenja in dela. Ta pravec regulira delo in posel vsem stanovom od prvega do zadnjega, najbolj pa srednjim in zadnjim, to je masa, ljudstvo, delavstvo. So sicer stanovi, poklici, od katerih današnja moderna doba zahteva tudi ob praznikih in nedeljah izjeme, toda tudi te izjeme se morajo uravnavati po splošnem pravilu, upoštevati morajo veljavo dosiej obstoječih praznikov. Te izjeme: železničarji, poštarji, stavci in cela vrsta drugih poklicev so ravno -v prid splošnemu pravilu nekake žrtve, prisiljene se žrtvovati za druge, za bližnjega. In tudi te izjeme so danes s pravilom vred vkorenjine v življenju človeške družbe. Tako je bilo doslej. Ali sedaj pa si je t sta mati, ki je pred davnimi stoletji porodila ta pravec vsemu življenju narodov pod žezlom takozvanih krščanskih držav, naenkrat premislila in sklenila to velikansko reko z vsem njenim omrežjem stranskih pritokov kar meni nič tebi nič kreniti na popolnoma drugo strugo. Res je, gre se za celo leto navadno broječe 3G5 dni le za 7 dni. ki naj postanejo odslej izgubljeni sglošnemu spočitku, navadam in razvadam, a na drugo stran predobljeni delu, kapitalu Ni to ironija ? V današnji dobi, ki je že sama kot taka od vsakaga posameznika če hoče sploh še živeti neizprosno zahteva delo, delo in zopet le delo, v dobi, ko je ravno delo nekdaj blagor človeštva, postalo prokletstvo, morija človeškega življenja, v tej dobi pravim ali ni to ironija, če se z odpravo 7 praznikov skuša dosedanja množina dela še pomnožiti s 7 krat toliko milijoni, kolikor jih zadene ukaz nove dogme iz Rima. In ta dogodek se je porodil v dobi, ko ne le socijalizem, ko človeški organizem, sam zahteva zmanjšanje dela posebno tistih stanov, ki so od zibelke do groba, od rane ure zjutraj do pozne noči celo življanje kot težaki vpreženi v voz de a, žrtev za druge. Preljubi bratje in sestre! Prekiniti moramo za danes to premišljevanje. Pr. d nami za prihodnjo postno pridigo je razmišljevanje o posledicah, ki bodo in morajo nastati povsod tam, kjer so prazniki že, ali kjer bodo še le odpravljeni. O posledicah, ki bodo najhuje zadele tiste, katerim naj bi prinesel postni čas odrešenje od preobloženega dela na korist kapitalizmu, pa jim na mesto tega ravno letošnji postni čas prinaša novo gorje, pomnoženega dela, novo smer v vseh dosedanjih navadah vsakdanjega življenja. O posledicah, ki bodo rodile tem več zla in zmešnjav, ker cerkvena odprava praznikov ni še tudi državno veljavna odprava. Pripravite se preljubi bratje in sestre na to premišljavanje na prihodnjo nedeljo. Duh za nov boj proti izkoriščevalcem človeških sil naj Vas prešinja. Amen ! Mali oglasi. Fotograf A. Jerkič ul. 7. U . etniški izdelki, stalne cene. iŠČA mlad 5'0Ž p°®ten pbden, mar-ljiv, pri kaki trgovini ali kje drugod, kod skladiščni paznik ali kaj podobnega, prejme pa tudi vsako drugo službo. Nastop lahko takoj ali pozneje. Naslov pove Upravništvo Jutra. Antikvarno kupim tiča Slovelska") broširano. — Knjigarna Schvventner v Ljubljani. Prnrla CO ®'s*° nova Pu®^a dvocevka, najmo-A lUU.dj StJ dernejši siste n za brezdimni smodnik in kopirni aparat za pis na. — Več pove uprava .Jutra" v Trstu. Žena po ceni na prodaj. >7*" je dobiti v knjigarni L. Sclnventner v Ljubljani po znižani ceni na prodaj. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. ©©© (g©® Iščem gospodično ali vdovo ako mogoče z večjim i etkom. — Dame posestnice imajo prednost. Otvorim svetovno pisarno, ki bi mi posebe nesla 16000 letno, kaltro pote n razširi , da bo prinos trikrat večji. Žeu.tev ni izključena. Sem Srbo-katolik, lep, srednjevelik, veleposestnikov sin, pričakuje n veliko zapuščino. Kot potnik za-luži n 8500 letno, sem izobražen, govorim svetovne jezike. Resne ponudbe samo s slikami ki se vsaki dan dvignejo in ki se vrnejo do 1 aprila pod „Millionvertkanzlei“ „Centralpostrestant Trst“. 0000000000000000 Manjša ognjevarna železna - blagajna - se ceno proda. Kje se izve pri upravi «Jutra», Ljubljana. Imam več sto tisoč vsakovrstnih cepljenih dreves za prodati, cene od 40 do 80 hi. Ponudbe naj se pošljejo na naslov Ivan Gerjovich veleposestnik v Dobovi ob Savi pošta in postaja. ALOJZIJ POVH slovenski urar Trst — Via del Itivo 26. Dveletno jamstvo, m vila, obisk na dom, zlato, dragulji po nizki ceni. > ra AIIIIIIS blago za gospode in V Ilir MU gospe priporoča izvozna hiša |LL|1/L aUMlH P,ek°P Skorkovsky 'n sin #rr||ir v Humpolcu, Češka. Vzorci mmWmW na zahtevo franko. — Zelo | zmerne cene. — JVa željo I ! (Tajam tukaj izgotovljati \ gosposke obleke. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr, Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagi uhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi- — Dobiva se samo v lekarni pri «Črnem orln», Novi trg v Celovcu. 0000001 Ivan Krže Trst, Piazza S. Giovanni I. 7!>Inn9 kuhinjskih in kletarskih potrebščin iz *.diuyd jega ln pietenini škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Prinnrnna sv°j° trsoyino s tuhinjsko posode Tl l|jul Uud vsake vrste bodi od porcelana, zemlje, e naila, kositerja ali alu ninija, nadalje, kletko itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - Trst Via Acquedotto št. 15. — Podruž.: Via Miramar št. II Trikrat na dan svež kruh. Prodija vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat lu vse predmete za peči. Najiinejša moka iz najboljših mlinov po najnlži ceni. Fina inozemnn vina iu liker! v steklen. Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaščice se izdeluje igieničkim električnim strojem Romeo Doplicher trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST Prodaja ki o b uk e prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov. Velika zaloga čepic za popotnike in športnih. Pekarija in slad£i£arna Mikusch Trst - Piazza S. Francesce d’AssisJ 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk. ©©© 3l©©©©©©©©©©©© Berite in strmite. Čudovito ! 1 600 komadov za K 3*90. 1 Krasna pozlačena, 36 ur idoča ankerca z verižico vred, triletna garancija, moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan z imit. biserom, izvrstrfi ustnik za smodke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnih gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepše na svetu, 5 različnih razveseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in še 500 drugih raznih predmetov, neobhodno potrebnih za dom. — Vse skupaj z uro vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90. Pošilja po povzetju dunajska eksportna trgovina F. Windisch, Krakov št W/5. Opom. Komur ne ugaja, se vrne denar nazaj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg št. 9. i * 'ičT priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. Ceniki brezplašno. — — „JUTRO “ se prodaja v Trstu po 6 vinarje v naslednjih tobakarnah: 0 © Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ■■ IKO Hi H. SUTTNER, Ljubljana Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273 0 Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri. Ercigoj, ulica Massimiliana, Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta, % Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia, Zidai-, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, © 0 © Rončelj, ulica S. Marco, -a §• oo ® 0 & s |e Js 02 ► ce o M O Q_ ^Na obroke! Velika zaloga Izdelanih oblek Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, snkenj, površnikov vseli kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. — liajzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ul. S. Giovanni št. 16,1. uadst., zraven .Buffet Automatico* Tel. 251, Rim. II. "TJ O M O 7X3 aw <1 QD ^ S 35 B Z Sl e o s >ooo ^ ^ Rezervni zaklad: K 700.000. „JUTRO“ se prodaja v Ljubljani po 6 vinarje v naslednjih tobakarnah: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pichler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križaj, Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. -Podboj, Sv. Petra'cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Likar, Glince, Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta. PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Piazza doli«. Borsa lO Centrala v Ljubljani — Podružnloa v Gorici, Celovcu, (Sarajevu Splitu in Celju. Delni&ka glavnica K. 8,000.000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.------------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi 412°|0 Prodaja Srečke na majhne mesečne obroke. Vsi Slovenci v dobroznano slovensko trgovino Ferd. Dobaušek-Trst ulica Giosuč Carducci II. Usojam si naznaniti, da sem zaradi prošle sezone cene vsemu zim kemu blagu močno znižal. V kratkem dospe za novo sezono pomlad in poletje elikanska izbira narejenih oblek za možke, dečke in otroke, najnovejšega kroja in po najmodernejših vzorcih. Dalje bogata zaloga površnikov, hlač, jopičev, telovnikov, jopic, spodnjih hlač, nogovic, ovratnikov, zapestnic, kravat, čepic, dežnikov in drugih v to stroko spadajočih predmetov. špeeijaliteta za delavce, hlače srajce in monture modre. — Zaradi cen že splošno znan najkonvenijentnejši v celem mestu. Zgofavljajo se moike obleke po oeni. 2000 vzorce« 6to-fov domačih in inozemskih. — Vsaki dan novi dohodi blaga. Kavarna vso noč odprta. Kavarna .Central* - Danes in vsak dan • o id. c e r t dunajslcefta dam«ls.eg;a elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Stefan Miholič, kavarnar. Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vr.ie nazaj in je torej vsak riziko izključen. (330) ^ Priporoča se FRAN KUKANJA čevljai* Via Pieiluigi da Palestrina 3. prti. Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Špeeijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila. Delo solidno. Cene zmerne Odlikovana čevljarnica Fratelli Rauber Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustrojenih kož — Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Špeeijaliteta. potrebščin za sedlavje. I RESTAVRACIJA **? AC A ,AURORA Trst, ul. Carducci 13 Dobroznano tamburaSko društvo JJimgaFia i (prvikrat v Trstu) koncertira vsak večer od 7. ■7^-Hc do polnoči. ^ — Izbran glasbeni program. — Tamburanie in petie nar. pesmi. KONCERT začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure. Vstop prost. Vstop prost. Za mttogobrojen obisk se Priporoča Josip Domines. Vekoslav Plesničar THST ulioA O-iulia 20 TR8T Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene \s i ©0 ©0 Tomaž Zadnik t r g; o v e c in m o si a r ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo. Najnovejše, dobro in ceno se kupi edino le v cHnlešl{em skladišču oblek Ljubljana Mestni trg. št. ? Ljubljana Mestni trg št. 5. Ogromna zaloga najnovejših spomladanskih oblek, raglanov, klobukov Ud. za gospode in dečke, ter najnovejša konjekcija za dame in deklice nudi vsakem ukusu v popolno zadovoljnost. Dospeli so tudi v Parizu, Berolinn in Dunaju osebno kupljeni modelih damske konfekcije, katere zadene poseben chic in pozornost. Cene priznano nizke in brez konkurence. O. cBematooič. V ^til Osrednja Banka lirrmilnif. Piazza Ponterosso 2 hranilnic Podružnica v Trstu £3 3 'g ra "3> M Obrestuje vloge: ii or 3i oi /4 q| oi |2 |0 |4 |o |8 |o povračilo obreatovanje na knjižice ©§) na računu in fixne uloge ©0 premijne vloge Obrestuje vloge: I °l 4 0 4tt I Vse bančne transakcije. I«»T Uradne ure od ‘J-12, 2-5.