ISSN Û35Û-5561 la koNec tedna Sprmeniiivo do p/et^no ol^aino bo. Občasno možne rahle padavine M^a sndenja se bo fuebodno dvignila do okoli Í000metrov nad mof jeni 00 53 let šteuilka 9 četrtek, 2. marca 2006 Ana deveta na olimpijadi Uspešna slovenska olimpijka Ana Drev pravi, da je odpeljala tako, kot zna - Želi si samo zdravja - Navijači želeli, da bi Pepelka zrasla v princeso Tatjana Podgoršek Ijivo druga najuspešnejša u de le- / c^vojiivijo devetega mesta v ve- pa svoje so krajane ui 40 navijačev /enka slovenske rcprezenlanec na leslalomu pa je već kol Ic upravi- šmarskegjí I-an kluba Ane Drev, Alpska smučarka Ana Drev iz nedavno končanih zimskih olim- cila^aupanjc vnjencsposc^bnosii. ki sojo bodrili ob progi. Smanne^a ob Paki, članica Sinu- pijskih igrah v Torinu, /agnano Razveselila je jnnoge ljubitelje (naduljtfvank m U. strani) carskega kluba Velenje, je /anes- dekJe je prvič nastopilo na igrah, smučanja v Sloveniji, predvsem ■ Gorenje preseglo načrte Veleiye, 24. februar 2006 • Zaostrene j^ospodarske razmere so lani /elo čutili tudi v Clorcnju, a so kljub temu dosegli rekordne rezultate. Ponosni so. da so presegli magično mejo, milijardo cvrov cclotnih prihodkov. Prihodke leta 20U4 so lako presegli za dobrih 12 odsioikov, planska pričakovanja pa za dobre tri odstotke. Tako uprava kol nadzorni svet so bili zadovoljni tudi t ustvaijenim dobičkom. Dt:)scgli so ga v višini S milijard 120 milijonov tolarjev. To jc 7 odstotkov več kot leto poprej in dtjbrc tri odstokc več kot so načrtovali. Dobre trende lanskega pt)slovanja so uspeli prcfiesti tudi v letošnje leto. Ta teden so na kolektivnem dopustu, v prihodnjih mcseeih vse tja do poletnega kolektivftega dopusta pa jih čakajo zahtevni in ambiciozni planski načrti. ■ 'Rudarji' verjamejo v čudež Moštva v prvi nogometni ligi že odštevajo ure, saj bodo v soboto nadaljevali prvenstvo. Nc^omeiaši Rudaija bodo v zaostali jesenski tekmi gostovali na Ptuju. Po prvem delu so na najslabsem. saj so v 17. jesenskih tekmah le enkrat zmagali in trikral igrali neodločeno.Vse-eno bodo skušali doseči nemogoče - obstati v ligi. ■ 300 Sn ■ 1,25 EUR l!AllfiD Parade Bojana Špegel V torek je hU puslni torek. Mene prav nič ni spominjalo nari/. Tako mah. kot sem /e/av začutila, da /e čas pusta, te dolgo ne Se pusine seme nisem srečala skora/ nobetje, če pa že. so bili bolj »kr nekk. Tiidi na pustno soboio ni bih nič kaj dru^ačv^ Vsc^ v središču Velenja ne. V,kostanju je bih drugače, pa v MozirJ}^ ludi. Pa še kje. I.e v Velenju parade, tiste pustne seveda, spet ni bilo. Razlogi? Zagotovo vas zanimajo. Bojda za orgaruzaci/o pustnegu karnevala ni pravega posluha pri sponzorjih. Je ze tako. da danes redko kdo še kaj naredi brezplačno, iz čistega vtiselja. Zato. da se ohrania iradidja. Ob tem je treba vedeii, da so pri takih stvareh ncvjxnnemhnelši ljudje! Ce ni zanesenjakov, ki se lotijo priprave takih dogoJkov, kot so puslni karnevali. Jeh zagotow ni. VSoštan/u jih imajo, v Mozitju t^idi. Kaj pa se je zgodilo v Velenju ? Nekdanjim je očitno zmanjkalo volje in energije, novih ui, Ah ne vedo. kako hi se .stvari loilli. />koda. íe wč/a škoda je. da letos tudi otroškega pustomnja v* Hdeči dvorard ni bih. Tega imam izpred let. ko sem ga redno ohi.'ikovala z danes že odraslo hčerjo, res v lepem spominu. Ne glede na vreme smo imeii motiv, da smo doma izde-laji kakšrto izyirno masko. Pri tem sem uživala, otrok tudi. In potem so lahko nudi pusti res rajali, na toplem, v dowlj pras-torn i dxxírani. kjer Jih mdi vreme ni motilo. To pa Je pozimi velikokrat neugwluo, a ne. Za ta dogodek pa mi je res :al. da ga ni več. Ker se menda ne .splača in ker je predrag. To /HJ mestu zamerim. Ce .'ímo v deœmhnt lahko dolgo uži-va!i v Ledeni deželi, kije pričarala predprazniato \-zdu.ye. hi sedaj lahko s proračunskim denarjem poskrbeli vsaj za /Kt.Ueno otroško pu.^tno rajanje v dwrani. kije v lasti občine. Ce že nič drugega nimanJO. Ja. letos se tudi male maškare, kolikor jih je ze bilo. v Ve-lenht niso imele prilike pokazati. V soboto so sicer pri pravih manjše otroško pustovauje v daleku, v nedeljo na Kanovem majhen otroški pu srni karneval, v torek popoldne pa še kratko pustovanje na Titovem trgu. ki ga je po tradiciji pripravila Medol> činska zveza prijateljev mladine Velerye. A to je veliko premah. Za povrh so še počitnice, in ker ni šole, mnogi pa tudi v vrtec ne gredo, je volje za maskiranje še manj. i^orda tudi zalo. ker stane. Tudi izposoja pustnih kostumov, ki jo že nekaj let pripravljajo na MZPM Veiertfe, ni zimdila prav velikega zanimanja... Očitno ho zima v Velenju letos še dolga, ker je takšen pust /es ni mogel pregnati! Pustni torek je In I dan. ko se je gowrilo še o eni paradi. Tisti vojaški, ki naj bi bila ah pa ne. Jaz sem odločno proti. Ker se mi zdi izkazovanje moči in orožja na paradah izgîtba časa in denarja. Čeprav nisem športni nav\híšenec, prepričana, da so vsi slovenski špormiki. ki so nas zasto/fah na Olimpii.skih igrah v Torimj, veliko bolj upravičili stroške za sodelovanje na ri/ih. kol bi bil opravičen vsak porabljen toiar za vojaško parado. Kljub temu da mnogi niso bili zadoivljni z njihovimi rezuliati. pa so fňh nekateri vseeno iz-jeumi. Sploh listi, ki ga je dosegla mlada Ana jyrev. na katero so upravičeno jmosni ludi njeni 9.^marča/u^. Xfe prav zanima, kakšna bi bila radika v obeh stroških. Prav velika verjetno ne. Parada od parade se razlikuje. Pustne poiipiram zaradi ohranjanja tradicije in povzročanja dol)re volje med prebivalstvo} n, vojaških im rte. Ker je za)ne žverikljanje z orožjem nekaj nah boli groznega na svetu! Pa četudi gre le za »»ntodnotc /morko. ■ REMOPLAST ftaoMiftmla iMea 3 Mli«MDraii Proizvodnja PVC okM in vrat« ■MS. řu « U 71 7«,avuewfimj» ^ Spoznajte premoženjsko zavarovanje z osebno In pravno asistenco! PrtdaavnlitvoVgďKiiFi Slan trp 35.3320 Velenje tal. 03/B»7S0d6.0a;e97M97 fax: 01/566 93 61 080 19 20wwwa so glasovali pod točko ra/jio. Začasni vršilec dolžtiosli središča je Slanislav Rozman, ki je vodil sejo sveta. Adrijano Zupane je lakšen razvoj dogodkov presenetil, saj (xJsla-vitve ni pričakovala, V sporočilu novinarjem je zapisala, da je-po njenem mnenju - razrešitev nezakonita, ker svet zavoda ni ravnal po predpisanem postopku. O razlogiii za razrešitev ni se^anjcna. zato jih tudi ne more konieniirati. Na ponedeljkovi novinarski kontcrenci, na kateri» predsednik sveta zavoda Rozman Zupančeve ni povabil, so predstavili razloge za od-sirajiitev dosedanje direklt)rice. Povedali so to. kar nam je pred nedavnim povedal Srečko Meli, župan Mestne občine Velenje, ki je druga največja ustanoviteljica omenjenega središča. Dejal jc. da se v /iidnjem letu namesto z vsebinskimi vprašanji, aktivnostmi središča, ki so v zadnjem času povsem zastale, ukvarjajo predvsem s plačo di-rckiorice. Zaradi tega Mestjia občina Velenje ni plačala vseh svojih laiiskili obveznosti do središča v višini 8 milijonov tolarjev, in dokler se razmere ne bodo uredile, jih ludi ne ho. Ker tega ni storila tudi največja ustajioviteljica - Mestiia občina Celje, seje središče znašlo v precejšnjih lik vidnost JI ih te/âvah. Zaradi tega so zaposleni zavoda ostali brez januarske plače. _BJP V Vinski Gori bo zraslo novo naselje Velenje - V nedeljo dopoldne se je na zboru krajanov Vinske Gore zbralo cokoli 100 Ijutli. V dvcïrani večnamenskega doma so jim predstavniki sveta krajevne skupnosti predstavili delo v lanskem letu In /.c-Ije za nove pridobitve v letošnjem. Izvedeli pa so ludi več o spremenjenem pRîStorskoureditvenem načrttu ki predvideva v središču kraja okoli 50 ^adbenib parcel, s tem pa novo krajevno naselje. Tranc Sever, predsednik sveta KS Vinska CIojb, je naprej obnovil dogodke preteklega leta. ko so v kraju uspeli urediti nekaj odsekov krajeviiili cest. V Pircšici so tako ob razširitvi in preplastitvi ccste v dolzJûi 400 metrov ustreli polo^^jti tudi dov vodovod. Cîradnja vodovoda pa je v Vinski Cîori še vedno največji projekt, ki se nekaj časa ne bo končan, l.ani so vodo pri|>eljalj do oddaljenega l.opatmka. letos pa bi radi tam posodobili in razširili še cesto. Želijo si t^kll da bi pred mrliško vežico zgradili nadstrešek in dozidali večnamenski dom v manjšem delu nad prostorom, v katerem želijo urediti ktihinjo. Veseli so. da so lani uspeli p<>sta\iti nove krajevne table, ki hkrati v naselju izenačujejo hitrost na 50 km/h, Krajanom so predstavili tudi prostorsko načrte /a izgradnjo okoli 50 individualtnih hiš v središču kraja. Naselje bo pravzaprav nadaljevanje že obstoječega naselja nasproti trgovine v Vinski Gori. Parcele so na ravnitu, ob velikem pomanjkanju pa verjetno tie bodo dolgo iskale kupcev. V kraju pravijo, da je to zj njih dobro, saj bvrina Ton-klija, ta pa je postal tudi predsed-[lik te k( nui sije. Danes? Ne sami» da ga (še) ni videli nc tl/ično. tudi organizacijsko se zapleta. Na zadnji seji sveta Občine Šoštanj, kil naj bi MC vsaj v papirni ohliU in v prvem koraku dobii organizacijo z ustanovitvijo yàvuc^R zavoda, so si eni premislili. Na pobudo svetnika Draga Korena (NSi) so osnutek odloka, po katerem bi javni zavod imel direktorja - in da direktor ne hi bil sam, še kakšnega zaposlenega preko javnih del -, so obravnavo osnutka odloka umaknili. .Svettiik Ki)rcn je menil, da hi bil za Zavod z^ kulturo. ki ga Šoštanj že ima. in Mladinski ccnler, ki ga šc nima. čisto dovolj cn direktor. Bi tako ostalo nekaj denaija za samn dejavnost. Mnogi pa nc mislijo tako. čeprav se morda kakšna stvarzZavod(mi za kulturo tudi lahko ujema. Davorin Tonkli. predsednik komisije za mladinska vprašanja, je bil v času obravnave odloka (in je šc) v daljni Avstraliji. »Predeji sem od- potoval, sem dobil osnutek dokumenta. Moram reči, da zapletov nisem pričakoval. Ker pa mc ni bilo na seji. ker vseh okoliščin in razprave ne poznam, jih od daleč ludi težko komentiram. Mislim pa, da če hi bil Mladinski center organi/Iran kot z^vod, tako kf.n je predlagano, bi bila lo najbolj primerna oblika. Mladinskega centra ni mogoče voditi kar tako malo popoldan, za lo potrebujemo ne-k<^ga. ki bo to opravljal profcsio nalno,« pravi. Lokacija za Mladinski center je znana žc tudi vse od lakrai. BKa naj bi v spodnjih prostorih soštaiij-skega ha/ena. kije v lasti Občine Šoštanj. Ob lej priložnosti je bil predstavljen tudi arhitekturni idejni pn>jekt, ki so ga mladi ocenili kot všečen in dober. Izdelal ga je Bojan Pavšek. Projektjc tačasv pridobivanju gradbenega dovoljenja. v občini pa so računali, da bi do takrat, koga bodo dobili, in do lakrat. ko bodo center uredili, lahko v/paredno pripravili vse p(v trebno, da bi cetuer lakoj lahk<ï začel delovati. Bo treba zdaj postopek spremenili? »Ne,« pravi ioipan Šoi^tanja .MIlan Kopusar. »Razmišljamo o tem, da osnutek odloka uvrstii3H3 na dnevni red prve naslednje seje. ta bo najverjetneje aprila, pa naj se potem skozi raz-pravťi pi>kažc, kaj bi biki prav in kaj ne.4 ■ Priprave na volitve V /gornje Savinjski dolini od leta 2001 deluje območna organizacija DeSUS - Demokratične stranke up(jkojcncev Slovenije, s sedeže tli v Mozirju. Na zadnji seji izvršnega odbora je razprava tekla o pripravah na letno skupščino območne organizacije, o nujnosti obravnave in sprejema odgovarjajočih stališč do posa- meznih lokalnih vprašanj ter o pogledih na predvidene ukrepe v zvezi z napovedano gospodarsko reformo. Poudarjeno je bilo tudi nadaljnje pri/adevatije stranke za vključitev novih članov. Beseda je tekla tudi o pripravah na letošnje lokalne volitve, na katerih bodo za novo štiriletno obdobje izvoljeni občinski svelniki in župani. Sprejeto je bilo stališče, da mora DcSUS nastopiti s svojimi kandidati za občinske svetnike v vseh zg( j rnj es svinjskih občinah in z ustreznim nastopom zagotoviti svojo izvolitev. Prav tako bodo iskali ludi ustrezne kandidate za župane, in to iz vrst mlajših upokojcnccv ali drugih zaposlcřtih občanov. Pri tem računajo na maksimalno podporo upokojencev kot tudi ostalih sian-paiizerjev DeSUSa. Izvršni odbor jc sprejel sklep o sklicu skupščine, ki ho 9. marca. Ddeležil seje bo tudi predsednik stranke Karel llrjavec. Na njej bo tekla beseda o delu v preteklem letu, programu dela letos ter pripravah na v(j)iivc. Prisotnost predsednika Erjavca, ministra obrambo, bo ponudila še dodatne možnosti za razpravo in vprašanja o drugih aktualnih vprašanjih. ■ P.N. Naj naša četica koraka ali ne Ne vrhovnega poveljnika - Da za našega kardinala -Read ob Savinji da. Rimskim menda ne? - Radovedna Sašina poslanca: o koncesijah za starejše in slabem popravilu ceste • Brezposelni ne bodo smeli reči ne -Evro drobižu ne bomo tato hitro rekli - ne hvala f^a našetn vrini se]e spet zaphtío. Predsedniku driave šc ni uspeh spraviti ^rtih strani v Sudanu, Iger zaradi te^a umirajo ljudje, ko hi mord nekdo zdaj miriti strofii. ki so se sprle pri riax In fo zarc/di sk/\Ja~ Naj ho oij J5^elmi osamm<ýitev v sredisâi ÎJuhIjane iwada a/i naj Je ne ho, Vrhovni pm'eijnik^/e lekel ne. zadnje dni mu Je pritegniio se veiiko na.sih razumntkí7i\ ki menijo, da ne potrebujemo tako mHitantnega slavja Dj denarja je škoda. Vojaški prr/riend z oimmttnim ministrom na čelu hi seveda rudi ruzkaza/i »sri^e mišiď^. Kdo ho zmagui, homo videli. Slavi pa te dni zmago naša KK cerkev. Fiunc Rode bo kmaht pasla/ kar-dina/. Tudi ob iem .se čuti nekakšna ruzkianosi Eni namreč ne vidijo nizkima za pretirano evforijo, .saj me.slu, ki ga je Rode pred časom za.sedel v vat/kanaki palači, tak naziv avtomat.'iko pnpada. f{)sebnosi hi hiia, á* na tem ifieslu kardinal ne bi postai. In še se najdejo eni, ki pikro pripominjajo, da je kardinai postai valikai}ski usiuzi)enec, ne pa slovenski škcf. Razkiunost. taka ali drugačna, Je pač naša značilnost. Če je .slo vse po napawdih, pa od včerctf naprej na/ ne hi bilo w dileme o (em, aH Je Saša dobila še eno občino ali ne. Po odiočitvi ustmnega .vo-dišča naj bi namreč parlament na včerajšnji seji odločal o razpisu reje-n^nduma še o osmih novih ohčinaii tudi o občini Rečica t}h Savinji, (ío-tûvo pa je tekla Utdi beseda o še eni novi občini oh Savinji, o občini Rimsk'c Toplice, čeprav Je zat}jo ve^al vladin ne. Ta Je bila nekaj časa sicer pred Eířčico, a Je prevlada/o sta/išče, da bi ustanovitev te of)člne se- danjo občino Uiško presekala na dv<^e. Krajani Zidanega Mostu so na-m reč bili odločno proti te/nu, da bi se pridružili Rimskim Toplicam. Tako naj bi naše širše območje v tej mrvi delitvi drzitve dobilo le eno mnv občino. In Savinjska regija naj bi po tistem, ko so Jo zapustile Radeče. spet štela 32 občin, bodoča regija Saša pa okroglih deset. Sicer pa smo bili na tetn zasedanju parlamenia priča zanimivemu i)ri-t neru pri postavljanju poslar}skih vprtáanj. $a/ečan Boia/} Kondč, ki ga Je zanimalo, zakol v lem krrtgu koncesijo za domove za stareJ.Še dobile od Štirih kar \ri cerkvene organizacije, je bil do >>nasprotnega*( ministra za družino in druge sorodne zadew veliko hofj prizanesljiv kot Zgornje-sa\i/yčan ,\iirko Zamernik do ministra za pntmet, čeprav' prihaja i: njegovih koalicijskih vrst. Kot Je dejai. se ravna po prindpu /»trti do problemom-. blag do ljudi'', jezil seje zaradi problema t svf^ega območja. Cesta med Kranjskim Rakom in Pixívolinjekom, kl sop koma/ obnovili, že močno poka. /n seveda tetja ustiezne preiskave in tudi ukrepe, in ko eni, kr imajo delo, delajo slabo, se slabo piše tistim, ki s<> prijav-lleni na zavsrednji priredilvi v za hodno Štajerski regiji bodo pripadniki Civilne zaščile» poklicnih in prostovoljnih reševalnih enoi, služb in sestavov ter drugi zaslužni posamezniki, zavodi in organizacije prejeli priznanja in nagrade za zasluge pri krepitvi pripravljenosti, izvajanju zasčiie, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih iji drugih nesreč. Med dobiiniki so tudi Salecani In Zgornjesavinjčani. Tako bo zlati zjiak Civilne zaščite prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Ljubno. Srebrni znak bo prejel Bt^ris Lambizer. poveljnik gasilskega poveljslva občine Šoštanj in nepogrešljiv član štaba Civilne zaščile Šoštanj. Bronasti znak pa bo prejela ekipa prve pomoči Civilne zaščite Gorenje, d. d., ki v isii sestavi deluje že pel let. ■ bi Darilo But. vodja celjske izpo stave uprave R.S m zaščito in reševanje, jc o pomenu civilne zaščite oh tem poudaril: »Sisi enî varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega pomembni del je Civilna zaščita, je namenjen prav preprečevanju vseh vrsi nesreč in ogrožanj oziroma zmanjšanju njihovih posledic. Pomen tega sistema se kaže zlasti v dcjsivu, da je danes varnosi ne samo potreba, temveč temeljna pravica človeka in ima unlver/.alni pomen. To ugotavljamo vsak dan znova. Vamosl ljudi je danes ena od najpomembnejših vrednot in pravic. Po svoji vsebini je univerzalna. Vsak si jo želi zag za izdelavo in montažo odrske tehnike, je tudi že izdelalo pretežni del odrske tehnike, v celoti pa naj bi hila končana 15. marca. In zakaj se zna zgoditi, da se bodo gradbena dela zavlekla. Vlado Vrbic, direktor javnega zavoda Knjižnica Velenje, ki dnevno spremlja obnovo doma. nam je povedal: »^Načeloma poteka obnova po načrtih, vendar je treba poudarili, da je bil objekt zgrajen leta 1959. /aio so nekateri materiali po 45 letih dotrajani. Poleg tega se originalni projekti in tedanja i/vedba ra/hajajo. Ne vemo zakaj, veijelno pa tudi /jradi pomanjkanja materialov v času gradnje. Na terenu sedaj včasih naletimo na dokaj velike težave, P(^leg tega je objekt pod spomeniškim varsivom. zato nn> ramo vse posege temeljito premisliti. Tako so se ob rušitvenih delih pojavile težave, saj jih moramo opravljati zelo previdno. Zato smo ustavili dela na steni med dvorano in avlo doma, to pa je povezano z največjim vprašanjem, ki se je pokazalo 2e konec novembra. Ko so delavci odstranili sekundarne strope in phšU dn strehe dt^ma kulture, smo pi> sumili, da jeklena kcmstrukcija strehe ni takšna, kot bi morala bili. /ato smo 6. decembra naro čili posebne izvedenske preglede konstrukcije strehe. Strokovnjaki so ugotovili, da streha ni bila zgraiena iakt>. kot je predvideval projekt- Namesto lahke so i/vedli tako imenovano lezko streh(K Namesto jekla so dali na streho t. i. monta pltiščo, ki je zelo težka -pomeni kar 200 kilogramov obtežbe na kvadratni meter, S tem so izničili vso rezervo, ki je potrebna. če zapade sneg, ki seveda dodamo obteži streho. Zalo je del strehe nad dvorano, odrom in avlo potreben ziimenjave, in to v celoii.« To je seveda nepredvidena ok(v liščina, ki tudi ni predvidena v projektu in ne predračunu- »O tem smo obvestih ludi mestne svetnike, na kolegiju župana pa so odločili, da pričnemo postopek oddaje javnega naročila s pogajanji. Izvajalec bo pripravil po nudbo, po kateri bomo nadaljevali dela. To pa ni edina težava. Hkrati je treba pripraviti novo projektno dt)kumentacijo in spremenili gradbem^ dovoljenje.* Se torej lahko zgodi, da se bo obnova zavlekla? »19. aprila naj bi bila gradbena dela ki)nčana. Sedaj vemo. da bo la n>k prekoračen. Ni pa še mogoče reči» za ko-Mko časa. odvisno od ponudb izvajalcev, kdaj ht)do izbrani in kdaj bodo začeli dodatna gradbena dela." nam je še povedal Vr-bič. Gre seveda za objektivne okoliščine, ki jih pravzaprav pozna vsak. kije kdajkoli obnavljal staro stavbo. Te znajo vedni> presenetili. ■ bš Ustanovili zavod za turizem, kulturo, šport in mladini Skrbel naj bi predvsem za hitrejši in stabilnejši razvoj dejavnosti -Največ prihodkov s področja turizma - V,d. direktorica Marija Praznik Tatjana Podgoršek Na seji, prejšnjo sredo, so svetniki občiiie Mozirje med drugim potrdili predlog poslovnega načrta in odloka o ustanoviti Javnega zavoda za turizem, kulturo, spon in mladino ter za vršilko dolžnosti zavoda imenovali Marijo Praznik, direktorico podjetja Negoj Slovenj Cîradec. ki je pripravilo poslovni načrt in sodehv valo pri pripravi odloka o ustano- vitvi javnega Ziivoda. Mozirski župan Ivan Sufiovers-nik je takole predstavil razloge z-a ustanovitev zavada:«Ta naj bi v prvi vrsti skrbel /ji hitrejši in stabilnejši razvoj področij, kijih bo povezal pod eno streho, za njihovo trženje in promocijo. Želimo povečali aktivnosti in pripraviti več dogodkov, ki bi bili povezani in usklajeni,« Tajnica občine Mozirje Nada Klancnik pa nam je povedala, da naj bi omenjeni javni zavod začel dejansko delovati 1. januarja 2007- / omenjenimi aktivnostmi so izpolnili pravne podlage za tijegovo ustancjviiev in za vpis v sodni register- Za to in za pripravo potrebnih akt(5V bo poskrbela vršilka dolžnosti, /a Prazni-kovo so se odločili, ker ima kar nekaj izkušenj v zvezi z lakšnimi zavodi. Naloge vršilke dolžnosti naj bi opravljala do imenovanja direktorja predvidoma do kt>nca letošnjega novembra. Izbrali naj bi ga na osnovi javnega razpisa. Občina je prostore zoinj zagoiiv vila na novi lokaciji na Podrož-niku, v proračunu je predvidela 300 tisoč tolarjev, kolikor naj bi znašali stroški za vpis v sodni register, denar predvsem za nakup potrebne opreme p» bo pridobila iz razpisa strukturnega sklada In-lereg IH a. Iz poslovnega načrta izhaja, da naj bi zavod ustvaril največ prihodkov na podn>čju turizma, v naslednjih petih letih naj bi na tem področju iztržil približno 57 milijonov tolarjev na leto, skupni prihodki pa naj bi dosegli blizu 105 niiiijon<5V .SH' na leto. ■ Zgodnje odkrivanje raka - izziv za prihodnost! Tudi letošnje aktivnosti v tednu boja proti raku bodo opozarjale predvsem na možnost preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni - Velenjsko društvo za zgled drugim tovrstnim društvom v Sloveniji Tatjana Podgoršek Zveza slovenskih društev za boj proti raku in Onkološki inštitut Ljubljana vsako lelo prvi teden v marcu namenila boju proti raku, S tem žehia javnost opozoriti predvsem na možnost preprečevanja in na pomen zgodnjega odkrivanja te bolezni. V ta prizadevanja se na terenu vključujejo ludi drušiva za boj proti raku. Kot smo lahko slišali na lanskem praznovanju 15-Ieinice delovarya velenjskega društva, je slednje po dejavnosti lahko za zgled drugim tovrstnim društvom v Sloveniji. Njegova neumorna predsednica Branka Drk je p pomembno v boju pri)ti tej bolezni. Zato se v tem tednu ne ustavljamo posebej, saj dejavnosti društva zelo intenzivno potekajo celo leto.« v splet onienjenih prizadevanj jc Drkova uvrsiUa dosledno uresničevanje programa drušiva 'Več znanja - manj raka'. Izvajajo ga v vseh treh občinah Šaleške doline z organiziranjem raznih delavnic in zdravstven opre ve ntivnimi predavanji skorajda vsakih 14 dni. Pri tem so k sodelovanju najprej povabili tiste, ki izobražujejo druge- Veliko pozornosti name- njajo ludi zdravemu načinu življenja. Za svoje člane pripravljajo več telesnih aktivnosti. Med drugim dvakrat na ledei\ telovadbi), pri kateri poú slrok<^vnim vodstvom Hz iole rape v tke razgibajo telo *vse od malega prsta na nogi do malega prsta na roki\ enkrat na teden jim je na voljo razgibavanje v vodi, z zdraviliščem Topo Iši ca so se dogovorili za 20-od-stoten popust pri koriščenju njihovih zdravstvenih storitev. pVe-seli smo odziva pri ljudeh. Članov, ki bi plačali članarmo (taje naš edini vir Tmanciranja), res ni toliko, kol bi si želeli, smo pa toliko bolj veseli dobro obiskanih predavanj- S tem ljudje dokazujejo, da dosedanja prizadevanja društva po večjem osvcičanju in izobraževanju ljudi niso bila zaman. Poleg bogatega lastnega programa se društvo vključuje ludi pri uresničevanju programa Zveze slovenskih društev za boj prt H i raku. Na vprašanje, kakšni so cilji delovanja društva v prihodnje, je Uranka Drk odgovorila: ^Veliki. Imamo spletno stran, na kaleri naši strokovnjaki odgovaijajo na številna vprašanja ljudi. Ti niso samo iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ampak iz cele Slovenije in ludi zunaj njenih meja. Zelo je obiskana, saj nas posnemajo oziroma se nam pridružujejo tudi druga društva. Ni namreč enostavno zagotoviti toliko strokovnjakov, ki bi znali tudi laiku preprosto, a dovolj strokovno odgovoriti na tisto, kar ga zanima.)» Prav tako želijo telesne dejavnosti razširili bolj kol doslej še v f)bčini Šoštanj in Šmartno ob Paki: dogovarjajo se o učnih delavnicah. ki jih bodo razširili na več korakov. Letos bodo na njih nekoliko več pozornosti namenili moškim. Pozabili pa ne bodo še na delo z mladimi terna kulturno bogatenje članov. Tako kot 2e nekaj let bodo tudi letošnji teden boja proti raku za- Predsadnica Društva za bo} prot! raku Veien/e Branka Drk: »Ljudje se vse bolj zavedajo vloge, ki jo imajo za svoje zdravje. In prav to želimo doseči pri vsakem posamezniku." znamtwali z dnevom odprtih vral zveze in ljubljanskega društva za boj proti raku (v ponedeljek), dan kasneje bo na široko odprl vrata Onkološki inšlilui, v sredo, 8. marca pa bo slavnosma seja zveze in društev za boj proti raku. Na njej bodo med drugijn nekate- Rak je v Sloveniji in v razvitem 15VCIU pomembna javnoz-dravstvena teži^va. Bolnikov s to boleznijo je vsako Icio več. večata se tudi incideiica in preživetje. Med vzroki smrti je rak na drugem mestu. Po oceni Registra raka za SIovcnii« Olajšav? se delijo na štiri rubrike in zniarýsajo letno davčno osnovo zavezanca poavc različne namene so se glede na stari /akon o dohodnini znižale s ireh na dva odsiolka. Novost pa je dodatna olajšava m zavezance, ki rešujejo slanovanjski problem in so v Iciu 2005 porabili sredstva za nakup ali gradnjo stanovanjske liiše ali stanovanja /a rešitev stanovanjskega problema zavezanca. Zavezanec je upravičen do zmanjšanja osntwe le. če že ni lastnik stanovai^ja oziroma stanovai\j-ske hiše. V lem primeru se laJiko olajšave vpijejo na iri načine: - lastna sredstva (gotovina) in odplačana glavnica v rubriko A4 in obresti od posojila v rubriko B: olajšava znaša največ 4 % (2 % + 2 %) • lastna sredstva (gotovina) v rubriko CI in druge olajšave v rubriko A (razen v A4 In B): olajšava znaša največ 6 % (4 % + 2 %) - odplačana glavnica u\ obresti v rubriko C2 in druge olajšave v rubriko A (raz^n v A4 in B): olajšava /na^a največ 6 % (4 %*2%) /avezancc. ki vlaga srcdsiva v (ibnovo in vv:drževatije obsu^ječih stanovanjskih prosiorov (sianova-nja in slanovanjske hiše), pa le zneske vpiše pod oznako A5 • olajšava lahko zjiaša največ 2 %. Zavezancu îie zmanjšanje prizna ie pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca (raz.en sredstev, porabljenih za plačane šolnine in za nakup uč- benikov in slrokovne literature v zvezi z izobraževanjem pojavno priznanih izobraževalnih programih. ki se přiznají) tudi za vzdrže« vane otroke) in samo za sredstva, ki 80 bila za posamezne namene pt>rabljena v letu 2005. Dtîkaz.il se k napovedi ne prilaga. temveč se na zahtevo davčnega oi^ana predložijo v odmer-nem postopku. A Oznaka ] -Vpiše se znesek sredstev. vloženih v vrednostne pa-pitje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev. Zmanjšanje se prizna za vsak vredntîsini papir samo enkrat. Oznaka 2 - Vpiše se znesek plačanih premij za prostovoljno dtv daiiK» zdravstveno zavarovar\ie ter plačane zneske za nakup zdravil (ki se izdajajo v lekarnah na recept oz. ki se izdajajo brez recepta) zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov (povoj, vaia. gaza. levkoplast ipd.), ortoiična in prtHetična sredstva, očesni in slušni pripomočki, ortopedska tibuiev, invalidski vozički ter sanitarne in druge priprave. Zmanjšanje se prizna samo za premije, ki so bile plačane pravnim osebam s sedežem v Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Zmanjšanje sc prizna za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje. kije uvedeno z Zakonom o zdravstvenem varstvu ÍJi zdravstvenem zavarovanju, ne pa za sredstva, vložena v druga tisebna zavarovanja. Osnova za dohodninif se tie zmanjša za plačila zdravstvenih storitev pri zdravnikih specialistih, pa tudi ne za stniške zdraviliškega zxlravljenja. čeprav jih je priporočil zdravnik. Oznaka 3 - Vpiše se znesek plačanih prostovoljnih denarnih prispevkov iu vrednosl daril v naravi /J humanitarne, dobrodeliïe. kulturne, vzgojno-izobražcvalne. znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene. Zmanjšanje se prizna le, če so bila sredstva plačana (îsebam. ki so v skJadu s posebnimi predpisi v Sloveniji orga- 3 Olajšave za različne nantene •»(««■•bMr^ttw*;«* 3 pufřitt, flwtai» M ci«iiiuiu»'>u m mi I tWi« n aWgnirti 3 AeCe» »ewUF* WfH* (fie*M * VWVK* W • «irai'KvtH—> ■■«rfiiM« vncim :«)«E«KB i e Wiennfil*M»dli« eJWsetWIufi* «I mil AM: «un M «iifi«*faMf> m iMwfi wnnxMditiMbe piM<«t »PtiCMHaVuei^mA«« iwavitwin la^g fioMcvr «rM>*MO'MOK «i GMb* an«W f ntMP» MtT»ir n omiê lé Mhm «»»tWrew r «r^vt* mn^i i tnt< t fm i« r»*« íiviwA rccMiii^it) vouran* ^kM ta «rat^ in ovm^ B PUflU i»ef**w tu "âw* m IH0va* «CMflM t OMrti» ainir«* sMifoti a an a wiSItm^ t PM>flHtfiaiiNt«)*»MMa«t wiOitii <«* T« t9U0t tim^mHmo» ontémtum«/":« ' t*toem ^aOe iHan vv(M«> la iiWiti» i^Wjo flKur«))!«« •«(« M il»0taiip ta r^éĚf UDAWlMgBBrMNm;*«»)^« 7 PUÎOU BIHtd IR T^ f wnlnfl (»fllM« • UB*«*at*V ai ufvtft« wi» wn aoM»«!) fan/iM pat*!* V MaïkJ i ft^ 0 Dodatni podatki o dohodkih, prejetih i2 tujine Omika IVMT« tdtdMMM ere^Vne«! UMjlillam M'MflNv p« niziraiîe za opravljatije tovrstnih dejavnosti in so rezidenti Sk) ve nije v skladu s predpisi, ki urejajo davek od dohodkov pravnih oseb. Za uveljavljanje zmanjšanja mi> rata biîi izpoh\iciia dva pogoja: gre za prostovoljne prispevke, pri katerih ni povratnega blagovnega ali storitvenega loka in so izplačane osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje naštetih dejavnosti. Vrednost daril, danîh v naravi, se vrednotijo po primerljivih tržnih c^^nah. Oznaka 4 • Vpiše se zneske, plačane za lia kup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problenia. Za-vezanecjc upravičen do zmanjšanja osnove le, če že ni lastnik stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Pri gradnji stanovanjske hiše se zmanjšanje osnove dokazuje z lokacijskim oziroma gradbenim dcv v<îljenjem, z dokazili o višini sredstev. vloženih v nakup zemljišča, s plačilom prispevka za spremembo namembntîSti kmetijskega zemljišča. z dokazili z,a nakup materiala in dokazili o plačilu gradbenih del v letu 2005, Oznaka 5 -Vpiše se skupni znesek plačil, porabljenih /a vzdrževanje stanovanja ali slanovanjske hiše ali za odpravo arhitekturnih in konmnikacijskih ovir v teh objektih. Zmanjšanje se prizna le za stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. v kateri se dejanskt> prebiva. Do zmanjšanja osnove za dohodnino za srcdsiva. porabljena za vzdrževanje stanovanj in stanov vanjskih hiš in ZJ odpravo arhitekturnih in komuuikacijskih ovir v teh objektih, so upravičeni lastniki teh objektov in najemniki. Najemnikom se prizuajo dejanska vlaganja za vzdrž-cvanje najetih objektov. pod pogojem, da le stn^ške po najemni pogodbi krije najemnik satn. Vzdrževanje ptinieni izvedbo del. ki so potrebna, da se ohranjajo stanovanjske stavbe in stanovanja kot celote v dobrem stanju in omogočajo njihovo uporabo. Kol sredstva, namenjena vzdrževanju objektov, veljajo lista sredstva, ki 80 namenjena za nakup (à.) materiala za vzdrževanje objekta, in sredstva za opravljena vzdrževalna dela: pri vzdrževanju sten, tal, sistema ogrevanja ter električne, vodovodne in plinske napeljave. Iz navedenega iz.haja, da se osnova za odmero dohodnine I ali ko zmanjša tudi za sredstva, ki jih lastnik porabi za zamenjavo in vzdrževanje peči za centralno ali plinsko ogrevanje in drugih peči radiatorjev, bojletjev, umivalnikov, kadi. pip in podobno. KtJt zmanjšanje i)snove se ne morejo uveljavljali sredstva, plačana za nakup drugih naprav in opreme stanovanja. l-asinikom stanovanj se poleg tega priznajo tudi sredstva, porab-Ijetia za plačilo vzdrževanja skupnih pmstc*'»(«»««OM«»«««) r tt Mowa VtUtir««ai ttfataxajB" 'f^«] f "lÉ'gi (omn* (I iKMM a twvuk«')«)'»' 1 • tttti t ite»*eiwie?i m MnwtA dudia in?««*« sxMt • ^can* a^arr^ pMBm wummi «nh^im I eie**iiAWe*ewiw**W ia«*WfiiiwneMed«eewMi»rfz*u 1 AIMKIMMMMI Mwocvr tê 1 ffW")» iw »nn M» o naawMtia uBiar MM. ViatQfl fiWUWtU ItifZiN ■ 9 tfvmK 9BVKC« la Wan > 2i<0 » u eaiDM yan« WMnMMl* ■■ •ua'iium te ««4M« eeaereni*)* BMÍ>KM «dnwwnaa WiWi u O ' MUL I f^Sm « D ^^"^^odatni podatki^ojiohoctkih. pretetih >2 tujtne ûnUa Pet»6dWi Tu|l(irii»««Kl Orlm řtw»(we«ié Uit^iMrn «(r»MM« ea Mit>v-dom. Osnova se zmanjšuje tudi za plačilo šolnine za osnovno glasbeno in plesno vzgojo (balei in sodobni ples), za izobraževanje v javnih in zasebnih glasbenih šolah in za znesek plačane slniitve avio-šoli za pridobitev vozjiiškega dovoljenja. Srcdsiva. porabljena za nakup učbenikov in stríikwne literature, zavezanec uveljavlja na podlagi dokazila o sredstvih, vloženih v ta namen. Po določbi Pravilnika o potrjevanju učbenikíw no to učbeniki. delo Vili zvezki, zbirke nalog, atlasi in geogralske kane ter učna sredstva, ki obsegajo večji del učnega načrta ali kataloga znanja in so bodisi sestavni del učbenika ali njegt>vo nujno dopolnilo. Kot dtîkazilo mora zavezanec na zahtevo davčnega organa predložiti potrdilo o plačani šolnini storitvi oziroma sredstvih, vloženih v nakup učbenikov in strokovne literature, ki se glasi na njegovo ime ozjroma ime vzdrževanega oiroka. Oznaka 8 - Vpiše se znesek plačila za priklop na internet in za nakup ustrezjie terminalne opreme (modemi, širokopasovni usmerjevalniki in nire/.ne kartice ter storitev priklopa pooblaščenega serviserja ali ponudnika sli)rilve). Za tovrstno opremo nc velja druga računalniška strojna in programska oprema • tnoniior, tipkovnica, osebni računalnik itd. Oznaka 9-Vpiše sc znesek pia-čane članarine političnim strankam in siijdikatom. Zmanjšanje letne davčne osnove za navedene namene lahko znaša največ 2 odstotka letne davčne osnove zavezjinca. B vpiše se znesek obresd od posojil. pridobljenim za rešitev stanovanjskega vprašanja. Zmanjšanje letne davčne osnove lahko znaša največ 2 odstotka letne davčne osnove zavez.anca. Pri uakupu ali gradnji stanovanjske hiše je zavezanec glede na kriterij reševanja stanovanjskega vprašanja upravičen do zmanjšanja osn<ïve le, če že ni lastnik stanovanja oziroma slanovanjske hiše. Kateri prostori veljajo za stanovanje, določa Stanovanjski zakon. Po dolííčbah 4. člena tega zakona je stanovanje skupina prostorov, namenjenih za trajno prebivanje, ki so tunkci-onakia celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to. ali so prostori v stanovanjski hiši ali drugi zgradbi. Iitdividualni prostori. ki pripadajo posamezjiim delom, so laliko atriji, kleti drvarnice. pa tudi garaže, balktmi, terase, lož.e, če niso sestavni del posameznega dela. C'c je zavezúinec žc lastnik stanovanja, se za sanuv stojni nakup garaže osnova za do hodnino ne zmanjšuje, saj z nakupom garaže ne rešuje svojega stantwanjskega vprašatija. Pri gradnji stanovanjske hiše dokazuje zavezanec pravico do zmanjšanja osnove z lokacijskim oziroma gradbenim dovoljenjem in z di)kazili o višini sredslev, vlo ženili v nakup zemljišča in v plačilo prispevka ?ja spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča 1er v nakup materiala, pa tudi z dokazili o plačilu gradbenih del v letu 2005. Zmanjšanjc osnove uveljavlja zavezanec pri nakupu s kupopro-dajrio pogodbo in z dokazilom o plačilu kupnine ozjroma z dokazilom o letnem odplačilu stanovanjskega posojila. Oznaka I - Vpiše se znesek lastnih sredslev, porabljenih v letu 2005, za rešitev stanovanjskega vprašanja. Zmanjšanje lelne davčne osnove za porabljena lastna sredstva v leiu 2005 se lahko uveljavlja 15 let. tako da se vsako leto uveljavlja del porabljenih sredslev. Oznaka 2 - Vpiše se znesek glavnice in in cenovne priiiske. Tudi v letu 2005 jc največji iz^iv predstavljala rasi cen strateških surovin in materialov, predvsem jeklene pločevine in drugih jeklenih izdelkov, neželeznili kovin :n pet rokem ijskih i/xlelkov. ter njihova umiritev na zgodovinsko najvišjih ravneh. Dodatne pritiske na ptJSlovanje pa je usivarila avgusta 2005 sprejeta direktiva o reciklaži elektronskih in clekiričnih odpadkov, pri kaierih pa se ocene in pričakovanja zaradi vsebinskih neusklajenosti obravnave ekonomskih učinkov njenega izvajanja v Evropski uniji niso uresničiJe. je pa še vedn^) prisotno tveganje v prihodnje. Negativne učinke opisanih gospodarskih okoliščin poslovanja smo v letu 2005 v po-membnem obsegu nevtralizirali z optimiranjem m iskanjem cenejših nadomestnih nabavnih virov, s selektivnim dvigovanjem cen iz-delkov gosrx>dinjskih aparatov in z izboljševanjem njihove prodajne strukture ter s stroškovno racionalizacijo na vseh področjih delovanja. Uprava družbe Gorenje ocenjuje, daje Skupina Gorenje v ležkih pogojih poslovanja leta 2005 nadaljevala rast in z njo pomembno presegla načrtovani obseg poslovnih aklivno-sU ler v vseh pomembnih elementih poslovanja dosegla načrtovane poslovnoizidiie. premoženjske in jlnančne cilje poslovanja. Zadruga pred največjo naložbo v zgodovini obstoja Kmetijsko preskrbovalni center v Metlečah pri Šoštanju naj bi predali svojemu namenu letos poleti - Žeiijo poseči tudi na prostor Saša regije Mjana Podgoršek Ugibanj o lem, ali kmetijsko preskrbovalni center v Meilečah pri Šoštanju, katerega izgradnji^ je Kmetiiska zadruga .šaleška dolina načrtovala dalj časa. bo ali ne, ni več. Bo, vsaj tako kažejo dt^gajanja na predvidenem zemljišču. po prvotnih načrtih naj bi naložbo predali svojemu namenu že lani poleti ob praznt)vanju 50-letnice obstoja zadruge, a se to ni zgodilo. Kje so razlogi za skoraj leto dni zamika? »Kar dvakrat smo morali spreminjati prostorske načrte, mukotrpno delo pa je bila tudi pridobitev gradbenega dovoljena. Tega smo končno dobili. Načrtujemo, da bi^mo objekt predali svojemu namenu poleti letf«,« je povedal v. d. di-rektotja šoštanjske zadruge Ivo Drev. Po njegovih besedah bo izgradnja omenjenega centra največja naložba v zgodovini delovanja zadruge. Vrednost naložbe so ocenili na 350 milijo-nov tolarjev. Večino potrebnega denarja bodo z^agotuvili sami. za 100 milijonov tolarjev pa sn najeli kredit pri evmpski investicijski banki. Na predvidenem zemljišču bodo zgradili dva objekta, in sicer ho trgov- ski center velik 20 x 50 metrov, v iiad-g rad nji bo poslovni prostor, pt^ možno pokrilo in odprlo skladisče pa se bo razprostiralo na 1000 kvadratnih metrih. V centru bo /api'islenih pet delavcev. kupcem pa bodo ponujali celoten kmetijsko-vrtnarski material in tudi ostalo neživilsko blago, kiga Šoštanj s širšo okolico potrebuje. V poslovni del iibjckta bodo preselili upravo zadruge, lu bo imela poslej streho nad glavo tudi kmetijska svetovalna služba, pa šoštanjska območna entîta Zavcída za gozdove RS, V pri-(ličju so predviden se prostor za veterin a rsk60.572 litrov mleka; malo manj (590.636 litrov) je oddala kmetija Jožeta Cetina iz Spodnjih (iružovelj pri Šenipelru v Savinjski dolini, iretja največja proizvajalka mleka celjske mlekarne pa jc bila lani kmetija Frančiška in Jožice Rotnik iz Raven pri Šoštanju s 551.617 tisoč litri mleka. Med zadrugami je lani daleč največ mleka odkupila Koroška kmetij sko-go zda rska Zadruga (21.110.172 litnw). na drugem mestu je Kmetijska zadruga Šaleška dolina s 10,756.935 iilri, tretja pa Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah s 9,374.0X4 Ihri mleka. lavo mleka na lokaciji v Arji vasi. M("ižnosii je več. Kdo bo, se bodo odločili skupaj z lastniki. Srečanje, za katerega seje porajalo kar nekaj dvomov, ali ga bodo pripravili ali ne, so sklenili s podelitvijo priznaj najboljšim mlečnim proizvajalcem mlekarne v letu 2005, V sproščenem pogovoru so prci-izvajalci mleka menili, da uvedba enotne davčne stopnje ne bi bila dobra. Sodelovanje z mlekarno je dobro, odkupne ceiic pa bi bile lahko višje. Na glas sicer nihče ni rekel (po lihem pa), da so kupci v Jtaliji zanje velik i/Jtiv. f^HlàS Od trede do torki - STct ifi doBOviai Sreda; 22« februarja Prefekt Franc Rode ]e postal ksrdlnaL Papež Bcnediki XVL jc imenoval 15 novih kardinalov, med ki^-lerimi je luUi 72-leiiii nadškof Kranc Rodo. Rodciu na/iv sicer pripada /c /aradi Tunkcijc, ki jo ima znnific vatikanske vlade. Je namreč prefekt kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja v Vatikanu. To, poudarjajo, je veiiko priznanje tudi slovenski Cerkvi. Nekdanji ljubljanski iiadškoTje tretji kardinal slovenskega porekla. prvi jc bil ljubljanski knezo-škof • goriški nadškof dr. Jakob Missia, kije bil imenovan na to)n-zisioriju leta IS99, drugi pa ttv romski nadškof Alojzij Ambrózie, kije bil imenovan leta 1998. Slovenija pa kliub moini katoliški tradiciji doslej še ni imela svojega kardinala. Trenutno je vseh kardinalov 17X, pravico do volitev papeža pa jih ima 110. torej vsi. ki so mlajši od 80 let. Zunanje ministrstvo skrbijo dopolnitve italijanskega zakona o državljanstvu, ki manj-sinceni omogoča pridobitev dvojnega državljanstva. Spremenjeni zakon, ki ga mora potrditi le še italijanski predsednik Ciampi, namreč pripadJii-kom iialijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem omogoča dodatno pridobitev italijanskega državljan šivava Avstriji pri poginulem piščancu odkrili virus ptičje gripe nSNl. (ire za prvo okužbo domače perutnine s tem virusom v EIJ. Pri nas pa je začela upadat prodaja perutnine. Perutnina Ptuj je zabeležila 15 % nižjo pn> dajii. Četrtek, 23« februarja v îelni raziska\ô o korupciji, ki je zajela 1000 vprašanih, je večina menila, daje korupcija tudi v Sloveniji velik problem. Največ korupcije je po njihovem mnenju v zdravstvu, pri odvetnikih in notarjih ter na občinah in upravnih mizo, niso dosegli dogovora o odpiralnem času prodajaln. Sindikati so pozvali delodajalce, naj prckličejo odpoved pog-fesiona/fíHi mediji}} pa ne za nič dni^e^a kot 2a odkrit .spijpad politične elite, kije na ol)lasii. z novinarji, ki to oblast prikazujejo. Kadar oblasi ni zadovrtljna s pi.sanjem medijev, je to načeloma dohrti Mediji je namreč ne prikazi/jep v luči. kot bi si želela sama. /Mto vlada medijem včmib navrie, da so nestrpni, senzaei-onalistični, nedríaiíMrni, morda mediji v za^/enjeni slepoti ďlo sko-duje/o nacionalnemu inieresn. fn rtjvno zaradi te nejevolje in jeze je v Sloveniji zaokrožila ideja po uravnoteženosti medijev in celotne druthe. Ideja je navidezno zelo zanimiva. Morda se oblast zaveda, da je v Sloveniji spregledan rock'n'roll in ho zuio suirvencioniraia nekomercialne ^lasi)ene vse-bi ne. Morda se zaveda, da Romi nimajo s\vje oddaje na nacionalni tekviz^i, in jim bo zato pomagala, da la oddaja nastane. Morda se oblast zaveda, da istospolno orientriani nimajo svojega časopisa, in ker je Slovenija premajhna, da hi taksni mediji tiveli na ir^n in z^lj od njcfia. mu bo naklonila nekaj tisočakov. Vendar si oblast uravnoteženost poročanja predstavlja drugače. Nifi pomembno. k<^ se sporoča, pač pa kako se sporoča. Ne govori o rs^-bini spomčila. pač pa si teli, da je prikazana v holj.U luči. Tako naj bi se v polrtfčnib tekstih uravnotežile številke, izjme. ki so iztrgane iz konteksta, popnrvilo naj bi se površine, neprojesionalne zaključke, d tirane besede opozicije naj bi se napisalo z manjšimi črkami. ^^Ija po unn-notezenosti izhaja iz donineve, da je .'iedanji medijski prostor ne-uravnotežen in da je. jasno, nagnjen pieveč na levo. In zato ga je t/vba uravnotetiti z drugače prcbananimi utezml. Sicer pa, kaj za vraga je sploh uravnotezeno.'ii?/e to predstavljanje nasprotnih si filaliič? Ce recimo kdo ztigoi'arja idejo o nniltikulturnl drutbi, je piofesionalna uravnoiezeno.%t. da novinarji dajo besedo tudi tistim marginalcem, ki bi radi iz Slovenije izgnali vse tujce? Ne. uravnoteženost je zavajajoča l)esisda- Umetna dilema, h^ofesiomilni mediji niso tisti, ki predstavljajo na.'iprotna si stališča, ampak tisti, ki predsta)^ Ija/o relevantne, pomembne, argumentirane poglede. Je New York Times neprofesionalni niedjji, ker pred ameriškimi volihami bralcem tradicionalno pn'dlaga po njihovem mnenju najboljšega kandidata? Ne. Ne^v York limes je neprofesionalen medij tisti hip, ko objavlja zgodbe novinar/a. njegove reportaže iz .'»vetovnih pwstmnstev. ki .so tiasfale v nett')'orsla redak<^i za računalnikom. Ki so skratka - iziiiišljene. Kolům ne spodaj podpl.'ianega pi.^ca gotow iituvnoíežene, se manj objektiven pogled na .f^ et, a to ne pomeni, da izkrivljajo. Mordu je bil medijski pro.slor do sedaj preveč nagnjen na eno stran, a ne zaradi neuravnoteženosti, pač zaradi pomanjkanja pnyjè.'iionalnih .standardov. Obla.si si zeli medijsko uravnoteženo.'^l zagotovili z medijskih skladtmi. Sredsnxi naj bi bila namenjena iudi i/ravnoteženim .itiideni.\klm medijem. tistim študentskim medijein, ki profesionalno pi.^jo o oiM)zlciji in jwziciji. Ko smo nekoč še delali Rit, nam na uusel ni prišlo, da bi pisali urtivnoteženo. Uravnotežena so morda poničila tiskovnih agencij, .wt> bovedo tisto, kar pač /«/> lijo. da je prav. Objektivnost in uravnoteženost nista zapisana v koncept pras ih študentskih medijev. Kako te pmvi zakonski predlog? Denar bodo dobili samo Ti.stî štndentski mediji, ki bodo univnoteženo poročali o opt)Zi dolgoča.^ne urm noteženosti zatekla k nacionalni televiziji. Nazaj na začetek. Oblast, ki žeh nra\'notežitl medijski prostor, si želi s pomočjo uravnoteženih medijev po.staviti lepše zrcalo. Žeh zmagati na volitvah. Kar je .w\vda sme.my. če bi bili mediji resnično tako zelo neuravnoteženi, hi nam še zmeraj vladal Tone Rop. Morda je za Sloivnijo bolje, da so tudi mediji odplak tt il i samovoljno LDS, g*)-to\'o pa fte bo dobro, čt bodo i'uravnoteženin mediji Usti. ki bodo Janezu Janši prine.sli še eno vohino zmago. ■ k KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Téi:; 03/ 8Se'12 56- PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/ 869 14 20, 03/ 889 14 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST te),: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041 V primeru reklamaci) glede obračuna pokličite: Za individualne hiše: 03/69611 50 aH 69611 52 Za blokovno gradnjo: 03/69611 46 aH 69611 48 Za ini}u$tri|o: 03^69611 44 NASI KRAJI IN UUDJE Koncert za novo kuhinjo Velerye • Društvo pode/ciskih zeiia Vinska Ctora je ?ji dolga leia /clo dejavno. Med drugim skrbi ludi za izobraževanje svojih ólaíiic, pri čemer pa te nimajo najboljših pogojev, /alo so so članice, skupaj jih je .iO» tudi letos {HJIfKlic, da pripravijo dobrodelni konceri, katerega Izkupiček bndo namenile prav za ureditev kuhiiijc v prostorih večnamenskega Joma v Vinski Gori. kjer imajo sedež. Koncert so pripravile v nedeljo popoldne m ga. kí>t je pri njih že pričakovano, pusin«^ Azahelllc^. Krofi, ki so jih /a obiskovalce kiin-ccrta S|>ckie same, so bili res okusni. V sedtnih pa %<\ se skrivale tudi lepe nagrade. Kot nam je povedala Dragica Pefek. predsednica društva vinskogorskih podeželskih žena. si tudi / ureditvijo kuhinje že« lijo še izboljšati svoje znanje, saj med ietcmi pripravijo kar nekaj kuharskih tečajev. Da so uspešne, pa p Matej in Mi he I ca. ljudske pevke i/. Jezerc, jesensko cvelje, veseli muzikant Malic Korošec in humorist Pungannlkov Korl Obiskovalci so biJi VOĆ kot zadovoljni, saj so v dvorani večnamenskega doma v Vinski Cîi>ri preživeE res lepo p(> poldne. ■ bà PGD Šmartno ob Paki -Avtocisterna in izgradnja prizidka Na nedavnem občnem zboru so člani prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki ugotavljali, da so lani delali uspešno po besedah predsednika društva Franca Kiimarja so z mnvanjskih objektih, osiale intervencije so bile manjSe. Na njih pa je sodelovalo 77 gasilcev. Tako kot minula leia so se gasilci tudi lani vključili v oskrbo krajanov s pitno včal v .Šoštanju, /a Šoštanj je to velika katastrofa, zalo polrebuje ne le dobre pogajalce s Premogovnik(mi Velenje in TES. ajiipak je potrebno ustanoviti tudi krizni štab. Krizni šlah pa zato. ker je vcčitw zemljišča v občini Šoštanj že pod v(xlo. ostóli del pa je pod velikimi pota-snimi sunki, ki zaradi rudarjenja ogrožajo naše imetje. I^emogovnik jc pred leti zgradil tudi prezračevahii iašek v Šolanju za premogovniške prezracevaJne polrebe, zaradi katerili pa sedaj v mestu Šoštanj sirašno smrdi, /aradi lega smradu se domačini in morebitni obiskovalci Šoštajija ne /adr^-jejo radi v mcsui. ker se poleg smrada bojijo tudi za lastno zdravje. Na to moje vprašanje je direktor Premogovnika Velenja odgovoril, da res smrdi, vendar zdravju ni škodljivo. Po vseh teh dogajanjih, ki jih ustvarjata ta dva sporna giganta v Šoštanju, je res nesmiselno viagati v Šošiaiíj, saj bo prei ko slej v à«iaiîju zmanjkalo tudi ljudi. Šoštanjčani. prebudite se. s takšno mlaliavo poliliko in nepokončno držo bo Šoštanj res umrl. listi Šoštanjčani, ki sie vezani na Premcigovnik in TI:Š. ste morda ludi malo zavedeni, dejiar je bil in vetioíí bo, vendar bo pri neodhíč-nem pogajanju denar vedno pobiralo Velenje. ZaUî vedíle, če je denar za Velenje, potem sc ni treba bali /a obstoj teh dveh gigantov Ko denarja ne bo za nobenega, potem bomo tudi mi v Slovenski t;acit)naln: stranki razmišljali drugače. ■ Marjan Vrtačnik Proslavili prvo obletnico delovanja Ob koncu minulega tedna so se na letnem zboru seslali člani Društva upokojencev Velenje • pododbora Podkraj pri Velenju. Predsednica podkrajskih upokojencev Uma Meh. skupno jih je v tej od lani samostojni krajevni skupnosti \22, je v uvodnem pkojencev Velenje, ki se pove- zuje tudi v zelo močno /vezo dru-šiev upokojencev občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki, Tako so se skupaj z društvom in zvezo udeležili srečanja slovenskih uprv kojencev v Postojni, bili prisotni na Rogli, kjer je zvezji pripravila srečanje biserno- in zlatoporočen-cev, ter se udeležili srečanja upokojencev Šaleške ter Savinjske doline in Kon)ške v Šantanijelu na Kor> škem. Ptidkrajski upokojenci se vsak ponedeljek zbirajo na uri rekreacije v prosl<^ru krajevne skupnosti. komaj pa čakajo, da bo sneg s kopnel in da bt;do lahko zncïva začeli z vadbo na balinišču in kegljišču na vrvio.i. Na občnem zboru pa so sklenili, da bodo v bodoče več po/j>mosii namenili kulturnemu udejstvova-nju in sprejeli tudi sklep o ustanovitvi pevskega zbora. Na zboru so prisotnim spregovorili predstavniki velenjskega društva in medobčinske zveze ter jim zaželeli tudi v bodoče plodno delo. ■ Hinko Jerčič Člani Društva upokojencev Velenje « pododbor Podkraj pri Veienju, so na letnem zboru pregledali deio v minulem letu in si za leto 200B zastavili pester program dela. 20 let univerze za tretje življenjsko obdobje Šest krožkov angleščine, trije krožki nemščine ter krožek italjanščine dokazuje, kako veliko je zanimanje pri starejših za učenje tujih jezikov-Skupaj krožke obiskuje preko sto udeležencev Jezikovno Izobraževanje študentov Univerze za treije življenjsko obdobje sega v sam začetek ustanovitve pred dvajsetimi leti. Polrebe in želje današnjega človeka na področju pridobivanja znanja in informacij iz različnih virov so velike. Sedanja »starejša« generacija ne želi zaostajati za tistimi, ki so imeli več možnosti tovrstnega izobraževanja v času redtiega šolanja, zato zanimanje ne preseneča. Nova znanja, radovednost, uporaba jezika v vsakdanjem življenju, potrditev, da Se zmcv remo. in ne nazadnje duševna kondicija so le nekateri razlogi za vključitev v začetne ali nadaljevanje krožke pri angleškem, nemškem ah itaiijanskem jeziku. Kakšni so programi? Mentorji izbirajo teme, ki so blizu odra-shm in imajo tudi uporabno vrednost. Potrebne so osnove jezikovnega znanja, da smo vešči jezika v različnih življenjskih situacijah, potem pa že se-žemo po hteraturi, beremo za bralno /Jiačko, radi listamo po tujih revijah in obcasîio izdamo svoje spomine in zapise v obliki časopisa. Brez računabiika ne gre. Tudi mi brskamo po internetu in se »poslavljamo« pred vnuki. Veselimo se izletov v dežele, kjer je jezik »doma«, da se preizkusimo. Vsako jesen pa z novimi izzivi nadaljujemo delo v skupinah. ki so skupine dobrih znancev in prijateljev. ■ Magda Žist Diabetiki organizirajo izlet Velerye- Slevilo članov Društva diabetikov Velenje, kije zadnja leta zelo aktivno, še vedno narašča. V društvu so veseli, ker se jim pridružujejo ludi mladi. Vse leto se trudijo, da svoje člane spodbujajo in jih seznanjajo z zdravim načinom življenja ter drugimi aktivnostmi, ki lajšajo življenje s to kronično boleznijo. V marcu, natančneje 24. marca, so se odločili, da pripravijo izlet, na katerem se bodo ustavili tudi v tcsnikov; šaleškega rojaka Karla Destov-nika Kajuha. smo nekako kar izrlrNi iz slovenske zavesti. S krajšim kuliurnini programom se spomnijo !e borci, mladi in planinci na vsakoleinem iradicionalnem pohodu po poieh lei^endame XIV. divizije. ko pohod zaključijo pri ŽIcbnikovi domačiji v /avodr\jah, kjer je Kajuh padel. l.elos so sc ob pevcih moškega pevskega /hora Kajuh pri šlehniku prcdsiavih tudi literaii Šaleškega liierarnega društva Hoienja i izbi v rom Kajuhovih pesmi, karje dogodku dalo posebno lei^o. Letolnje sodelovanje liicraiov pri spominski slovesnosti pa naj ne bi ostalo osamljen »čcSnjev cvet« • porodila se je namrci ideja, da hi odslej šaleški li-lerati skupaj s Knjižnico Velenje vsako lelo v Andrejevem domu na Slemenu v času pohoda pripravili tridnevno literarno delavnico, ka-Lere del bi hil posvečen pesniku, sicer pa ustvarjalnosti pesnik(^v, zaključili pa hj jo s kullumlm programom pri Zlebniku. /.aenkrat je načrtovano Šaleško druženje lileraiov, morda pa bi kdaj preraslt) v slovensko. Se torej spominu na Kajuha obetajo lepši časi? ■ Saiesk/ Hteraii prt Ztebniku (foto J. Handolf) »Splačalo se je!« Dijaka Šolskega centra Velenje Jaka Lešnik in Alojz Krajne prejela bronasto plaketo na natečaju Eureka 2005 -Raziskovalno delo spet izziv v prihodnjem šolskem letu Tatjana Fodgorà^k (ine m zanjo med nalogami s lehnicnega p(v dročja prejela drug uku najbrž ne bi. prišle pa nama bodo zanesljivo prav na nadaljnji poli izobraževanja. Tudi marsikaj sva se naučila, spoznala raziskovalno delo, nenazadnje danes precej več veva o digitalni roiograHji, kameri, načinih snemanja.« /a raziskovalno nalogo ju je nagt)voril men- tor. 1'ania ob povabilu za sodelovanje v gibanju nista preveč oklevata. ['otograPiia in vse, kar je povezano z njo. ju je zanimalo, izziv je bii mamljiv... V začetku tega šolskega leta sla Jaka in Alojz zasledila razpis za sodelovanje v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, a se nanj oista odzvala, »Dobili smo kar nekaj novih predmetov, dejavnosti. Če hočeva biti tako uspešna dijaka, kol si želiva, potem kaj drugega ne bova zmogla početi. Prepričana sva, da bodo še priložnosti ki bodo priiegnile najino pozornost, in da bova znova med tistimi, ki trdijo, daje najslabša ideja lista, ki je lu,« sta sklenila pogovor Jaka 1 .csnik in Alojz Krajne. ■ Pred časom je Inštitut za inovativnost in tehnologijo v sodelovanju z Ministrstvom za visoko Šolstvo, znan t) SI in tehnologijo podelil priznanja za sodelovanje v natečaju Kureka 2005 Poletite z idejo. Na natečaj je bilo prijavljenih 77 nalog, med njimi tudi raziskovalna naloga ozinmia prtyekl Formait shranjevanja slik v digitalnih kamerah. Nalogo sta izdelala dijaka danes 2, letnika Pokhcne in tehniške elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje Jaka Lesnik in Alojz Krj^nc pod mentorskim vt)dstvom Nedeljka Crabanta. Zanjo sta prejela bn)nasto plaketo. Jaka in Alojz sta povedala, da Jima plaketa veliko pomeni, saj so na natečaju s projekti sodelovali tudi študenti visokih šol in fakultet. Raziskovalno nalogo sta izdelala kol dijaka prvf^a letnika omenjene šole v lanskem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške do« Jaka Leiíiík (prvi z leve) in Aiojz Krajne sta prejeia bronasto plaketo za projelct Formati shranjevanja slik v digitalnih lgrame (Berlinale. Mostra, Cannes) oblikujejo drugače od Oskarjevih nominacij. Na drugi strani je filmski okus iMvpreáieg^ slovenskega obiskovalca kina zeio (z)amerikuniziran. Predvsem v smislu, da fiim danes povprecneta ne sme pnmnlrati. emocionalno pretresti aH ceh spraviti v siabo voljo z vzbujanjem nelagodja ali ideološkega tnorahiega mccka. Po\prečen Slovenec mora danes s filmom v kinu prejeti le dvoumi odklop, saj je za to kitpii tudi kokakoio... V času berlinskega filmskega fe.stivaia sem se slučajno lurlstič/u) potepal po nem.wl prestolmci. Čeprav ni bilo časa za ogled kakšnega fdma ali zalezovanje Jilmskih zvezd, sem nekako le dotrvljal obrobje festivala na ulici Bil pa sem zelo vesel, kot Slovan sewda, da na tem festivalu niso spregledali angažiranega bosanskega filma Grbavica. dobiinika ieUúnjega Zlatega medveda. Balkanska kinematografija je bila že od Kusturice dalje posebej zanimiva, k posebej v angatiranih jihmi} na temo absurda vojne morije (Nikogaršnja zemlja, Distorzija, Upe vasi lepo gore...) in v filmih s posebno estetiko. ^mnogik so sodelovali tudi naši filmski ustvarjala'. Prav vojne se Kvropa in še posebej Nemčija posebno zaveda, morda celo bolj kol mi, čeprav smo jo nedavno imeii praktično pred vrati^ Medlem pa mi filmsko estetiko iščenw piedvsem v likovno izčiščenih in precej sterilnih filmih, kot je bliinji primer Gejša. V njem namesto Ja-ponk igrajo arglokitajke, ki govorijo popačeno amerikanščino. Vse za trg. ki celo flima ni vajen gledati, če ni v domačem jeziku. Prav sp<>mini g^še naj bi bili eden glavnih jlimskih adutov in dosežkov ameriške kinematografije s številnimi nominacijami. Film zaostaja le odličnim ftlmom Gora Bmkeback (Brokebaď \>foíinaialn). Pa imamo pri njem spel ameriški nonsens. tGorOf je režiral Tafi'anec Ang Ijce. kije netendenciozno pokazal na homofobijo pred honny seksualci. /godbo o prijateljih, ki odkrivata homoerotičnost, je postavi! v Skalno gorovje na ameriški zahod, kije nekakšno svetišče moškosii s simbolnimi elementi, kot so klobuki, rodeo in trdo delo ob velikih čredah živine. Kljub pogosti tematiki fdm rnoč/io presega klišeje tovrstnih filmov in hkrati pokaie, da je lahko drugačna tudi zunanja podoba kavboja. NI àidno, da jeseni Jilma niso spregledal' v Benetkah in ga nagmdili z Zlatim levom. V duhu filma lahko izrabljeno frazo »Never say never ali kaj ti je de klica !k zamenjamo s priredjem »... ali kaj ti Je prijalelj«: in ne zamudite tega jilma, kije v kinemaii>grafih te v izdihljajih. Sf(er pa zadnji me.^ec pomija kar nekaj zanimi\'ih in obetajočih fil' mov v primerjavi z jesenskim in zimskim zatišjem: Muenchen. Lahko noč in srečm, Zvesti vrtnar, Capote in še kaj bi se na.^lo ... Medtem pa na plainih z veseljem pričakujem .'ilo\'ensko premiero Grbavice-, zmagovalke Berlinala, prvenca mlade bosanske režiserke Jasmile Xhanič. Tudi zato, ker so ženski reži/\^ki prijemi pogosto drugačni (spomnimo se f Ima Zgtibljeno s prevodom), pa tudi iz no-sialgije. Nekoč sem bil simpatizer sarajev.'ikega nogometnega kluba z Grbavice, stadiona, ki je po vojni poslalo pokopališče, v fiim u pa (-menda) prostor, kjer se srečala dekle In fant... ■ Ma^azŠaiei CTiUOn &FFFon.FaSH.oN EVROPSKA HISA MODE ^ ' ^ POSEBNA PONUDBA V ČASU MATURANTSKIH PLESOV V ♦ • (toapGCEieSEi Obižćite d&QSíásíĚú^gQíaptífe ZAPLEŠIT&S PORI ASHION! 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Priloge - priložnost za ene in druge Informacija, prava in ob pravem ćasu, je ir/.no blago, pravijo. tržno blago pa denar. Po k^ novjnaijev /a lo skrbi ludi naša propagandna služba, /a današnjo Slevilko Nal^oga časa se je ^e posebej potrudila in za zeieno prilogo zbrala kopico zanimivih infonnacy. To je prva od 14 predvidenih prilog {od tega bo sesi tematskih. ostale bodo pra/niènc). Poleg /elene bosta ta mesec ii^šli^e dve. in sicer sredi marca svet oklanov • avto priloga, in gradbena. Vje-seni. oktobra. pa sta predvideni se dve, in sicer gradbena in varčevalna - tolar na lolar. »To jc priložnost za ene in druge • /a bralce, ker lahko v teh prilogah preberejo kakšen koristen nasvet, ki jim je lahko v pomoč pri opravilih, nakupih... /brane informacije jim lahko prihranijo odvečne poti in ludi denar. Za tîglase- va[ce pa je lo priložtiosi. da se predstavijo bralcem in bodočitn kupcem,« pravi vodja prt^pa-gandne službe Nina Jug. /alo /e kar sedaj skufwj z Juretom Berlčnikom in Sašom KoMećni-kom vabi k sodelovanju prodajalce avtomobilov, serviserje, mehanike, banke, zavarovalnice in še koga, Ua / ogIaS(^m ali koristnim nasvetom pripravijo naslednje priloge. ^Cene objav v teh izdajah so ugodnejše, ni/je,« je še dodala. Vse. ki jih zanima i^glaševatiie ali predstavitve, ki vidijo svoje mesto v prilogah, prijazno vabimo. Sploh, če bi jih morebiti naši eptvjevci zgrešili oziroma jih nc bi poklicali. Priložnost čakaf na telefonski številki: 898 17 50. ■ tp ž^tBÍfo no kroMco ATOMIK HARMONIK Za svojo zadnjo uspešnico Pol-kahalik. s katero so se predstavili tudi na letošnji EMI, so Atamiki minuli teden posneli videospot. Tudi ta je nastal pod reajsko taktirko njihovega člana Janija Pavca. SIDDHARTA Že od lanskega novembra pripravlja Siddhana nove skladbe in po navedbah na njihovi spletni strani naj bi se ze čez mesec dni ibrali v studiu, kjer naj bi skladbe tudi posneli. KLEMEN IZ BARA Resničnosti šovi so dobra odskočna deska v svet šovbiř nisa. Podobna, kot so to ze počeli novo nastali zvezdniki v tujini, se je tudi slovenski baro-vec Klemen poskusil kot pevec in posnel skladbo Ti praviš. NEISHA N eis h a se bo preizkusila tudi kot tv voditeljica. V soboto bo v oddaji Sobotna noč gostila Guštija in Polonocí Gala in galeriste, oddaje pa ne bo le povezovala, ampak se bo gostom pridružila tudi na odru. SITI HLAPCI Mariborski navdušenci nad reggae glasbo Siti hlapci so i^ dali svoj drugi album, ki so ga naslovili Siti hlapec? vodja, /asedbh je nastala pred dobrimi petimi leti, kmalu nanizala već nastopov, i/dala de-hitaiuski album Brez kisika in uspešna predstavila dva videospota. leta 200.^ jc dotedanjo pevko Vesno nasledila Nina, z njenim prihodom pa so se pričele priprave na snemanje albuma Elektrika, ki so ga pri založbi Meiiart i/dali marca lani. Novembra lani je Nina skupino zapu- stila, z avdicijo pa so med 54 kandidatkami izbrali mlado pevko Mirno. Ob prihodu nove pevke je prišlo še do zamenjave bobnarja, saj je zaradi ste-vilnili obveznosti dosedanji bobnar Aleš Llra-njek prenehal delali v skupini, zamenjal pa ga je Denis. Spremenjena zasedba je že posnela novo ra/Iidco skladbe Hočem te. Do jeseni bodo nadaljevali / nastopi. ob koncu leta pa svojo pozornost usmerili v ustvarjanje in snemanje novih skladb Deveti album Primal Scream Britanska rock skupina Primai Scream bo 6. junija objavila ?.(: svoj deveti studijski album / njim se ho skušala vrniti k svoji prvotni rokovski /vočni podobi, s katero je zaslovela v začetku devetdesetih let. Iz tistega Casa seje najbolj spomnimo po uspeSnici Rocks. Kvartet je siccr sredi osemdesetih ustanovil nekdanji bobnar znane skupine Jesus And The Mary Chain Bohhy Gillespie. Prvi sin^l 7. novega albuma bo skladba z naslovom Country (liri. uradno pa bo izšel 22. maja. Svoj zadnji album so Primal Scrcam objavili leta 2002, na njem pa seje kot gostja pojavila tudi razvpita britanska manekenka Kate Moss. Sheryl Crow zaradi raka na dojkah na operaciji Po Anastaciji in Kylie Minoj^ue se zdaj z rakom na dojkah spopada Se ena zvezdnica. Ameriški pevki Sheryl Crow so namreč zdravniki minuli leden odsiranili rakasto tkivo na dojkah. 441ctna pevka je bolehala za manj nevarno obliko raka, pt> zdravniškem posegu pa se počuti izvrstno, je dejal njen tiskovni predstavnik. Pevka je zaradi bolezni preložila turnejo po /DA, kije bil predvidena za marec in april, po besedah njenega predstavnika pa bo Sheryl Crow skusala nadomestiti ćiniveC zamujenih koncertov, Zvezdnica seje è Spremembe pri Kingstonih Po enajstih letih dela Kingstonc zapušča kitarist in back vokalist Miran Hvala, ki je v skupini deloval od samega začetka. Miran je že večkrat izrazil željo, da sc hoče bolj posvetiti družini, kar mu ob odsotnosti zaradi obveznosti v skupini in službi ni uspevalo. Sv{>j zadnji nastop je odigral v Kobje-glavi, kjer so mu prijatelji iz skupino na koncu kariere zaželeli vse najboljše. Pred koncem zadnjega komada jc Miran odložil kitaro v kovček, preostali člani pa so za konec sami zaigrali skladbo Vzemi vse, kar ti življenje ponuja, in ločno to zaželeli tudi Miranu. Kingston! že trdno vadijo z novim kilarislom. kmalu pa na radijske postaje prihaja nov singl Yogurt z novo pevko Skupina Yogurt seje po nedavnem odhodu pevke in bobnarja predstavila v novi postavi, v kateri ostajata prvotni basist Danijel in kitarist Marko, ki je tudi večinski avtor skladb in idejni sicer v začetku meseca razšla z ameriškim kolesarjem [.ancem Armstrongom. Ncv vica je bila nekoliko preseneiljiva, saj sla se z Armstrongom z^ro čila šele lansko jesen. Tudi 35-lelni Armstrong, sedemkratni zmagovalec dirke po Franciji, je imel raka, aga je us pesno prema- gal in se zmagoslavno vrnil na tekni r>valne Sleze. Noise rock v Mladinskem centru v soboto, 4. marca, bo v Mladinskem centru Velenje spet grmelo. Na noisc rock koncertu sc bosta predstavili dve zagrebški skupini, in sicer Chang ITos in Bastinado, Prvi so že od samega začetka delovanja želeli izbrisati meje med ckstremnimi pc^dzvrstmi hard ročka In sc spogledovali s punkom. metalom, hardcorom, noisom in psihedeliko. V njihovi glasbi je čutiti različne vplive skupin, kol so Melvins. Bad Brains, Kyuss. Neurosis, Faith No More in Converge. Aprila letos pričakujemo njihov prvi pravi album z naslovom Trust lliis Arcane Device. Producent pložče je pri/nani Steve Austin. član ameriške alternativne zasedbe Today Is Tlie Day, izšla pa bo pri neodvisni hrvaški založbi Moonlee Records. Druga skupina. Bastinado, je nasiala leta 1999 kot instrumentalni trlo. Na začeiku so na svoj način proigravali skladbe lilvisa Presleya. ko pa se jim je pridružil se pevec, so začeli ustvarjati svojo avtorsko glasbo. Njihova glasba je nekakšna mej^anica težkih in udarnih rifov in melodične psihedelike. Koncert se bo pričel ob 21.30 uri. pnr^ T J." u I PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko ^ âte v pnsgrdmu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po • poročilih ob 18.30. • # I.ARASHfeat. REBECCA-Temptation ^ 2. BEYQNCE feat SLIM THUG - Check On It ^ 3. WESTLIPE-Amazing • Arashje psvec iranskega porekla. ^ rojen v TeherantJ, kjer je preživel ^ svojeotrostvo. potem pa se skupaj ^ s starši preselil v Evropo. 2&-letni pevec, producent in avtor glasbe zdaj živi v svedskem mestu Malmo. ^ kjer udarja nekakšen etno dance. • ki temelji predvsem na glasbenih Í2- # ročilih bližnjega vzhoda. Njegova • prva uspešnica je bila skladba 8oro # boro, sledila je Tike Tike kardi. tre-^ nutnopanavdušujezaktualnimsin-^ giom Temptation. r ■ ~ ' LESTVICA M in Vsako nedeljo ob 1730 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš 5as. Takole ste glasovali v nedeljo, 26.2. 2006: 1. MMS KUMER: Na piislneni plesu 2. ZASAVCI: Od ene do druge 3. SLOVENSKI ZVOKI: řistilka Ziatka 4ALFINIPIČ: Heja< heja 5. FREYTDN: Ta sosedov Frencelj Predlogi za nedeljo, 5.3. 2006: 1. CI K: Mi Savinjčani 2. DINAMIKA. Jaz že nisem Casanova 3. MIRO KUNC Shujâevaina kura 4. PETELINI: 2aka pa ne.- 5. PTUJSKIH 5:Fíčíiňc ■ Vili GraĎner '"H'JiS z zmago končali interligo Minulo sredo sa odbojkaiji Ši> ^lanj« Topulšico v domači Ovo-rant s lekmo proti madžarski ekipi Kíinicti j/ Knpošvarja po OSI rem boju z/nia^o s 3 : 2/aWju-čiJi IctoSnje mednarodne nasiopc V iiiteriigi. Kljub drugi /magi v lem lekmovanju (v domaći dvorani so premagali ludi Vara/diu) so šoštanjski odbojkarji ostali na zadnjem mestu lega lekmo vanj a. Srečanje s Kaptîsvaijcm je bilo i/jcmno napeto in zanimivo. Na lem srečanju /a SoštanjCanc ni zaigral organizator igre Dejan Vin-čič. ki se je poi^kodoval v prejšnjem krogu proti Autocommcrcu. Kljub lemu so í5oštanjčani po izvrstni jgri Siabeta, Ra/.naioviča, Sevcnikarja» predvsem pa l ujsa ptjveUli z I : O in nalo še z 2 : Iv ni/ih. vendar so bojeviti gosije vedno znova uspeli izenačiti. Predvsem s številnimi lasinimi napaki so gosiiiclji zapravili bolj gladko /J«ago. Velja pa jih pohvaliti za i/jemiu> bojevitosi iji ncpo-pusijjivost. Izvrstno je bil tokrai za igro razpoloven trener in kapetan Šoštanja Topolšice Dejan Tujs, ki je dosegel skupno kar 28 toćk V napetem zadnjem nizu so ŠošianjČani uspeli izničiti prednost Kapošvarja, ki je vj>dil /. 10 : 8, in na kvalci štirih úctrtfinalnih dvobojev (pom^ rili se bodo po sisiemu prvi z osmim, drugi s sedmim, tretji s šestim, čelni s peiim) se bodo uvrstili v polfînale. Interiiga je bila zaključena kar dobre tri tedne pred nadaljevanjem zaključnili bojev državnega prvenstva. Ttako imajo odbojkarji Šoštanja lopolšice sedaj čas. da se v miru pripravijo na naslednjega nasprotnika. Igrali bodo na dve zmagi, Šoštanjčani pa bodo imeli prednost domačega igrišča. Prva četrlfinalna tekma bo 18. marca. ■ T/aid Retiar Elektra ponovno med šest Košarkarji [-lektre Usoiecha nadaljujejo kontinuiteto dobrih rezultatov, ki jo držijo zadnjih nekaj let. Po lanskem petem mestu so se letos ponovno uvrstili med najboljše ekipe v dr/.avi. To pa so si zagotovili žc pet krogov pred koncem rednega dela državnega prvenstva. / zmago v /recall so so povzpeli na četrto mesto. pred šesiouvrščeno ekipo Kraškega zidarja pa imajo že šest točk prednosti, tako da jih niti teoretično ne more nihče več prehiteti. Proti Rogli. ki se bori za obšla-nek v ligi. so Šošianjčani Že začeli odlično in že v prvi četrtini vodili / 22 : 7. Ciostitelji so se v nadaljevanju uspeli zbrati in znižali visok zaostanek, lako da se je morala lllekira Esotech v dru- gem dolu vendarle nekoliko bolj potruditi za zmago, /rečani so se namreč žc približali na : (>5, vendar v zaključku srečanja varovanci trenerja Dušana Ha-uptmana niso dovolili presenečenja in z zmago : 74 le še potrdili uvrstitev v ligo za prvaka. Odlično je bil na tem srečanju ponovno razpoložen Miha Ćmer. kije do$ogcl 19 točk in di> bro vodil ekipo, izkazala sta se tudi Nuhanovič in Ivartovič. oba s 14 točkami. likipe. ki se bodo uvrstile v drugi del prvenstva, so praktično že znane. / gotovostjo lahko trdimo, da so poleg Elekire liso-techa to šeOeoplin Sltwan, Helios Dtímžale in Pivovarna Laško, najvcijctneje pa tudi Alpos Kemoplast iz Šentjurja, saj imajo zasledovalci Ic še teoretične možnosti, da Šentjurčane potisnejo iz elitne peterice, kateri se bt> v nadaljevanju prvenstva seveda pridružila še Union Otimpija. Vse ekipe se bodo nato pomerile v dvokfožnem sistemu, prve štiri v pa nadaljevanju čaka še končnica prvenstva. Tekme z ekipami lige Goody-car pa bodo morali šošianjski kcv šarkarji vsaj za zdaj še odmisliti, saj jih, kot je bilo že omenjeno zgoraj, čaka še pel krogíw državnega prvenstva. V soboto se bodo košarkarji Iilektre liso-techa v šoštanjski športni dvorani pomerili s Postojnsko jamo. Na začelju lestvice je kar precejšnja gneča, tako da so to vse ekipe, ki se borijo /a obstanek v ligi, kar pa pomeni, da t^odo iz- redno motivirane in torej So-štanjčane čaka vse prej kol lahko delo. Srečanje v športni dvorani bivše OŠ Bibc Rôcka se bo pričelo ob 19. uri. Pomladanski veteranski turnir Pred srečanjem članskih ekip lilektre Esotecha in Postojnske jame bodo v Šoštanju na sporedu še zanimive tekme veteramw. Pričele se btJdo ob 16. uri. Poleg oi^anizaiorjev. ekipe veteranov KK Elektra, se bosta tega veteranskega tumiija udeležili še ekipi veteranov iz Celja in Velenja. Za vse ekipe bodo pretežno igrali bivši košarkarji Itlektre, Peter Rotov-nik, igralec tn vodja veteranske sekcije Elekire, pa obljublja, da se tudi zaradi prihoda nekaterih znanih imen sbvenske košarke tjbeta zanimivo košarkarsko popiUdne. ■ Tjaša Rehar Vsaka tekma dokazovanje S sobotnimi tekmami bodo nadaljevali drugi del prvenstva - Po jesenskem delu so na najslabšem igralci Rudarja - V 17 tekmah le enkrat zmagali in trikrat igrali neodločeno Pred nogometaši Rudarja je go-lovo najtežja polsezona v dosedanji bogati zgodovini kluba, ki bo čez dve leti slavil 60letnico delovanja. Po jesensketn delu prvenstva s tekmo manj zaostajajo za predzadnjo Belo krajino kar za dvanajst točk. V 16 krogih so »izkopali« te sest točk. Mj«tvo pa so vodili kar trije trc-nerii, kar je najbrž tudi svojevrsten rtíkorú v slovenskem nogometu. /ačcli so z Dragom Ko-stajnškom in enkrat zmagali, nadalje vah z Borutom Jarcem (dvakrat pi»d njegovim vodstvom igrali neodločeno), /a njima je izziv sprejel Roman I Vangcš in na svoji prvi ter doslej edini prvolh gaški tekmi osvojil točko v Novi Gorici. Cilede na to, da je bil Rudar v jesenskem delu moštvo, proti kateremu so si drugi izboljševali razliko v zadetkih, je vodstvo kluba s predsednikom Jankom Lukneriem spoznalo, da je bil prehod na amaterizem prenagljen, v zmoto jih je zapeljalo tudi upanje, da bo njihovemu primeru v ligi sledil še kdo in da bo v njej tekmovalo dvanajst moštev in ne le deset. Znova so začeli razjnjšljali o vrnitvi k profesionalizmu. Spoznali so pač. da nji- hovi igralci, zlasti tisti, ki so do poldne celo na delu v jami premogovnika, ne morejo uspešno kljubovali profesionalcem. Takoj po končanem jesenskem delu je uprava želela odstopiti, da bi po Lukneijevili besedah s tem orno-gočila novim ljudem, da ob Premogovniku Velenje zagotovijo še kakšnega močnega pokrovitelja, da ludi njiliovim nogometašem ne bi bilo treba hodili na delo, Očiinoje trenutno Rudar vVele-nju nebodigatreba 'otn)k'. kajti nogometni zanesenjaki ne veija-mejo, da teh ljudi ni. Skupščine, ki bi morala po klubskem pravilniku sprejeli odstop, namreč ni in ni bilo, ker pač menda glavni pokrovitelj ni naáel primernih ljudi. Ln oslalo je spet pri poskusu koî pred leti, ko so združevali NK Rudar in NK Šmartno ob Paki. Ob tem je treba omenili, da Rudar gotovo sodi med tisla moštva v državi, ki imajo zelo dobre možnosti za vadbo, le so se zboljšale tudi z umetno traviî pokritim pomožnim igriščem. Razočarani nad neuspehom p(v novne vrnitve na profesionalizetn so se nekateri izku-šenejši igralci, predvsem tisti, ki delajo v jami Premogovnika, poslovili od Rudarjevega dresa, saj je bito zanje prenaporno dopoldne delali, pcv poldne trenirati. Spoznali so, da se ob takšni dvojni zaposlenosti pač ne morej<5 enakovredno kosali s pravimi pro lesi on a Ici. To so bili Damjan Jescničnik, Peter Mernik in lidnan Soflič, Matej Kotenc. Hdi Borštnar. Sploh je bila v Rudarju jeseni velika selitev igralcev. Po prvem delu scbi\]c - Adria Krka 30:19 (1.^:11), Ooia Club . Kiidaj* .^2:2.^ ( 16:12), Ribnica Riko hiše - Prevent 24:24 ( 10: U). Cimos Koper - Gore-nie (15:14). Slovan - Jeruzalem Ormož 26:29(12:14) Gorenje: Podpečan. Tajnše. J. Do-beti^ek I, Kavaš 6. BedckoviC 4. Ošiir 2, Sović 2, Sirk. Ilič 4. Rutôr 1. L. Dříhclšck Reznićck, Zrnic S. Skok, l.esivica: Celje Pivovarna Laško 32. Gojtínjc 26, Ciold Ouh 23,- Sreča spremlja hrabre Rokometaši Gorenja so si zmago v Kopru priigrali z nekoliko sreče šele v za(dnji minuti tekme • Jutri (v petek) z Ribnico Domači so v prvem polčasu p<» delnem izidu 8 : 2 usli Velenjča-nom ze za iztiri zadetke ( 14: 10). Nalo so gosije le zaigrali brklje in oh txlln^du na odmor zaostajali Ic še za zadetek. Nekaj minul pred kimceni tekme so Vi^dili z 29 : 27, a so jih lOjprčani z dvema zadetkoma p<î vrsti ujeli. Tri minute membti bomo v Rdeči dvorani naslednjo tekmo igrali namesto v s leto nabiranja izkušenj na jiajviiji ravni.« so sporočili. Prihod v Gorenje bo zas Mor-tona prvi tuji klub. V prvi danski ligi se je začel dokazovati leta 1999. ko je branil barve Viruma. kjer je ostal dve sezoni V nadaljevanju kariere pa je bil še član Ilel-singa. Ajaxa in Brerrigbro-Sitke-borga. V evropskih pokalih ima 18 nastopov. Dres danske najboljše izbrane vrste je oblekel enkrai. V lanski soz(mj se je z BrerrigbrtvSil-keborgom uvrstil v fmale danskega pokala. ■ vos trimo Ircbnjc 20, Prevent il, Ci-mos Koper 16. Kibnica Kiko Itišc )6, Rudar 14, J^cu/alcm Ormož 14, Slovan 9, Krka 8,'lcrmo 7 1. A SKL moški, 17. krog Rogla Zreie • Elektra Esoteih 74:88 (59:65,37:48,15: 28) Klckira: Bruci 2. Bojic S, Roser 4, Ncdctjkovic 14, Mali 8. Vidovič 5, Cmcr 19, Ni^anović 14. Ivanovic 14 Vf s Lni red: 1. Geoplin Slovan Ljiihljana .^4. 2. Helios Dornialc, X t^ivovama l^Sko oba 311. 4. Flckira tisoiech 29. 5. Alpos Kcmoplasi Scnijur 28, 6. Kraški zidar Jadian Kras, 7. Posiojnska jajn», 8. Koper vsi po 2.^. 9, Zagoijc Banka Zasavje, lU. tx>ka kava TCG Skolja Loka. II. Rogla Zreće vsi po 22, 12, Krka Novo mesto 2U Interliga^ zadnji krog ioštanj Topolšlrani lanikajšnjega kul-lurnega doma so ji p{)leg članov fan kluba nekateri Ijubiiclji šporia prisrčno slisnili v roko in ji /aplg}atlić je osvojQ bron v ktfmbinirani lekmi mlajših deC-kov. V veleslalomu je bil šesti. Urška Ahae je osvetlila srebrcj v slalomu sia-rejsDi deklic, v velesîacwnu je odsiopila. Nina Znidar pa jc bila v kombinirani lekmi 7.. v veleslalomu pa 12. Obreza zmagal na alpskem pokalu, Omladic državni prvak v avsirijskcni Seefetdu je bila pretizadnia ickma alpskega iv)kala- Na njej so se zelo izkazali skakalci SSK. Velenje, ki so člani državnili repre-zeniajic, V nku padel, vendar Je na koncu vseeno /ascHleî V. mesio, IJrleb je hil 28. V solo skokih je Robert llrgoia po votliincm pt^ložaju v prvi seriji v o za osvo jcno bronaslo medaljo delal Klemen Omladič. Žiga Omladic je osvr^jil 9., /ižek 18. ter Cîabcr 21. niesio. V Kranju je bilo dr/avno prvensivo za člane, ki sc ga zaradi nastopov na alpskem ptikalu žal niso mogli udeležiti najboljši skakalci SSK Vcleiye v tej kategoriji- Tako je v solo skokih le Milan í^ivie osvojil 29. n^'sto. V ekipni lekmi. na kalen so nastopali Žlivtc, Luka Smagaj, Klemen Omla-svojiIi 9. mesto, V ljubljanskem M ost ecu je tamkajšnji skakalni klub organiziral državno p( vensivo /a dečke do 10 let. Maievž Samec je osvojil i:^., Vid Vrhovnik pa .»4. mesio. V ska kalnění cen li u ob Velenjskem gradu w botlo v $obiMo ob 10. uri najprej za naslov dr/avncga prvaka (K 22 ni skakalnici) pomerili dečki in deklice do 11 lei, v neileljt», prav tako s zacelkom ob K), uri, pa se bo na K 14 m skakalnici zíiéelo drrâvno prvenstvo za cicibanc do 9 let. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijc» v klub. Treningi poiekajo v popoldanskem času na skakalnicah ob Velenjskem gra arja, lekmovali slovenski kovinarji na XII. državnejn prvenstvu SKÎU Sí, po uspe^osli pa so znova pretinjačili Velei^čani, pravzaprav ObnKKna organizacija SKfl Velenje, ki vključuje ludi kovinarje iz stsediyih ohcin Zgornje Savinjske doline. Po tradiciji točkujejo rta le m tekmovanju predvsetn množičnost, saj . lardicionalni Pokal Hu-rogral'. Udeležilo sega je .^7 tektiiovalcev, ki so tekmovali v kata tehnikah po sisiemu izpadanja • brez repcsažnih bojev. Reziillall: najmlajši: 1. Klemen Žerjav, 2. Marko Sladic, Žiga Deulch-bauer. Malčki: 1. Matic Debeljřik. 2, l/wro f cjrštner, Domen Mošníon-dor, .1. Nejc Dvoi^ek. Nialči«: 1. Neža Podvratnik, 2. Pau-icija PonSiner, .i. Maja Debeljak. Mlajši dečki: I. Primož Pesjak, 2- lIroS Polovšak, Jure Švent. Dominik Sva,igel. Mlajše deklia>: I. Alena Musič. 2. Asirid Kljun, Ajda Potočnik. Slarcjšl dečki: I. Jaka Zaluberšek, 2. l-din Hod-žtč, X Vid Trankovič, Seinii Dzinič. Slarejse dekJice: 1. Jkzira Dzinič, 2. Nina Plesnik. Kadclinju: 1. Nika Kugonić, 2. Ainela Míkan. Mloden Stojnic tretji v Avstriji Na 'xiprlem metinarodnem karale lurnirju v avstrijskem f'erslenfcklu Sla v članski ki>nkurenci v ležki kategoriji nastopila ludi Velenjčana Mladen in Milan Stojnii» ki sta sicer hranila barve karate kluba Žalec, Starejši je po vodstvu v Hnalu z 2 : O dobil močan udarxjc v goleno. kar je i/teîri-slil naspnnnik in zmagal s: 2. Mlajši Milan pa je přislal na 5, niesiu. Marjan Kotnik iz Raven pri Šoštanju je včasih daleč naokoii slovel kot odličen gostilničar. Ljudje so v gostilno Pod klancem radi zahajali, da so se družili, pojedli kaj dobrega in kaj nii'nega spili. Gostilna je bila dolgo zaprta, Marjan pa ima v rokavu že nove zamisli. Zadnjič smo ga srečíili v Šoštanju in slišali, ko je gospodično povpražal: »Me vzamete pod streho?« ^ Anton Spital in Peter Skaza se poznata že od malega. Oba sta odraščala v Gabeikah, kjer je Anton tudi ostal, Peter pa se je z domačije, ki se ji je reklo pri Orozu, moral preseliti- Že ko sta bila majhna, sta se v domači vasi rada igrala kavbojce in uidijance. Potem so indi]'ance pregnali v rezervate, kavbojci pa so odrasli in šli po svetu. Zamisel, da Velenje dobi kavbojsko mesto, ju je navdušila. »Otroci danes sploh ne vejo več, kaj nam je nekdaj pomenil divji zahod. Zato, če bo tieba, dam za 'Western cit/ tudi svoje konje,« je obljubil Peter. »Jaz pa krave,« je dodal Anton. Da se je Zofija Mazej • Kukovič, generalna direktorica družbe Esotech, pomladila, pravijo tisti, ki jo pogosto srečujejo. Njeni ožji sodelavci pa dodajajo, da je postala tudi bolj mila, bolj dostopna in manj stroga. Da jim pusti, da kako popoldne zadihajo tudi po svoje. Kaj neki je povzročilo tako spremembo? h* il ® Neandertalcu se je slabo pisalo Nove ra/iskavc kažejo, da jc homo sapiens neanderlalca i/, njegovega hivaljicga okolja i/rinil veliki) prej od zdajšnjih predvidevanj. Potem ko jc homo sapiens pred okoli 46.000 ieti s področja dana^njc^a l/racia prikl na Balkan, je irajaio vsega 6.000 lel do i/umrija ncandtírialca in ne 10.000, kol so 10 irdile dozdaji-njc raziskave- Nova vrsta je hila zaradi boljših ohick, znanja glede ognja in boljših orodij prcccj holj odporna na osicr padec temperatur (v povprečju za 6 stopinj Celzija) pred okoli 40.000 leti poroča AP. Ker sta vrsti tekmovali /a ista o/eni-Ija, jame, hrano in gorivo, jc bil neandertalec neprestano prisiljen v umikanje. Žvečilni gumi pomaga pri okrevanju žvečilni gumi naj hi pomagal bt)lnikom pri okrevanju po operaciji Črevesja, so ugotovili ameriški zdravniki. Žvečenje pt>vzaia izločanje hormona» ki sproži delovanje prehaNil. ŽveCenje naj bi povzničilo hitrejšo vrnitev črevesja v normaltio stanje in tako skrajsalo okrevanje v boljíiš-nid. /veCilni gumi naj bi f-i stimulirat tiste živce, kj so sti-^^ mulirani tudi. ko se prehra-ojujemo, kar povzrod izločanje hormiïnov, ki sprožijo delovanje prebavnega trakta. Različne operacije v trcbui^ni votlini lahko povzročijo občutno zmanjšanje ali prenehanje delovanja črevesnih funkcij. To pov/roči bolečine, bruliaaje in občutek napetosti v trebuhu, kar bolnike dlje ćasa /:dt}m v bnudil alk(ïholQo pijačo. Veleposlanik je poleg lega 'poru-«r se en savdski tabu: dovolil je, da so na večerji skupaj sedeli moški in ženske. S icm pa presenečenj nj bilo konec. Gostje so bili šokirani, ko seje na večerji pojavila soproga savdskega veleposlanika brc/ tradicionalne rute na glavi, Muifgi opisujejo dogodek kol simbol spremembe v konzervativni savdski kraljevini in islamskem svetu nasploh, sicer pa naj bi "presenečenja" v Ankari dobila tihi blagoslov z dvora v Riadu. Po obstoječem savdskem šeriatskem pravu je alkohol najstrožje prepcv vedan, prav tako sedenje moških in žensk za isto mizo, nošenje rute pa je za ženske obvezno. Kr^nje tradicionalnih dogem je kaznovano z določenim številom udarcev z bičem. Znanstveni dokazi o boljšem orgazmu Orgazem, ki ga doživimo pri spolnih odjîosih. naj bi bil kar štirikrat boljSi od listega pri masturbaciji, kaže raziskava hormonov. Znanstveniki so preučevali hormon prolactin» ki se po orgazmu sprosti v krvni obtok moških in žensk 1er povzroči zadoviîliiiev z omililvijo efekta dopamina, ki se spro-sča pri vzburjenju med samim spolnim odnosom, piše New Scientist. Raziskave sta opravljala Stuart Brody iz univerze v Paisleyju v Veliki Britaniji in Tillman Kruger iz švicarskega zveznega inštituta za tehnol<ïgijo v /ùrichu, svoje izsledke pa sla objavila v strokovni reviji Biological Psychology. Meritve pri moških in ženskih prostovoljcih kažejo, da je po orgazmu pri spolnem odnosu za 400 odstotkov višja vsebnost pro-iactina v krvi kot pri orgazmu pri masturbaciji, to pa naj bi bil tudi vzrok za večjt) zadovoljitev in užitek. Visoka vsebnost prolac-tina povzroči tudi motnjo pri erekciji, to pa naj bi bil vzrok, da moški po spolnem odnosu potrebujejo počitek. Sredstva proti staranju zvišujejo življenjsko dobo Znanstveniki trdijo, da lahko s srcdst>d proti staranju življenjsko dobo ljudi podaljšamo tudi za okoli 20 lel. Raziskovalci iz Kalifornije verjamejo, da je z novim zdravilom, ki naj bi bil v razvltej-šili deželah sveta na razpcîlago do leta 2010. mogoče upočasnili pro ces staranja. Nekalcra trenutno obstoječa sredstva proti staranju lajšajo medicinska slanja, ki so v glavnem del procesa staranja. vendar pa naj bi bilo novo sredstvo osredotočeno predvsem na zmanjševanje drugih škodljivih procesov, ki spremi-ujajfj celično obliko in povzro čaj o staranje. Velenjska posebnost Nekitters slo>ensk9 mesta se ponašao z nazivom univerzitetno Tiiesto. To ni nič. Pri na.s n^ bi dobili kar univerzitetno goro! v treh valutah Od vêerjy pri nas ni nič već dovoU, da so cene 02nacei>e le v dobrih domačih tolarjih. Označene so v tolarjih ic evrih. Mar* si kje v tolarjih in eurih! V slogi je mo( Na našem regijskem območju smo res našli nov dokaz za pregovor, da je v slogi moč. Dokler so direktorico regijskega štti-dijskega središča žagali le Celjani, ni šlo. Ko so se jim pridružili še Velenj-cani, je odločitev takoj padla. Olimpijski duh Bolj ko sose zimske olimpijske igre pomikale h koncu« vse bolj je mnogim Slovencem olimpij.skl duh zaudarjal! Koristne subvencije Kmetijske subvencije so a^elo koristne. Za kmete in državo. S^ je naša država edina v EU> ki je take subvencije obdavčila. Gorenje bo grelo Kakor hitro bodo v ljubljanski toplarni zaceli uporabljal premog, ki jun ga bo iz daljne Indonezije pripeljalo Gorer^e. se bo ogrevanje podražilo za deset odstotkov. A zaradi novih cen premoga na trgu. ne zaradi novega dobavIteUa. Pustin pepelnika Pravijo, da pri nas bolj kot za piLstH narašča zanimanje za pepelnico. Mnogi se želijo zgledovati po nekaterih naših visokih politikih. Beg nog in roic v Velenju nismo le prica begu možganov, tudi begu nog in rok. Ce-piakova je zbežala v Celje, Srebotnikova v Maribor. Zaradi boljših pogojev treninga. Nato pa obe v tujino. Zaradi boljših davčnih pogojev. Vlaganje Zdaj bo tudi občina V^ lenje otrokom v zibel '>po lagala« nekaj denarja. Ne vem, ce bo za večjo rodnost to kaj pomagalo. Za to bodo morah partnerji k^ već »vlagati«. 2. marca 2006 "«HlàS ZELENA PRILOGA 13 Dober dan, pomlad! Slovo do /ime je le los dolga saj sneii kar noče skopneli. Z h občutljive řasí line je bil dobra zaščita, razen za lisie, ki so omagale pod njegovo icžo. Kaj bo prinesla pomlad, še ne vemo. Spomladanske po/.ebc so /a raslline najbolj nevarne, še /lasli /a lisle, ki jih že zjutraj obsije sonce. Dokler jc mraz, sc z delom ^e nic ne mudi. Najprej vrt očistimo, obre/emo drevje in grmovnice in jih po potrebi poškropimo. Delo na /emlji lahko pričnemo, ko se ta odiali. Tudi trata naj počaka na bolj to ple dni. sicer bbu debelejša. Trava in pleveli se tako ne bodo širili na gredo. Izogibajaio se sajenju posamičnih rastlin v trato. 'Jb le redko daje dober učinek, pa šc vse polelje se jezimo ob vsaki košnji. Posamič naj rastejo le drevesa. Tudi njim lahko naredimo drevesni kolobar, ki ga pokrijemo z lubjem. Namesto lubja lahkt; drevesne kolobaije tudi zasadimo. Izberemo pokrovne rastline za senct). na primer zim/filcn, hosto ali pra pnu i in jih posadimo okrog debla. Rastline mř>rajo biti odporne. taki) da ni nič Ijudega, če kakšen poganjek pokijsimo. Ce želimo rob grede urediti za dlje časa. lahko v tla položimo posebne nibjiike. ki so izdelani za ta y té M u ^GAROENA* Hitri avtomobili se imenujejo dirkainilci, liitre žage se imenujejo STIHL. PRI VAŠEM NAJBLIŽJEM SERVISERJU IN PRODAJALCU PrvI na svetu. stihi: ^DUSETId.0.0. Parižlje 8 / a Braslovče. tel.€rfax: 03 / 700 11 70 > Zanesljivo p ^jv MUUfiODNElŠE GEKE > N( sprBgline akcijskih dalai naokoli cen izdelkov eluiplne Topdom ^POŠTA J N E R Naravno obilkovđne grede namen. V vsakem primeru naj bodo poli)ženi tako, da ne ovirajo košnje. ■ Za Vaš vrt: > kanili (Utrnil mdii!) > iitomi ZIM (Hus«vint. Stilll > intli Ifl oprana tir Sim 6iPijiau||iij8 Iff Ytiipraditiki > indJezaTTtiiiarlt (irtinaii zngfiki eanliu) mui tzfein iroilsa kmitoviln, irliilurlt, sttjarjB, gQZ državah, Zmanjiuje umrljivost. I2bel)iuje konvertijo hrane, ^ovefuje prirast telesne mase. Največkrat dokazano uČinkovU de2inítcier)t za uporabo v reji živali. Znanstveno preizkusen. Ne onesnai^e oicolja. BioloSko raigradlflv, snostavni. iwlte aifiulk M bsdiÉvp OMnwf« *'"*. baàBrla>B, Irf^fidna) Ia^ép Mitoo S i^m&ljsrit zj islib* vuàrawsi VISvi 5(vno u hWw« (Molje In itcbilsvtAje twfi l(|(« jt pou^Crta vtm ki ďMowKo n^tfB m vBa a pBW^ in ^ OiMu ragcMa bi (B^^A AA pEsl^tfi. y vmUnuk UiotÉcXiíK a'M a eçnfîe, mMo^ çodwia li im« Inovwrtt P^qmM tâ rmnSie« tňtll: Z WVo»«s»ti S t «rMn MTutn petitfkfr oflvimđ in ridiJifT« vm poktllne m e^w « pRCsnK ci ňrařu. Mitih, p**|iK ouA. lArAWiluk, ki«tk nekaj večjih ogrodnih rastlin, na njihovo sončno stran pa nižje rastline: cvelje. praprot, irave in dišavnice. Najugodnejša ponudjia traktorjev Model Proximal Traktorje serije Proxíma odlikujejo turbodizelski motorji moči od 61 do 82 KM. ki odgovarjajo najstrožjim ekološkim standardom. Traktorje je mogoče prilagoditi za vse vrste terena in so že v osnovnem paketu opremljeni z veliko dodatne opreme (kompresor, hitri priključki, avtomatska kljuka...) Model Foiterras Turbodizelski motorji serije Forterra razvijajo moč od 82 do 120 KM. Na voljo so v 5 različnih izvedbah» Traktorje odlikuje moč, vzdržljivost visoka storilnost in nizki stroški vzdrževanja« Na voljo je tudi široka paleta dodatne opreme (klima. PVH, nakladalo! 1946-2006 Prodaja traktorjev Prodaja originalnih rezervnih delov Zagotovljen servis Ugodni plačilni pogoji Zastopa in prodaja: Gorenje GTi, ďo.o. Partizanska 12, 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 26 26 Fax: 03/ 899 26 06 E-mail: qt@qorenie.si ZELENA PRILOGA Nagradna križanka F D T agSTAVlL fSfS UGANDSfl NÉMÔKA StóKA . J . . L « « ML POLÍTK- IGRALWl- BOGINJA I Ml I ■ ■ ■ Institut za ekološke raziskave ERICo Velsnje [e v zadnjih petnajstih letih veliko prispeval k sanaciji okolja Šaleške doline. Pomembno je. da učinkovitost okoliških izboljšav redno spremljajo in sodelujejo pn nai^rtovanju trajnost-nega razvoja naše regije, hkrsti pa so ena pomembnejših okoljevarstvenih râziskovdinih in storitvenih institucij v Sloveniji. Ra2iskave. monrtoringe, svetovalne, izobraževalne in laboratorijske sto-rrtve opravljajo za veř slovenskih podjetij. lokalnih skupnosti in ministrstev, počasi pa se krog naročnikov širi ujdi na tuje trge. Institut ERICo Velenje ima za opravljanje dejavnosti več pooblastil Ministrstva za okolje in prostor, kakovost storitev pa dokazujeta tudi certifikat SIST ISO 9001/2000 in laboratorijska akredrtacija SIST EN ISO/IEC17025. Ustrezno gnojenje pripomore k zdravemu in bogatemu pridelku. In-štKut za ekološke raziskave ERICo Velenje bo trem izžrebancem podaril analizo vrtnih (ali kmetijskih) tal z nasveti za gnojenje. ReSitve križanke pošljite do ponedeljka. 13. marca 2006. na naslov: Naš čas. d. o. o.. Kidričeva 2/a. 3320 Velenje, s pripisom "ERICo". Nagrajenci prejmejo potrdila po posti. Celjski sejem, 23.-26. marec 2006 v 11. sejem FLORA mednarodni sejem vrtnarstva, cvetličarstva in ^ ^ krajinarstva ^ ' ^ mm števHna svetovanja o vzgoji rastlin in urejanju okolice doma lidtadja šcpkovv dobrodelne namene (nedelja, 26. marec) tekmovanje Sestavimo $t vrt ugodni nakupi POROKA Priprava tal za avtohtone rastline Združbe rastlin v naravi so izoblikovale tako. da skup^ rastjo tiste rastline, ki dobro uspevajo v enakih pogojih. Ker pravimo, da je narava najboljša učileljica, se lahko odpravimo na sprehad in opazujemo, kaj rasle ob potoku ali na lažncai travniku, kakšne rasUiiie so se razširile na peščenih llch suhega «riča ali kaierc sc zadovoljijt) s skromno svetlobo v senci dreves. lakSne naravne grede lahke» oblikujemo rudi doma, vendar moramo rasllinam zajiotoviii podobno pogoje rasti, kakršno imajo v naravi. Za saditev naravnih rasdin nio-ranio pripraviti tla drugače kakor za večino po žl a ht lojeni h sort. Vrtna prst. ki je za večina žlahl-aih son najustreznejša, je za rastlino iz narave prebogata, /a rastline, ki rasejo na težkih, glinastih tleh, moramo pripraviti podobno • težjo prst. Druge iinajo rsde bolj suha, odcedna tla. zalo ne bomo zgrešili z i/biro bolj prepustne -peščene prsti. lia gnojimo zelo malo. najbolje s kompostom, ki ga z^kopljomo vvrhnje sloje prsii jeseni. Prstje teže spremeniti, laže je izbrati rastline tako. da na določenem zemtjišču bode uspev^o. Kislost zemljišča je popoLiouia nepraktično spreminjali; samo spomnimo se, kakšne težave imamo na primer z rododen-droni- Bolj uspešni bomo pri prilagajanju okolja za rastline, če bomo popolnoma spremenili rastišče. l/clelanu> lahko skalnjak iz apnenćaslili kamnov, prostore med kamni pa zapolnimo s prstjo nevtralne reakcije, kiji lahko dodamo še pesek iz apnenca. Na takšnem rastišču bodo dobro uspevale rastline, ki uspevajo na suhiii. bazičnih tleh. Vlažno, kislo rastišče najlaže naredimo na gredi, ki je ločena od okolja z zidom, potmi ali s plastmi gline. Izberimo zemljišče, kj leži niže od ostalega terena. Ce je p^nrebno, ločimo gredo s Tolijo, vendar le takrat. ko lahko uredimo pc^sebej za V razpredelnici je navedenih nekaj rastlin z naravnih rastišč, uporabimo jih lahko v vrtu: ime barva cveta čas cvetenja višina vem sonce rastišče Anemone nem oros a podlesna veternica bela marec in april 15-20 • vlažno Aquílegía vulgaris orlica vijolična maj do avgust mo suho do srednje vlažno Cattha palustris navadna kaluinica rumena marec in april 15-35 vlažno, mokro Campanula patula razprostrla zvončnica vijolična maj do avgust 2060 srednje vlažno, bogato Convallarla maj al i s šmamica bela maj in junij 12-20 • ^ srednje vlažno Centaurea cyan us modri glavinec modra majdookiober pečeno ilovnato Geranium pratense travniška krvcmočnica vijolična maj do avgust 70-60 srednje vlažno, bogato s hranili Geranium sangulneum krvavordeča krvoniočnlcd rdeča maj do oktober 15-60 srednje vlažno Iris pseudoacorus močvirska pemnika rumena maj in junij 50-120 vlažno, mokro Ins sibirica sibirska perunika modro vijolična maj. junij 6090 vlažno, mokro Leucojum vernum pomladni velil morali torej zmešati sami, še bolje pa bo, da bomo svojim možnostim prilagodili izbiro rastlin, ■ GOZDARSKI Vmi mehansko oli elektro-hidravKcno upravljanje od 35 kN-B0kN(3,5t-8t) HIOUVUČNI aPllNIKI od « do 20t • pogon preko elektromotorlo ali traktorja MOŽEN TUCN NAJEM CEPILNIKOV OSTAIA PONUDKA • datiiruki uprnlfolcl ' žične vrvi • kardanske gredi • ostaki gozdarska opremo Uniforest« d.o.o., Oobrlio vas U 3301 PHROVCE^ tel.: 03/ 713 U10 www,un{forest.«i Vaš trgovec: KZ Šoleiko dolina ^TTTSB NOVI MODELI TRAKTORJEV 2A VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO NA SLOVENSKEM TRGU! pooblaščeni zastopnik tovarne LINDNER na slovenskem trgu O novih modelih traktorjev vam prijazno poeradujemo vae informacija: tel. 04 255 66 10, gsm 041 624 863, fax 04 255 66 11 »naslov: lerixgt®8ÍoLnet all nas obiiéita v Preddvoru, Bolska caata 38. z morskimi algami do zdravih rastlin in dobrega pridelka Ste sc /e kdaj vprašali, /^kaj je ptizimi na nim>gih njivah vse bela, će prav ni sne/JIo? In predvsem, /aknj jc 10 potrebno? Verjeitin prav dobro vesie, da govorim o a|v njcnju tal. o reakciji laL o kislo^i in ba/ičnosii lal. Rastline namrei^ v kisiili tleh slaba uspevajo, ker sc biološka aktivniïsi in premakijj-vofit, mobilnosi hranil moćno zmanjša, /akaj torej apnimo? Pro-prosîo povedano zaradi kalcija, ki ga vsebuje apno. To nevtralizira kislo talno raziopino, ki nastane zaradi kislega dežja, razkrajanja organskih snovi, gnojenja z gnojevka, mineralnimi gnojili, upo- rabe herbicidov in podobnega. Kmetijske rastline uspevajo v pH-območju med 5 in 7.2. Pri pil p(^d 5 so tla prckisla In pri pH nad 7,2 preveč alkalna ali bazična. Nad in pod temi vrednostmi je dostopnost hranil rastlinam zmanjšana, zalo tudi gnojenje ne pomaga, pridelki pa so manjši. Pomembno razmerje med kalcijem in magnezijem v tleh Bistvena niso le hranila v tleh, ampak ludi procesi, ki pospoi^u-jejo rast korenin in razpoložlji- MEKO MEKO, Linhartovo tjubljono Telefon: (01)432 82 92 Foks;(01|23l 22 22 ^NSNEC IZ MORSKIH ALG Z BIOLOŠKIM STARTERJEM RAZKROJA IN Z NARAVNIM pH-REGULATORJEM i CORAIITE NARAVNO CKOeiOlOiKO GNOJILO IN SPOMUJEVALEC RASTI AGRO^'IT ŠIROKO UPORABNO SREDSTVO ZA KREPITEV RASTLIN IN PREPREČEVANJE RASTUNSKIH BOLEZNI VSE TU IZDELKE JI MOŽNO DOBITI V SPECUUJSRANW TlOOVINM. vost hranil. Ta ovzračajo trajno rodovitnost tal, Gornja plast zemlje mo:& biti preskrbljena s prcv stim, za kemijske rcakcjjc razpoložljivim kalcijem. Litho KR* je pripravek i?, ekološko neoporečnega apnenca, ki ga vsebujejt) morske alge. Koralna alga iz u> plega loka Atlantika ob delu francoske obale ima namreč zelo do bre lastnosti. AJge vsebujejo apnenčasto gnojilo v idealnem razmerju Ca : Mg 8 : I b veliko število mikroelemcniov. Kalcij iz morskih alg se topi do pU vrednosti Dobra lastnost pripravka je, da se ostanek kalcija ne izpira, ampak ostaja v zalogi. MthoKR^ uporabimo jeseni ali zgodaj spomladi in s tem zemljo pripravimo za dobro rast rastlin. Rastlinsko hranilo za daljši čas Rastlinam torej pomagamo, da lepile cvetijo in nam dajo boljši pridelek. Med tovrstnimi pripomočki je marsikateremu Ijubilelju rastlin že dobro znan AGROVIT, naravno gnojilo, spodbujevalec rasti in razvoja rastlin, ki pripomore k boljj^i strukturi tal. AG-ROVlTveže vlaga, kar jev sušnih poletjih zelo koristna lastnost, pospeši prcmcstilev pasivnih hranil v zemlji in veže škodljive snovi iz okolja. Agrovii je rastlinsko hranilo za daljši čas. Kar Štiri leta namreč zagirtavlja rastlinam p krepi rastlinska tkiva, pospešuje rast in tako preprečevalno deluje proti boleznini ter šklo in cerlifikacijo v kmetijstvu in goz;larstvu v Mariboru. Izdelke lahko dobite v semenarnah in drugih dobro oskrbljenih trgnovinah s kmetijskimi potrebščinami. Sajenje žive meje Izbira sadik Izberimo sadike, ki so že na videz zdrave in čvrste. Najbolje je, če kupimo sadike s koreninsko grudo, ki je zavezana v bali iu se čvrsto drži korenin. Če se gruda takoj zasuje, se bo sadika težje prijela. Najboljše so rastline v loncih. Ker je za žJvo mejo treba veliko sadik, marsikdo kupi sadike z golimi koreninami, ki so cenejše. Te bodo uspevale le. če imamo pri sajenju že nekaj izkušenj. Zelo pomembna je višina sadik. Premajhne sadike hiiro zaduši plevel, prevelike pa potrebujejo preveč časa, da se ukoreninijo in prično rasti. Ustrezna višina sadik je odvisna od vrste rastline. Ciprese (klcki-Thuja sp.) so najboljše med 60 in 120 cm višine. Dobro se primejo tudi večje raslline. če so jih v drevesnici posebej pripravili za presajanje. Višina sadike pri listavcih ni tako pomembna» pač pa je pomembna razjuščenost. Listavce moramo v prvîh nekaj sezonah porezali krepko nazaj, zato višina ni bistvena. Goste, krepko obraščenc sadike so boljše, saj le lakšne razvijejo gost rastlinski sklop. Priprava tal žive meje ostanejo oa svojem Primorska 4,3325 Soltanj Gsm.: 041/210-760 Semena Gnojila Krmila Sadike Vrtna orodja Velika izbira semenskega krompirja DetovBÍ ím: mk tfptevolk 8,-18. wt. sobirte 6.-12. m. mestu dolgo, zalo je pomembno, da tla pravilno pripravimo. Slabo prepustna tla potrebujejo drenažo. Posebej problematična so tla t)b robi>vih nasipov, kjer je material prepusten za vodo. na primer peščen teren, teren, nasut z gradbenimi ostanki, in podobno. Lepa živa meja se ho razvila le v dobrih, prerahyanih in ustrezno pognojenih tleh. so tla slaba, je treba zemljo izkopati tako glf>-b<^ka in široktj, kakor raslline naredijo korenine, in jo zamenjali z dobro in kvalitetno prstjo. Nasuta zemlja naj se posede čez zimo ali v daljšem obdobju deževnega vremena. Ce je nasut material debelejši od do 40 cm. ga vsekakor pustite, da se pcwede. Nekatere ra-tlinc dopuščajo kasnejše dodatno zasipavanje, nekatere pa tie. Oddaljenost od meje Večinoma so žive meje široke od 70 do ino cm, če pa jih zanemarimo, se mimogrede razlezejo tudi do dveh nieirov širine. Ce sadimo živo uiejo 50 cm od meje, bo v celoii rasla na naši parceli. Se pred sajenjem se s sosedi do- govorite za dosu>p zaradi rezanja. Včasih jc smiselno dobili pismeno soglasje. Oe bomo živo mejo kombinirali z žičnim pletivom, ki se bo kasneje skrilo v zeleni ograji med rastlinjem, jo p za eno in pol globino ko reninske grude (ponavadi lopato in pol globoko). Širok naj bo za širino in pol do dve širini koreninske grude. Na dno jarka damo div hm prst. Ce imamo hlevski gnoj, ga potresemti v tanki plasti na dno jarka, čezenj damo prst. S koreninskih grud odstranimo ovoje in ve- ziva in rastline razpt^redima v jarek glede na žcleni> sadilno razdalj t ^ Merimo od sredine vsakega debla, tako da so vse razdalje enake. Pazimo, da se vogali ustrezno iztečejo. Rastline nato delno zasu-jemo s kvaliieinim substraioin. Po-tresemo gnojila, vendar pazimo, da ne pridej(^ v slik s koreninami. Substrat previdno potlačimice. traj balkonsko cvetje, enoletnice in dvoletnice, večina Iz lastne pridelav^ - semena, čebulice in gomolje - specialne substrate in gnojila priznanih proizvajalcev - pester izbor kakovostnih lončnic z raznovrstno ponudbo dekorativnih posod - drobni notranji in zunanji dekor •vrtno pohištvo in starine Ko potrebujete kakšen strokovni nasvet o oskrbi rastlin, načrtovanje ali izvedbo zunanjih in notranjih ureditev, pokličite 5866 363. z veseljem vam bomo ustregli) PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA Ú.Ú., Koroška 40/a, 3320 Velenje, p.p. 82, PE VRTNARSTVO mer biosol ali biogrena (briketi-rana). Ce lahko dobimo prepcrel hlevski gnoj. je tudi dober. Lahko uporabimo tudi mineralna gnojila. vendar morajo biti počasi delujoča. V vsakem primeru pa-Aimo, da gnojikî ne pride v direk- ten stik s korenitiami. Po sajenju raslline /astremo /. lubjem, lesnimi sekanci ali podo bnim materialom. Plast mora biti dovolj debela, da plevel ne raste skfjznjo. pri lut'yu je to najmanj 5 do 6 centimetrov. ■ železnma hudovernik MERKUit Partizanska cesla 2.3320 Velenje Tel.: 03/898 23 50, faks: 03/898 23 60 http;//www.zeleznina-hudovemik.si VABIMO VAS V PRODAJALNO, KJER VJVM POLEG SANITARNE OPREME NUDIMO: ^osaiiiaiwstí çusMii la aMiíáíL ú^aaajjoíi) ECOlAff £ CO In h d. 0.0. Maribor VfljRgerlovs 4, M»rlbor Td: n2 42 9.^ IflO. fox: 0242 93 IS2 1 SREDSTVA ZA DNEVNO HIGIENO iN ZAŠČITO VIMENA n Oxy Foani Aktitnn m vlsfjH> ai cťlitdfvevno /niiito seskov ii • sidiw nft ««Uiih • ne kiiplj« • rofcc m vtiu osUUKjg iuhi > «konocni(h cnic^a ' nmego^ Jihutijcsniii» fc Bi Ugard SnnUlvn /a n/i:u2cv onje vifiwn m snkoi ionski <0 o o CM S C CD CSI 3 Q \ morn ta lO (9 M eo iS iT» 2 O CM £ M 5 CM CM m CM 3 o 5 O o CO <—> ca ^ cS CD V in CM CM 'o g E s C CO CM e» CO CM •TM CO CM CQ CO » CQ a CQ f na M t: CQ S e cu ja ai e UJ i o i ^ s g co s E M e co ^ 'fo* s 09 -O a S 'C Q» s. o» cS C ro S o s € ce UiJ c55 S M tj C 03 e u s S3 C at e •e ce -ss ca C e ^ *5» > JSt s ca CM CO n CO r* CO 0» s s M CO * ií9 CO «O o> CM CM CM CO CM « CM in CM CO CM CM CO CM O) M CO m CSI 1 e, 1 CO «n O i 1 CSj O • n n 1 -§ fij ^ 1 cč s 1 CQ S CO m ce s hA CO co e u? o esj S o CM CO J m tD M CO M ce o «3 fO O CO CNJ CN ca ^ CÔ a ca s 09 C3 S ee a CO g LO rs» S CO en 52 1 e • O S M 'S e aj CO 1 f 1 C O M m 6 o a ce S <3 r* A B, •«O 09 's g s > o> s A s to e o o JS o S CM s s CO e rc £ 'e T3 CC > in fO 'C CQ S CO •vi 09 < r* » i S CO u e u u B ^ O) S o CM o s M CD S CM CM > ca C rv CS LO a ř< a es Csi 1 un o cd bO c=j fvj OJ o e 09 e S a 03 • O Ë a> M« ea M CO ■5 £ CO s « i 119 C s A 3 z ce tr e S S "O 2 •S E s & a ce o •C » S & CO KJ C M B 1 e S CO 'M 1 S > U9 o e w CD CO tt e o P«* % fO S CO «a^ Í O) •H" 03 é/9 CM e M (a •1 CM fO •a "O O m CM (9 'e CO CM n, 1 & a eo CM CM s S o> CM CO tD 03 CM 2 o ? CO m e M CO lO s e Cb CO .s;; > m n e —, CM ja CM CM CM CO M CM s to 119 CM ce CM o r- eo CM CM mm o> CM J CO CO CM CM B 5 e CO in 1 llltD ^ S CO n z ce CM CO le îiîTÎ^ M CM CM CM S CM CM 119 CM CM ca M CO le 9 Ç/5 C99 e eg CO M fm, ^ cn aa fcO O i e. (D a s ca O d. S CO s P* CM eo CM e> CM CO Si CM CM o CO 4M CM le CM a CM SL eg CM O CD CM CO CO >o >M (0 E O u hm 'c (Q N O O > w a k £=5 >3 2 An KAB€L5KO RAZDELILNI SISTGM V6L6NJ6, d. d. KRS - KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE d.d., 3320 Veiei\ie, na podlagi določil člena statuta družbe, objavlja letne računovodske izkaze 2a leto 2005 s pomembnejšimi pojasnili. • Organi družbe: Uprava • direktor Slavko KiireniC Nadzorni svei • predsednik Vojko Ravere - Identífikacyski podatki: • malicna številka: 56753.12, ^davčna šlevili:a: SI68234317, • itifra dejavnosii: (54.200 iclekomunikacije, • številka iransakcijskega računa: NLB-0242W)010139944. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2005 ( RAZLIČICA 1) 2005 2m 1, Cisti prihodki od prodaje 362.9t9 315.641 2. Stroški blaga, materiala in storitev 170.428 182.593 3 Stroški porabljenega materiala 15.891 12 620 4 Stroški storitev 154.537 149.973 3. Stroški dela 32.539 30.395 Stroški plač 23.832 22.194 Stroški socialnih zavarovani 4.569 4.270 Drugi stroški deta 4.«8 3.931 4. Odpisi vrednosti 110.225 115.782 a) AiTiortBâc^ in doigi prBvrednotovalni pûsk^ni odhodki pn neopredmetenh do^oœcnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 38.196 86.280 bi Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 12.029 29.502 Drugr poslovni odhodki 1.4D2 1.133 POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 38.325 5.73B 5. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 1.Q62 940 a) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 1.062 940 6. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 23 1.370 C) Drugi finančni prihodki za obresti in iz drugih obveznosti 23 1.370 POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 39.364 5.306 7. Davek iz dobička iz rednega delovanja 3.908 2.366 CISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 35.4S6 2.942 8. Izredni prihodki 541 1.244 9. Izredni odhodki 6.388 1.479 Poslovni izid zunaj rednega delovanja •5.847 •235 CISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 29.609 2.707 KAPITAL DRUŽBE Kapital dru/be na dan 31. 12. 2005 znaSa 561.957. tisoč SIT. Osnovni kapital znaša 326.520 tisoč SIT in je razdeljen na 32.652 dcinic. LASTNIŠKA SESTAVA Na dan 31. 12.2005 jc bila lastniška sesiava dru/bc naslednja: 1. UPC Tclemach. Širokopasovne komunikacije, d. o. o., 77,57 % 2. Mzičnc osebe 21,82% 3. Pravne osebe 0.61 %. PONUDBA: 1. Paket 17 radijskih in 51 leievi/jjskih programov. 2. Posebej plačljivi televizijski programi lIBO in Hustler. 3. Interne I ne storitve. POSLOVAHJE V LETU 2005 Čisti prihodki od prodaje so bili realizirani vvišini 352.919 SIT. Stroški obdobja so znašali 313 mio SIT in so bili za 1.3 % višji kol v letu 2004. Večino stroškov obdobja predstavljajo siroski storitev, stroški programskih dt>baviieljev in materiala. Cisti poslovni izid iz rednega poslovanja obračunskega obdobja je bil realiziran v višini 29,6 mio SFI*. Skupščina družbe je dne 7. junija 2005 podelila ra/rešnico upravi in nadzornemu svetu, NAČRTI ZA LETO 2006 Prihodki: Največji delež prihodkov je načrtovan iz naslova trženja storitev družbe. Skupni stroški so planirani v vii^ini 210 inio SFl". NajveCji delež stroškov odpade na siri>ške programskih dobaviteliev (34%), operativne stroške (20%), in ostale stroške (46%). Povečujejo se izdatki za prenovo onirei:ja in izgradnjo optičnih povezav. Cene storitev se bodo v letu 2006 uskladile s povi šaru eni pogodbenih obveznosti za programske pristojbine in zakupnine. Zaradi 12.5-odstoinega povišanja pristojbin za avtorske pravice in lO-odsiot-nega poviUnja zakupnin za iclcvizijske programe se jc cena mesečne uporabnine s L februarjem 2006 povišala za 9 iz. 3.299,00 na 3.599,00 Sn z DDV. Najpomembnejši (il|i v lelu 2006: 1. Izgradnja in posodabljanje kabelskega in optičnega omrežja in med omrežnih povezav, 2. Nadaljevanje prenove blokovnili instalacij in ojačevalnih mest. 3- povečevanje konkurenčnosti iiî ponudbe novih programov in novih storitev. UPRAVA KRS VELENJE, d. d. Programska shema KRS Velenje, mare< 2006 1 1 1 ..r.^-.-.......... 1 (MHz) ■ t K ti 217,25 SLO 1 2 K 07 189,25 SUD 2 3 S 05 133,25 HfiT 1 4 S 03 119.25 HRT 2 5 KOS 175,25 TVVEifNJE^ VTV -video Straní 6 K 08 ms PRVA TV / m 154.25 NAS CAS-video strani Ô KOâ mih AVSTRIJA i 9 K 10 Hib vrv- VASA TEL£VI2UA lU K 12 224,25 POPTV 11 Sil 231.25 KANALA 12 s 06 140.25 EUROSPORT 2 nov program 13 S 07 147.25 RTI 14 s 19 287.25 SATI 15 S 14 252,25 OSF ib S 15 259,25 RTI 2 1/ S 16 266.25 PRUU7 Ig S 37 431.25 3 SAT lâ S 20 294.25 RT Srbija 2U S 04 126,25 DISCOVERY CHANNEL i\ S 12 238.25 CNN 22 S 13 245.25 EUROSPORT 23 §17 275.25 MTVAtína 24 S 18 280.25 CARTOON NETWORK/ TCM 2b S 09 16125 ANIMAL PLANET 2tí S 29 367,25 NATION«. GEOGR/^HiC 27 S 22 31125 ROMANTICA 28 S 28 359.25 REALITY TV 29 C 24 495.25 TV5 3U S 21 47125 VOX 31 S 23 319,25 RAIUNO 32 S 25 335,25 AVSTRIJA 2 53 S 36 439.25 VH 1 54 C 25 503.25 NET TV 35 S 09 16125 HUSTIER (plačljivi program) nT 36 S 10 168.25 H8Q {plačljivi filmski program 3/ S 24 327.25 TV PINK 38 S 26 343.25 KABELI 39 S 27 35125 SUPER RTI 4Í) CJ1 471.25 m? ^^ 41 tu 467,25 TVCEUE 4i 39â,25 !>ANCihAMAvÉl£WA 4Ï 5li.2S HAYAÏtv 44 J!34 40r2b HAUJVIAHK 4b 415.25 RT Kosovo* 4b §40 455.25 MKTV-Makedonija * 47 S 41 463.25 OZ RS • Paria mentami program •nov program 4B C 27 519,25 Mix kanalov 49 ta 527.25 Wo TV 5Ô tn 553.25 1 ravel Channel b1 han im TVPikA b'l han 2Û06 Performance b5 S 27 Plan 2UU6 Extreme Sport 54 C 34 Samo KRS Šoštanj interni kanal KRS Šoštanj Rodijski programi v KRS Velenje 23 •r cIi tudi na zadnji solski dan. k(» so oiroci še posebej razigrani. Kolesarske izpile, kijih opravljajo učouci celrlih ra/redov osnovnih je na začasno postavljenem poligonu v Sončnem parku in okolici kotal-kališća uspesno opravilo 245 učencev, na nagradni likovni na-lećaj osnovnošolcev z naslovom Otroci odraslim in lemo Pro-melne pasti jc prispelo kar 100 likovnih del. ."^0 so jih nagradili. Precej pozornosti so namenili iudl srednješolcem, med drugim so i/.vedli program promeine vzgoje In Olike za dijake drugili leinikov vseh usmeritev Šolskega centra Velenje, v katerega je bilo vključenih AM dijakov. Njihove aktivnosti pa niso bile namenjene samo mladim, ampak tudi starejšim. Na zanje pripravljenih okroglih mizah, na katerih so obnavljali in preverjali svoje znanje iz cesinopro-mcinih predpisov in spoznavali zakon o ccstnem prometu, je sodelovalo kar 160 občank in ob-čnnov. l/peljali in orgitnizirall so brezplačne lehnične preglede vozil, na katere jc v času eno dnevne dopoldanske akcije pri-rwljalo na pregled svoja vozila 110 voznikov. Ne smemo pa pri njihovem lanskem delu spregledali pobude (ptîdali sojo Piïlicijski postaji Velenje) za odpravo kritičnih mest na odseku ceste Pesjepla\ila prostor nadstreška, kt najblizicmu sosedu Petru Bizjaku služi kol garaža za osebni avtomobil. Ob našem obisku je Peter Bizjak dejal: «i^e kar nekajkrat smo nekateri krajani izrazili svoje nezadovoljstvo s tem, kar p<)čncjo nekateri k melje. Mislijo, da laliko delajo, kar hočejo, Alo ÍCŽJ2 preveč. /aradi kurjih lami se večkrat razlega smrad po vasi, sedaj pa mi je gnojnica zalila še nadstrešek in preplavila del manjšega dvorišča. In lo zaradi malomarnosti. Prepričal sera se, da so Ohujevi pozabili sprazniti greznico pred čiščenjem kurje farme, iz katere so prejšnji leden oddali piščance. Zaradi pritožb, ki smo jih podali, smo bili sosednje jeseni lani obveščeni, da nimajo dovoljenja z^ opravljanje dejavnosti. Dokler so za kmetijo skrbeli starši sedanjega gospodarja, se kaj takega ni zgodilo. Gluhi so ludi za naša druga opdilt). Očhno je zima nare- dila svoje in sije gnZ(v ren predvsem na papir, ki je slabše kakovosti. V večini primerov se serijska številka teh pv dvignejo denar na bankomalih. To jim brez kode ne bi uspelo,« pravi Božidar Pezdevšek. vodja OKC Celje. ■ mkp Iz policistove beležite Redko se zgodi, zgodi pa se, da v kakšnem lokalu namesto gostov razgraja kar lastnik sam. Nekaj takega naj bi se v torek, 21. februarja, zvečer /ugodilo Peirusu v Velenju. *** Naslednji dan. 22. februarja, okoli poldneva so iz enega od stanovanj na Vojkovi v Velenju leteli predmeti. Metala jih je stanovalka, policisti pa so jo opozorili, da u> ni ravno v navadi. V četrtek, 23. februaija. so v jutranjih urah posredovali v enem od stanovanj, v kaierem je sin napadel mater in jo zjuerjal. Na centru srednjili šol sta se slepla dijaka. ptJpoldne pa so štirikrat zasegli zavitke mariliuane. V petek. 24. februarja ponoči, so obravnavali kršitev javnega rade in miru v lokalu Winner, kjer je vinjeni gtjsl v družbi prijateljev razbijal inventar in sc nespodobno vedel. V nočnem lokalu Max pa jc razgretež z razbijanjem inventarja napravil za 500.000 tolarjev škode. *** V soboto» 25. februarja, jih je bilo vročekrvnih več. Ponoči so obravnavali tri printere, ko so se med seboj sprli in stepli gostje. Zjutraj pa je bila iz Vegrada ukradena štampiljka. V nedeljo» 26. februaija, so jih zvečer poklicali iz zdravstvenega doma, kjer so ranjcncu oskrbeli poškodovano čeljust. Bolečine mu je zadal znanec. *** V ponedeljek, 27. februarja, pa najprej prepir med znancema pred nakupovabim centrom. p(v tem pa šc en pretepen občan, ki seje znašel v policistovi beležki, pred lem pa iskal pomoč vzdrav-sivenern domu. Tudi povzročitelja teb poškodb so policisti že spozjiali. Zvečer sla se za laliko noč na »starem« bazenu siepla še dva. Iz rok ji je strgol košaro Velenjř. 24. februarja - V petek dopoldan je neznani predrzne/, na liťenkovi dohitel starejšo gospo in ji iz rok strgal košaro z denarnico, dokumenti in 1.500 tolarji ter pobegnil v nezjiano. Odnesel 900.000 tolarjev \!ozirje, Žalec, 25. februarja - V noči na soboto je neznanec v hotelu v Logarski dolini iz blagajne v pisarni odtujil nekaj več kol 900.000 tolarjev gotovino. V isti noči je nekdo z grad-bišča v l.atkovi vasi odtujil dve aluminijasti nakladalni r^mpi dolžine ? metre. Lastnik je oškodoval za okoli 1.000.000 tolarjev. Zamikali so ga računalniki Veler\je. 27. februaija - Malo po 2. uri jc neznancc vlomil v trgovino v Starem Velenju, Odnesel je tn prenosne računalnike in torbo, vse skupaj vredno okoli 71X000 tolariev. GIBANJE PREBIVALSTVA Uprovna enota Velenje Poroke Jasmina Mesaric, Koželjskega ul. 7 in Peter Felicijan. Kardeljev trg 2. oba Velenje. Smrti Gabriel Cverlln, roj. 1932, Florjan st. 284; Martin Kovač. roj. 1926, Loče št. U; Josipina Uratnik, roj. 1922. Zg, Borce 16; Frančiška Šmort, roj. 1920, Sp, Razbor 66; Stanislava Travner, Velenje, Šaleška d. št. 2 b; Ana Leskošek, roj. 1919, Veliki vrh št. ČETRTEK, 2. marca SLOVENIJA 1 m\} Poročila 0/.Q6 Oobmiiiuo os no Pwoíila 08.D5 Oahmiuirn 09.5(1 Poročila 09.06fTaricwp zgoibeskofiii, //10 0910 .liiiyMnnilv.B/10 0916 Pep^lka. plifí^Mt) pravl|ii:a 09.56 Smibs.8/?6 10.25 l7/ivi 10.60 Spr>4&u|flniQ prp(ist^il(iika 13.DD Poročila, šporivrsniB 1376 Pngoviri M.IS Umslnirai ]f\A(\ (kIpRlipBsioki 16,00 Poročala, prni!IDI lSi)5 Mosiovi 16.40 lfac€yMi.l»PinJV26 15.60 Risanb 15.b6 IraivMLto3it.l?/?6 16.10 PlaoRt pojasu, nsHiika 16.16 Ptea. ilnkum. îiltn 16.^0 r^ardiJ.riBl 17.0(1 NimcB. ^fiíL vronm 1/^0 Jai»no m ijta 18.70 Duhovni mnp 18.40 Merliačude^(iikuh. nsarika 19.00 Onevrnk.vrRinK.^pofi 20.00 Ififlnik 21.0Q Prviindriiyi 2170 ÍJsfTfdan 22.00 Ud(i)Bvi.§pori,vr(Hnp 22.60 Kiijigíi in^ne bnga 23.10 CIssbRnivBôH 00.30 Jasno m glasno 01.20 Onuviul;, vreme, ipori 02,20 Iniokanai 8U>VENIM 2 06.30 liiloMnal 09.00 Zabavili ;ntoal IL^n Oirriki iníokaiiHí 12.30 Zabdvm mfokanal 16.40 Norci na liniji. 16/20 17.00 Pasliiiniifio liiifii Mosiifti 16.00 lyiu 1630 ^uirbjiiska 19ÍI6 l%lru§o.ll/12 20,00 Cnrianci. nsani tilni 20.66 Rif/rlm^!!netjf;svcAinenk(!. gla!». iluktirii. 22.00 tassiiujv.iidi. lirama 00.06 Proi^iava.ang. Iilm 01.16 OnevniUanieiskfi IV 02.10 IrilnM PETEK, 3. marca SOBOTA, 4. marca NEDEUA, 5. marca 07.00 24 ur. pnnoviiDV 08.D0 Pravisdksvprav^nirtiesiu, iiokuni.sun(ft 08.60 Pol usode. r>3d. 09.'I6 Ubsvfiu.na[ju 10.06 Oripna isriia, ponuviiev 11.06 Naispoidrifiva 11.11] corn, gl^sbaria orldais, ponovitev, y os Ije: MaryHnse H.OO Vitoirani. obvGSUla 17.60 VahmMj k ogindu 17.66 OiffRla/^kictdov.rlniivnikvi/ 18.00 Mla(liup].Qiro§karjridaiii.3. IViîireie 18,40 Regionalne novicfi 18.46 ObíbIh/skladov, dnsvKikvi/ 18.60 rolialkH.saiiri^naodrUia 19^0 Najspoulneva 19.26 ViflBQSirarîi. rřhvíistila 19.60 VabmokogiRdu 19.bB Debela ?3k}9duy.dr>[3vrH kviz 20.(10 NaohiskirpnJo^^uiRobiili/ Srn arms 93 ulj I'ski 21.00 RííyiQnslny novics 21.06 Najspoidnwa 21.10 Vabiniokogledii 21,20 DD?Bla/skladov, mosečni kvi? 22.00 Dalo halo. koiiiakina glasbena řwidaia, 3, TV nirrj^ 22.45 De^Hla zakladov, druvnikvi/ 22,60 \7 oddaje Oobro juiro, inlormsiivnn razvedri Ina oddaja 23.40 VabioiokoglBdu 23.46 NajSpoidriKva 23.60 Vidoosirani. obvt^iila SLOVENUA 1 0630 (Jdinevi 07.00 PoruCila 07.06 Dobrojiiini 08.00 PofočilH 08.06 [Jobrojuiro mm Poroûla 09.06 AnicainJakob,9/10 09.10 Gfo/MiOaSpRr. 10/10 09.16 teyMíijean. 11/28 09.26 lr9ceYMr,bQan. 12/26 09.35 (iepanlU.dul 10.05 Modro 10.40 Zvanii 11.30 Vsakdan nagega iRitisa. dokum. oildnja 12.20 Qsnnrian 13.00 Poraň la, tot. vfBfiiB 13.15 Tarřa 13.50 Dulinvniiiinp 14.00 Iriralka Marija Ver«, dokum. portíoi 16.00 Pomùla, pnNiHii 1506 Mnsiovi 1540 PslČflkOavifl. 21/25 16.10 I/pr^otnfi inrbK 16.30 :?ivaískivriiakai]icK.9/76 17.00 Novice.vretii«. špfiri 17.36 Gq^iI iipania. prjl|udno/nan. odrlaj» 18,26 ^r^bHnje deteljice 18.36 Mëdvtid^k uhi^c. risanka 18.46 /akajl risanka 19.00 Dnovnik, víRUH, Spon 20.D0 PoJo?ovcii?Naiali|o 21.16 toka 22.00 Udiiievi.Sjm vr^nie 22.60 PolnnčinkliJj 00.06 Go^ci i]pan[3. polil idio/nan. odda I a 00.66 Otiťvnik. vififTie, Spon 01.60 PoJo^ovi;u;Naisliifj 03.10 Iniokarial SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavni inlokanal 10,56 SPvalp.smutSVSl|2l. prenos 12.16 /abavnf intnkanal 13.46 Ob/ona duln 14.20 lJutinvni utrip 14.36 Srei^a na vrviâ slovanski film 16.06 Špori^pas 1636 J$^no KI fllasno 17.30 Zda)!, odličja ;a ra^jjibann ^viienje l/,56 Mcsiovi 18,26 KdejjCi.MdHnskHilm 20.00 Ssdi^miudesindusinfskeoa sveia. 1/7 20.60 Slovanski niaga/tn 21.15 Sianiiwiobfa/iUmpeiltivr) 21.46 IMmapni^iaja. amer, film 23.40 Sfinnrtijajial.íiliii 01.20 Uncvnik/ameiskfliv 01.40 Inlokariaí O/.On 71 uí, ponovilttv 08.00 PoiusodD 08.56 Ob SVILU. nad. 09.45 Iv prodaja 10.15 Vfla Marija, nad. 11.10 PriHOjsna ljubt;/nn. nad. 12.06 Iriinia 13.60 Tv prodaja 14.20 Riciilake 1515 PfwojEfia Ijiibe^n, nad. 16.10 VilH Mitrija, nad. 17.05 Ob svilu, nad. 18.00 24 ur vromç 18.05 Pol usoda. nad. 19.00 24 ur 2D.00 V;fiiïii ali pusu 20.40 Showiinio.fliiier. lilin 22,20 Pod lupo pravjM.naa 23.15 Caj;Missolini|!>fM. any. liai. 01.20 ?4 Uf, ponovi usv 02.20 Nočjm panijrania © 10.00 mb 10.45 11.30 14.00 17.66 18,00 18.40 18.46 19.16 19.20 19.25 19.50 19.55 2DD0 20.40 20.46 20.60 20.55 21.00 2U0 22.16 22,46 2336 23.40 23,45 Dobro julTD, inf. • ra;v. oddaia Vabimo k ogledu Oa/ela /akiadov, m»Dčni kvi; Halo halo. ylas.oddaja, ptin. Naj spoi dnava Videosuani. obvesila Vabimo k ogledu DeMa ;aktaikiv, dnevni kvi/ Miš mi out^ka oddaja Reijionalnii novice Rad igram ni^oinel. oirnška šporina oddaja OR^ela zakladov, dnevni kvi/ Naj spoidnKva Vidsosuarii, obvesula Vabimo k ogletlu Oe?cla zakladov, dnevni kvi? lokalni uinp Ko^anskega in ObsuiPljR, informativn» oddafa Reyionalntj novice Debela /akfa^lrjv. dnevni kvi/ Naj spol dni^va Vatli m o k ogledu Ra/glndovarija. tiokiimeniania oddaji, 3. IVmrB^a Jasen življenja, oddaja /a \n\\Q ^viienjsko obdobje Napoved [iikem angii^^ke PrwïïiErliQfi I/ oddaie dobro jutro, ml, ra;verinliia orldaja Vabimo k ogledu Naj spol drmva Vidposirani, obvestila SLOVENUA 1 06.30 Gdmcvi 07,00 /goiiei/pra/ničneškol(ke 0;.36 Risanka OMO Pnbica.ilokurn.lfliti 0/.56 Pepnlkd.pissnapravljir^a 08.35 Gusarski otoki, iy/2G 09.00 GiBarskioioko. 20/28 09.311 Da^a kapljica, anim. lil m 10,f£ Polnočni klub 12.00 Tednfk 13.00 PoroOila, Spori, vreme 13.20 Prvfinrirugi 13.40 Slov»it$ki uinnki 14J]6 DrjkiorMa(lin,8/8 15.00 Vsa iijuna sreča, neruski film 16.25 Slovenski niaga/iiI 1/011 PoruOiía. SfJOfL vrernii 17.16 ^rm 17.26 Sfi21^8, IV Maribor 18.40 Pnliaja Nodi. osanka 19i)0 Onev/uk.vrome.Spori 1926 Ulnp 20.00 lMpnldniga/V8/di/:a. 9. spi/cda 20.40 Hniiaf 22.00 Poroiila. Spori vrsma 22.35 lelRsa.6/16 23.30 OptesanjaitaLiilni 01J]0 Dnevnrk. vfcmt>. šport 01.40 Hnbaf 02.1)0 liiinkanal SLOVENUA 2 0B.3O infokarial 10.40 SkG/ičas 10.56 SPv3lp.sfiiui.kofnbin,SVSl i^l, prenw 12,00 Slan novinbra^i [vrojiR:[iLva 12.26 /daj!. oiiJaia/a ra/gibariu življenje 13.25 SPvafp.srîiutkonibin.Sl I?), prenos 14.15 SPvaip.soiuit.,VSl.(M). poj^nHiek 15.46 Maga/mdeskanjanasoegu 16.10 SPvsmui^.^okih,ekipno, prenos 18.16 Liga prvakovv rokometu. Ueljs Ptv. Laško-Dudad fieal. povraioH iiikma čstriMa. prenos 20.15 In^lo v kn|i?nif:i. ang. Iilm 21.50 Skrivnostno j waro. 1/8 22.46 Sknvnosiiia noć i Neistio 23.46 Dnevnik/ameiske IV 00.10 Inifikanal PONEDEUEK, 6. marca SREDA, 8. marca 07.30 Iv prodaja DB.OO Dft)bi/ki. ns.sfioja 08.1Û Poko,ris.senja 08.35 Rraia Koalřok. ns. SËOja 08.46 Kalka IM Orbf.ri$.$9fiia 08.66 SlnnčnkOer^amians. sanja 09,26 flokiorOlo. ris.senja 09.36 Piij.sok/latko.rs.sanja 09.46 M|av!M|av!.r6.sen|a 09.66 Vsi psi gredo v raj. ris. film 11.20 Mallojf dol. ns. sanja 11,30 Šolska košarkarska liija 1230 naksiaporlko/olrsm.pon. 13.30 Nnde^eliielRpo.nan. 14,30 Provifta.nan. 1530 Animalia. dokom, oddafa 16.00 Hoskjns m ugn.diAum. oddaja 17.0 6 24iir, vramfi 17.10 /draviio, amer, film 19.00 24 ur 20,00 V/arni ali pusu 20.40 Nevarna snior. ainer. Ilim 22.26 Wias, nan. 23.20 Ofotím milmieifov. amer, lilni 01.30 JpinaHeilwig. ama film 04.10 24urpoiU)viiev © D9.00 Mi§ mal. otroška nddaia.pon. 09.40 Vabimo k oglřdíi 09.45 Naprivsd lKk.im anyic^ke Pramiar liga 10.16 Najspoidneva 1336 Vabimo k ogledu 13.40 AngleSkanogom^ina Premier figa. noposradni jmvins Wť^l \]mr\) : Chrisna 15.45 Vlite iBtrarif, obvesufa 18.00 Vabimo k ogledu 18,06 Dai^la/akiadov. dnavm kv!^ 18.10 Natspoidniiva 18.15 /oamo /moremo: Ko nam prrrii ncvarnrsL i/obra^evaina oddaia 18.45 Mladi ip.ouoi^kaorldaja, ponijvitsv 19.2b Dfižela/akladmr. dnavni kvr/ 19.30 VtdGusvam. obvestila 19.60 Vabimo k ogisfiu 19.65 Ua^ela zakladov. dnnvMi kvi/ 20.00 1441.VTVfnaya/m. ragionalm inform Hiivni program 20.26 KuliLira. informativna oddaia 20.30 /daj. oddaja/a ra/giliano 21.011 PusiriikaniRvalvMo?iiju, posna |£k 22.30 Da^iila zakladov, dnavnj kvi/ 22.36 Odprla cema.ponoviiav 23.35 Vabimo k ugl(?du 23.40 Najspoidneva 23.46 Vidsostranf, obvesufa SLOVENIJA 1 n/.DU ^iv>dv 09.2(1 ŠporiSpas 09,55 Nadaljskama^.prenosi/ IvanCne Gom;e 1U30 Ob?04]ailiiha 12.00 ljiidjeiR?arnlja 13.00 Poničila. Spon, vreme 13.16 PnJo/ovcu/Nsialtjo 14.30 lislcgalapaga popoldneva 14.36 PalmmiJtslavii 14.60 Dulfl 14.66 Nedeljskookorf^arjaiiJarman 16.06 Drugo moRnja 15.10 ÛMki faktor 16.16 01asbi!ni dvoboj 16.4D /ivelujjende 15.46 Kuli^mca 15.50 Avrlirjja 2026 16.00 f^onicnaliniii 16.10 V^inčas 16.20 SportiJG noviti? 16,25 Angleška nogometna liqa 1630 Ofiprio 16.40 lorclla 1?.00 PofoSila, Spori, Vf rane 17.15 lisiega fcpega popoldneva 1B3Q žrebanje (Qia 18.40 Kravics Katka.n$anka 13.00 Onuvmk. vriimc. Êpo/j 2ĐIK] Spal doma 2136 i ^ortna oddaja 27m Ininrvju 22.66 PoroCila. Spori, vnnie 23.15 Zasûhno^ïvlieniKuntfinnR, 11/12 OOJ]b Dnevnik. vr«îns. Spori Û13JÎ5 Inlokanal SLOVENUA 2 Inlokanal 09.10 Skvfiî« 09.25 SP v alp. smučanju. VSI (?]. 1.vninja 10.60 Hribar 11.65 l^msiMiiiallaas.uonovitev 12.26 SPvajp.smuč..VSl(?), 2.vn;nja 13.16 Magasin liga prvakov v nngrxTHlu 13.40 SPv$ífiiič.!»kokilt.prsnos 15.30 SPvalp,smiič..VSl(Mf,posfi. 16.55 liyaSimrtilvnqjuriteU.C^ f^kum ManbČr^. laško, prsa 16.60 Noyomai magazin, prva liga 19.20 KoSarkanbaaition 20.00 Himalaja/Michaclom Palmom. 1/6 20.55 llmeinostglasbsinplesa 22,06 VratolfïiinavQ/rïâJanflRall 1/6 22.55 ligaSmrobilvnogomclu.CMC Publikum ManborPiv. laSko. posnetek 00.46 Onevnik/anietskelv 01,t5 Inlokanal 0/30 Tvprodaia 116,00 OyiiavaďruSčina, ris.senia 08.10 Vorlovnikova vii$ina. ns. senja 0836 Art Aiiatk. i/U). !>&ri|a 09.00 Paijunakmi.ns.senja 09.26 Vojna kloriov. os. snojB 1)935 Dogodivščine Jacifeis Ghana. ns.seriia lO.nn SkrivnosuiHSkala.ns.lflm lljfO Tom m Jarry. tis, serija 1130 Power iiangars, nan. 11.55 Šolska košarkarska liga 12.66 Kí(M?aoorBvanj2,odílajafl pnnl novo $i^/oiro 14.00 Dolga pot duimn'. amer. Irim Í6.45 Oeanskaljuba/^n.amer. Iilm 17,25 Kuliiri|Skćt avaiilura. dok. odil 1/.b6 24 uf vrtine 16.DG Daket:^ pod ko/olmii I9J]0 24 ur 20J30 Vsemogoi^niRrucd.amer. Iilm 7146 Šporinascana 2230 Kr(^/a ogrevanji, oddaja F1 pred nrjvo s?/ono 2336 NajmejiBme/a/iorca.am.l 0130 24ui.poiiQvHBV 02.30 Nočn^ panorama © PONOVITEV OODM TEDENSKEGA SPORHIA 09,00 Mi^ maš. olroSka oddaja, pori. 09.40 1440.VIVinaga2in 10.05 Kij I inra. iniorm au una oddaja 10.10 Spnrlniloni.Sp.ini. oddaja 10.30 SporinignsL pogovor ll.OS lokalriniiripKo/iaoskegain Dbsoi^lja. inlnfinaiivna oddaja 11.50 PUST200G,rejioria/a 12.30 Vabimo k ogledu 1236 Ue^Bfa /akladiv. dnevni kvi/ 12.40 Na obisku: pri Jofatii Robidi 1? ^martoaga ob f^aki 13.40 Vidiosuam. obviisula 14.20 Vabimo k ogledu 14.26 AnylíiSka noyometna Prufiiipr liga, naposfedni primos Mani:hřS[ur Cuy : Sunderland 16.25 Videosirani. obvBtula 19.56 Valimo k ogledu 19.00 Wa/akiadov, dnevni kvi/ I9Í16 1441.VIVm3ga/in 19311 Kullura.irlormaiivnaoddaia 1935 De/eia zakladov, dnevni kvi/ 19.40 Popcorn, osijicMaryRosn 2030 Dehiía 7ak adov. dnevni kvi/ 2035 Ansambel higimi 5 let uspeliov. p&<>n. l.dela jubticinaga koucsria 22,05 Videosirani. obvesufa SLOVENIJA i 06.25 Uuip 06.10 Zrcalo terlni 07.00 Porořila 0/J)5 Dobro jimo OB.nn l^oroi^ila 08.06 Oobrniuiro 03.00 Poročila 09II5 kpopotiiBlorbc 09.26 Valiko hrupa /aradi lasuobuv. ns. oan. 09.50 (lisanka 10.00 2ivslskivrli/SkailicQ.9/28 10.25 I isiE!g a iupaga popoldneva 13.(10 Poročila, § por L vreme 13.15 li!^l^ajepGgapopolíÍneva 1430 íunsiika 15.00 Pfiroiifa. promfli 15.06 Dober dan. KoroSka 16.4U 0oliPoliUli,2/ll 16.05 Kakoiepiii.skali/ikapaMala v:ilika gosj)a. 1/10 tS.lO Radovedni Taček 16.25 MiSkaSmsiiSka, l.del 1630 MarUfiainouQesIr^iloipust 16.40 Disargora. 0. oddaja i/,00 Novice, šprft. vremo 1/36 2ivalskii/misks olimpijsku iqre. ang. dokurfi. odilaja )a26 /rfib3nje3x3pliis6 10.40 lokomouvi^ekíomaíin pnialelji. nsanka 1B.46 hogu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Sport 20.00 I//1V1 2030 llmetníBt ion! 21.00 Komisar Rs>, 1/16 22.00 Udmevi. Sport vrcmp 22.60 02diSftnaivir!pe.l/4 23.50 Rivals k»/im$ks rďmipijsks ignt. dokum. oddaja 00.4U Dnevnik, vreme. Spon 01.40 Inlokanal SLOVENUA 2 06.30 Infokanctl 09.00 /abavm iniokanai 1130 Otrobi inlokanal 12,30 Zabavni inlokanal 14.40 S-.^poruiaoddaja 16.00 Slovenski uinnki 1530 MvarinvolciD?006 16.55 Slavnosuii koncerti/ Sal/burga, 3. del 16.40 llimalajrt;Mii:liaelom Pfllinm 1/6 17.35 Mama Lucia. 1/3 19.25 NaS8sknvno/ivljeiiji3.16/22 20.16 Praba. 12/22 7m Studio city ?2.00 Antnjija, glasbena nddaia 22.30 Noru na l)ni|i. 16/20 22.60 Brí»iBRonCdi//aDáa 00.16 Dueviiik/amvjskiMv 00.46 \Mm\ O/.OO 24 ur, ponovitev 00.011 Pravi seks v meslu. dok. seriia OB.60 Paiusoda.nad. 09.46 Obsviuj.nad. 1036 ÍV prodaja 11.06 VifaMari|a.n3d. 12.00 Pruroiana ljube/sn, nad. 12.65 športna scena 13.40 Ivprndaja 14.10 Ilickilake 15.05 Prero|ooa Ijube/an. nad. 16.00 Vila Mania, iiad. 16.55 Obsvilu,riad. 17.65 24 ur vruma 1Û.D0 Pot usoda, nad. IH.00 24 ur 20.00 NaSa mala klinika, nnn. 20.55 Sedma nebijsa. nan. 21.50 Drganca, nan. 22.45 Sknvnosuiioiok, nan. 23.40 NawyorSkapoíiuja, nan. 0030 Pnjalfiiji,nan. 01.00 ?4ui 02.00 Noi^a panorama © 09.00 Oobrojulra inforiiiauvnn ra/vedrdna oddaia 10.00 Vabiinnkogledii 10.06 Pusuii karneval v Mu/ir(u, pcKiietek 11.35 Naispotdneva 14.00 Vidfiostram, obv«ula 17.60 Vabimo k ogl»du 17.65 Defela/aklàdnv. ilnsvnikvi; 10.00 Regionalne novice 1 B.D6 An i|ie^ka nogur 1 ctn a Prem 1 er Ima, pisnelLi tekme Manchesier Ciiy : SiBidťdarid 19.60 Vabimn k ogledu 19.66 Oefsla/akladnv. dnevni kvi/ 20.00 Poganska pisarna, koniakina oddaia, gosi: T rane SuSoik. postanci: SOS v Driavnani /boru RS 21J1D Regionalne novice 21.05 Dojela /akiadov, dnevni kvi/ 21,10 Odboika.posn^jskiekme rujfnar:Pi)mur|o 22.40 Najair^iklivnajSi dogotlii anglaSkc Premier lige, riqíortaTa 23.20 I? oddaje Oobfu lutfo. iniofmativno ra/vednlita oddaja 00.16 Vabimn k ogludu 00.20 Nnjspotdnova 00^5 Vidoostram. obvolila SLOVENUA 1 07.00 Poročila 0/,05 Dobro juiro 08.00 Poročila 08.06 Oubmjuiro 09.00 Poročila 09.05 HukvQ;8rčsk.l/10 09.10 Manina mpiičji^straiilo 09.16 MiSkaSmHiiSka.1.del 09.20 Bis?rgora. 10. oddaja 0935 Radovedni fačuk 09,50 Risanka 09.55 Zgodhrri/Školjke 10.30 SoMja. IV Manhor 11.45 Pnjn^ovcu/Naialijo 13.00 Poročila. Spori vreme 13.15 Hribar 14.20 Haielpoldniga/v«2dii:a. 9. epi/orla 15.00 Poročila. pKims t 16.05 Mosiovi 16.40 IJanlo Selima, risanka 16i)5 Munkiji. nsanka 16.16 Jiř/usinJo^níinB.4/24 16.35 Knjiga mene bnga 17.00 Nrmce. Spori, vreme 1/30 Kratka zgodovina slovimskaga jB;ika.4/4 18.06 RcsnićnafL'snK^nrst 1836 SimoitvikMn^skrodo. nsanka 18.40 Pavle, niači Iftjak, nsanka 19.00 O neviiik, vrom e. §j)on 20.00 P«i?arompiom 21.00 Anie.dokuni. porirsi 22.00 Odmm Spon vreme 22.60 Goldin se/nam, dnkuni. oddaja 23.46 Kratka/goriovinaslovi^nskcga je/i ka. 4/4 00.25 Resnii^na rcsminost 00.65 Onevnik,vrome. Spori 01.66 Inlokanal SLOVENUA 2 06.30 Inlokanal 09.00 /abavm inlokanal 1130 OiioSkiinltM 1230 ^abavm infnkarial 15,15 Aritmiia 15.45 Sludionty 16.46 Slovenski maga;m 17.15 SP v snujč. slikih, piBnos 19.00 RcsfiičiiiteAniieNnvak, 1/5 20.00 Frasiar. 24/24 2036 ligaprvakovvnogomaui. prijnos 2235 Ukradl sreča kiiajsiy film 00.20 Onevnikaame|sk£iv 00.46 Infokanal 06.60 24 ur. ponovitev 07.60 Pravissksvpravnmmgstu. dokum. SBn[a 08.40 PoLusode.nad. 09.35 Ob svitu. nad. 10.25 Iv prodaja 10.66 Vila Manja. nad. 11.60 Preroiunaljubi'/mi.nad. 12.46 Providenra, nan. 13 .40 I v prodaj d 14.10 \kkildk2 16.05 Preroienaliubc/ao.nad. 16.00 VilalUlaoja.md 16,55 Obsvilu.nad. 1/.66 24 ur vreme 18,00 Potusude.nad. 19.00 24 ur 20.00 PrevGotmo 21.00 Knvdainmolk,amgr.liliu 22.40 Neviryorska policija, nan. 23,35 ire 1)3 i/mena. nan. 00.25 Pniaitflji. nan. 00.56 24 ur. ponovitev 01.65 Nu^na panorama © 09.00 Dobro jutro, inlormauvno r^rvedrilna oddaia 10.00 Pnsfanska pisarna, pogovorv siudm,.qost:ironi;SuSmk, posfanecSDSvDrfavnem /bom RS 11.00 Najsjirildmiva 11.06 Lliibujka.posietektskme luíinar:řomur]E 14.00 VidPDsUam. obrastila 17.50 Vabimokogladu 17.66 De/ala zakladov, drisvm kvi/ 18.00 IV irtitruku[a; Matematika, koniakina i;obra7avalna oddaja. 3. IV mrela 18.40 Da^la/akiadov, linavm kvt/ 18.45 Najspuidnava 18.60 ioftalka.satinčna iidda)a. ponovitev 19.25 Uhvastila. vidiostram 19.50 Vabmio k oglpilu 19.55 Debela zakladov, dnevni kvi2 20.00 1442.VIVmaga?iu,regmnalni mfonnaiivni program 20.25 Kultura, iníomiatívnawídafa 2030 Sporini torek, Športna informativna oddaia 20.50 Spmini gosi. kontaktna oddaja 21.25 Dohila/akladr«, ilnovnikvi/ 21.30 iuri/timinim, infoimativna oddaja, 3. TV mre?a 22,0 O Asova g ibari 1 ca, 1 nf o m ^atf vna nddaja. 3.1Vmrpra 22.30 l/oddajDDobruiuuo. infonimuvnn ra/vednina oddaja 23.20 Vabimokogledu 23.26 Najspoidneva 23,30 Vida os [ram, obvestila SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 07.00 Pomùia 0/.06 Dobro jUtro 08,00 Ptfiičila 08.05 Dobro jutro 09,00 I^Nočila 09.06 ŠporiSpas 09,35 Risanka 09,45 m Josflfine, 4/24 10.06 Knjiga mene bnga 10.25 iilsdiipanja.pnijudro/iraaodd. 11.16 Spfitdoma 13.00 Poročila. Sporunž me 13.15 Nekaj m mut/a domačo glasbo 1330 I judin m/smlja 14.20 Solčavsko, dukum. oddaja 1500 Poročila, promet I6i)6 Moslnvi 1540 řračfi dol. 22/23 16.10 Pori klobukom 16.40 Skip m »iL 22/26 17.00 Nov!ce. Spon. vrema 1736 /vami 1830 /rsbar^eAsuaiuloia 18.40 Piknm glasbena rlogorlivS^ne. risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Spon 20,00 SolamoninGaeuor.ang.film 21.40 Ifubljaita, dokum. Iilm 22.00 Odmevi. Spon, vrrime 22.65 Svstnmsvel 00.10 /vami 01.00 Dnevnik, vieme. Sport 02.00 Inlokanal SLOVENUA 2 06,30 Inlokanal 09.00 /abaviM infnkanal 11.30 OlrnSki infokanal 1230 Zabavni inlokanal 14.05 SPvhatinnii.spnnt(Mf,prenos 16,50 SlujaiiKeitler.iiokum. odilaja 1630 Sobot;ia noč / Nefslio 17.30 řiasier.24/24 l/.WI DDbfirrlan,Koro§ka 18.20 Mosiovi 19.00 Slaíeiije.5/20 20.00 Ifga prvákovynogomaiii. pranos 00.00 Slovenskajdzzsi;er^ 00.60 ívropa. danski film 02.40 Dnevnik 2amejsku rv 03.00 Inlokanal 06.60 24 ur. ponovi tav 0/.60 Piaviseksvpravem maslu, dokom, senja 00.40 Potusode.nad. 09.25 Ob svitu. nad. 10.26 ivprortaja 10.56 Vila Marija, nad. 11.66 Prerojuna ljuba/ao. nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Iv prodaja 14.10 Rickilake 1505 Prerojona ljube/on. nad. 16.00 Vila Manja, nad. 16.55 Ob svitu, nad 1/.65 24 ur. vreme 18.00 Potusode.iiad, 19,00 24 ur 20.00 Sknvmpogivon, kanad, lilm 2135 Na kraju/ločina, iran. 2230 NcviřVOfSkapolicria.nan. 23,20 Irelja l/mana. nan. 00.10 PniatďiL nan. 00.40 24 ur. ponnviieva 01.40 Nn^a paoíjrama © 09.00 Dobro j mro. ml orn 1 ativna ra/veddina oddaia 10.00 Vabimo k ugledu 10,05 Šporim torek, infonnativna oddaja, poiifivilev 10.20 ŠprKinignsipoyovorvsiudiu 10.66 Naj spol dnava 14.00 Vi du iKUa m, obvestila 1/.60 Vabinro k ogledu 17.56 Deřsla/akfadov. dnevni kvi/ 18.00 Cas ;a nas. mladinska oddaia. 3. rVnjrs/a 18.40 Rtigirins^lne nuvii:e 18.45 DefalH zakladov, dnevni kvi/ 18.50 NajSpuidnuva 18.66 Asova yibamca, inlomiativna oddaja, ponoviiKv 19.26 Vi dans ira ni, obvestila 19.60 Vabimokogledu 19.66 Debela/akiadov, dnevni kvi/ 20.00 Pop CTjm. glasbitna koma kina orldaja 20.45 Regionalne novice 20.60 Dajala/akiadov, dnevni kvi/ 20.56 Vabimukogledu 21.00 Odprla lum a. kontaktna ijddaja, 3. TV mre^a 22,00 l/odriajeDobroinim, inlormaiivnn ia;vednlna oddaja 22,50 Vabimokogli'du 22.65 Naj spni dnnva 23.00 Vidiiostrani. obvestila PRIREDITVE (T.fioroskon Oven od Cb bi pf ej dobro pefriisíiíi, bi se vam to, kar se vam dogaja, veijemo n$ i^ciglo zgodio, k srsča. da vam ljudje 2aupaio rudi ?aio, vado, ûa jih ^ dosiei niste nikoli pustili na [xdik^e^ čas, da se stvari obrnejo W ofti. Tudi kar se poiutia liće. V sti dneh bosre končno izvedeli, kje de-laie naoako. In spopali, da pritaiBlji piideio m cdidejo, dmiir^a pa je lista. ki ytúrs} ostare.To boste c^ill v^iXo bolj kot prej. pa tudi na lem, da vam bo še lepša sffi naredik Ijjûezen je vsekakor Se vedno zelo lepa, Ceie iskiena. In vaiina je. Bik od do 20.S. ■ ^ Zrna je. hDčetealincCBie, velikobol|deiavna kotsie stf^eliinračrio- yvali Cepjav vam bodo dnevi hitro mmk ne bodo dovoli dolgi da bi : nakopifenlm delom končali 2e vpomladanskem marcu.Caka vas ne-kd| zabav, ki vam bodo v§eú pa ludi nekaj nov^ poznanstev, ki jih ne ■ ✓ bostekariako pozabili. Vsfi pa sete dni nebo iztekioiako, kot siželite. Tudi nek stfah, ki ni bil majh^, bo postal ^ vsćji. Ni izključeno, da bosta iskati pomoč pr»-vnikov. Če bo ^liSlo do ie§a> se dobro pozanimajte, na koga se je d±ro obrniti. Dvojcko od 21 .B. do 21 Èb SB vam v življenju kaj ne izide rako kot bi ieleli, vedno reagirate tt tt ^^^^ ^^^^^ največjo napako storili zato, ker ne boste molčali. Ljudje pa so zelo privoščl|ivi. Zato se vam bo to žb tmalu ** obrnilo kot bumefang. In zato ne bo prijetne, ko vam bodo celo ■ ^ glasno povedali, da ste za nastalo siiuaciio knvi sami. To boste telko spreteli Partner vam bo zalo pomssaL pa tudi čisto nič ne bo očnal. Osfo, ki ga za vas opravila nekdo drug. bo leklo počasi. Živci bodo trpeli, sprostili se boste čisto preredko. Vzemite se v roke m se imejte bol) radi. Rak od 22.6» do 22*7* Nekaj napornih dni je pr^ vami, za vami pa krajši počitek, ki vam je res dobœ del. Me le, daboste novim znancem krepkoziezli pod kolo. nekdo bo zaradi va^ih dejanj v preteklosti za^l kovati vaše sposobnosti v zvezde, kar vam bo otkrio tudi tisra vraia, ki bi sicer ostala zapna.Tobo več kot oUif na vašo dušo. saj so vam nekateri ožji so* delavci v preBklih lednih zadali kar nekaj udarcev, ob kaœnh niste ostali mirni. Življe-nie sevam be umirilo, s m pa tudi vi. Skrajni čas, saj sta bili zadnje dni precej napeti. Lev od 23*7* do 23.8* Imeli ste občutek, da vaše življenie postaja miino ^ takšno, kot si ie dolgo želite. Pa tudipod razno na bo tako, Sedaj vas lahko kreptoiztia 1$ trma, zato pazfte, kako bosta v naslednjihdneh reagirali. Nekdo od vaših nadrejenih vas ima odkrit namen spraviti na rob živčnega zloma. V ozadiu so seveda poslovni interesi m denar, ki le še vedno sveta vladar. Presenečeni boste ugotavljali da je piavdenar spremenil tudi nekajtistih, ki ste jim doslej zaupati Pozabite na vse skupaj vsaj tu in tam. Privošote st kakšno raz-vaianie v dtfojg. Že masala bo dovc^j, da boste dobili občutek, da dobro skrbite zase. Devica od 24.8* do 23*9« Sami nase ste lezni, ker ne znate m ne zmorete iz dane situacije. Sploh ne boste več vedeli, kja m 11.0Q Rdeča dvorana Velenja Zimska sola rokometa in.DO » 13.00 Strelišče SO Mroz Velenje Streljanje zzracno puško 10 00 -20 00 Drsaliiće na Titovem trgu, Drsanje 10.00 19.0D Vila Mojca Odprta vrata Vile Mojce 10 30 12 30 Rdeča dvorana Valanja Plavanje 11.30' 13.31:1 RdečadvoianaVelenje Rekreativno uranja nogometa 15.30 Telovadnica OŠ Livada Velenje Otrolka olimpijada 17.00 Krščanska ariventislična cerkev Ustvaiiabtadelavmca-šivanjesik Ifi OO Vila Mojca §ola za starse - začetni program. Postavljanje me) • da ali na (Marija Vodovnik) X Informacije: 03/587 11 34 Pohod' Po Lepi njivi Petek, 3. marca (zimske počitnice) šola namiznega tenisa 113013.30 Zimski bazen Velenja Plavanje 11.30 -1130 Rdeča dvorana Velenje Rekreativno igranje nogometa Turnii najboljlih osnovnošolcev 19 00 Rdeča dvorana Velenje Državno prvenstvo v rokometu, liga Siel, IS. krog RX Gorenje : RD Ribnica 23.Q0 Mladinski center Velenje Tematski glasbeni večer £6M industrial night Sobota, 4« marca 18.00 Krščanska adventi stična cerkev Velenje Predavanje: Misijonsko potovanje v Indijo 21.00 Mladinski center Velenje Koncert X Informacije: 03/58711 34 Pohod - Jurčičeva pot Ponedeljek; 6. marca 18.00 Mladinski center Velenje Bobnarska delavnica • afro glasba Torek, 7. marca 10.00 Mestna obči na, sej na dvorana Javna predstavitev občinskega nacfta varstva pred pokrom 17.00 Kulturni domšoštanj, preddverje Torkova peta • ustvarjalnica za otroke insiarše 18 00 Mladinski center Velenje Magično gledališče • film 19 00 Hotel Raka Vfllenje, mala livorana Okrogla miza - Mili in resnice o kulturi vodenja po Žensko 19.19 Knjižnic a Vel »nje. studijska Čitalnica Predstavitev zbornikov-Dediščina v oče h znanosti In Dediščina v rokah stroke 20.00 Hotel Paka Velenje, velika dvorana Zlata se stdese (a - Koncert Nike Vipotnik (za člane Orustva 7a kulturo Gorenje I Sreda^ 8. marca 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure- Mala kengurujka (6. V Genecirten). Sovica jokica(P. Friester) 18.00 OŠ Gorica Velenje Proslava ob dnevu zena 18.00 Ploščad mednekdanjimKSC Otvoritev novega razstavišča in Centrom Nova, Velenje Razstavišče 380 Podroben počitniški program si lahko ogledate na spletni siiani www.velenjs.si Za dodatne informacije o prireditvah in doyudkili latiku fjuklićele Tuti&lii;no-informacijski in promocijski center Meslite občine Velenje (03/896 18601 Vi in mi. Dobroćoiii. Delavska hranilnica z veseljem Ves pričakujemo ne Šeješki 20. v Verer>iu. Vroča telefone: 03 8973007,8973008. E. poŠta: marjar^a.zemvaOdelavska-hranilnlca.si PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE NIMA KONKURENCE 1. Nudimo najugodnejšo kredite « znesek kredita do 1.000.000,00 srTćn rokom vračila do 36 mesecev. • obrestna mera SAMO 5,0 % in suoâek odobritve SAMO 5.000.00 SIT, « strošek zave rovanja: 1.5 2. Nudimo Vam ugodne dolgoročne gotovinske kredite do 10 let in stanovanjske hipotekama kredite do 30 let. Informativni israfiun: Znesek Obrok Stro9d7av. StroS. odobritve StrQ9civovVcîcnju usiam>vili Šaleški pododbor za varstvo človekovih pravic; predsednik iniciaJivnc^ odbora je poslal Uyic lUidiiles; marca Ida I995sovvclcnisld knjižnici dclavci Nascja časa prctlsiavili Alniajiali občin Velenje, Šosianj in Smsnno ob Paki lor video film z nas!ovt)m Sali> ska d o] ilia; v začetku marca leta 1992 so sc Da slovenskem îrgu p(iavilj prvi Ciorcnjevi sušilniki perila; 4. marca Ida 1993 so v ^oiianj-ski tcrmoeleklrarni z avstrijskim i/vaja Icem pcxJpisalí pogodbo za )7^aclnjc> od^eplicvalne naprave na čerriem bloku elek-irarne; 5. marca leta 1974 jc deset u> meljiiih organi/acij/drii/encga dela lermoeleklra/nc ííoštanj in Rudnika lignita Veknic podpi-salo samoupravni spt)ra7um o združitvi v delovno organizacijo Rudarsko eleklrt^encrgelski kombinat - SO/D REK Velenje; S. marca Ictii 1976 so v Pcsju svečano (xlprli new otroški vr-lec; 5. marca Ida 1977 je bil v velenjski Rde§ianjii je 6. miirca Ida IH75 umri Pder Musi, strokovni pisec, publicist. lU'snik. knjižničar, sadjar, začetnik solskega hranil* nišlva in predvsem učitelj, ki je v Scšlanju preuve! većino svojega u»Jtvatjaliiega ^vljenja: Peter Musi 1799-1875 (arhiv Muzeja Vetenje) (i. marca (da 1971 je Ixanc Le-^o^k • Luka svečano odprl pokrili plavalni ba;:cn v Velenju; 6. marca (da 19^1 so delc^tl zbora združenega dela skupščine občine Velenje sklenili, da se bo V osnovna Sola v Velenju imenovala pobraiili Du^u in Božu Mravljaku iz Šoštanja; sola sc danes iirenujc Osnovna sola Cîorica; z dotialorskim denarjem celjske Kovinoichne so v velenjskem /ilravsl^'eneni domu 7. trtarca Ida 1997 kupili novo vozilo, namenjeno prevozu tlializiiili bolnikov; braui Uro§ in Jure Slatiniek sta na 7. marca Ida 1999 na drMv-nem prvenstvu v namiznem tenisu. ki je bilo v velenjski Rdeči dvorani, osvojila tretje mesto in s tem prvcj medaljo v članski konkurenci v zizodovini velenjskega namizjiega lenisa; v spnmin na H. marcc Ida 1909, ko so v /DA poiekale velike ženske demonslracije, na katerih denionstrantkc zahtevale sp](5šno voîilno pravico in da» nes praznujemo koi medna-rodili tlan žena. je bil v Velenju 8. nurca Ida 1977 prvi mednarodni poulični ick žena. v Šcnii-Iju pri Velenju pa so za ženske 8. marca Ida 1983 or^ranizirali prvi >' beli tek na smučeh«; 9. marca Ida 1996 so člani so-šianjskcga Društva upokojencev proslavili 511 obletnico svojega delovan.ia in 45-leiuico pevske dejavnosti v drušlvu. ■ Pripravlja: Damijan Ktjajić naSfj^S NUMERO UNO trgovina z motornlini vozili Robert Kukovec s-p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski In gotovinski KREDITI do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. do 50 % obrementtve, star kredit nI oviral Če niste la«dltno sposobni nudimo kredite re osnovi valegs vozila, ter leaainge za vozila atara do 10 leL Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ 252 48 26 041 750 560, 041 331 991 Fwc 02/ 252 48 23 wwwin u merouno-sp • ■ I Nagrajenci nagradne križanke SVETOVAINE PISARNE CENTRIH, objavljene 16. februarja v tedniku Naš «as so : Izpolnitev napovedi za dohodnino 28 2 oseU preime Peter Laure. Lo-lte iriinpei-dcselic, nekaj nres-niča« iz Himalaje, reševanje Tomaža flumafja in v ta namen iz Pakistana v àîsianj pripeljali heli-kopier lamkaji^nje vojske: luri-siično društvo Prisiava seje lotilo avtoceste in vsega, kar sodi /raven. s posebnim poudarktjm na počivališču, ki bo imelo vse, kar mora počivališče imeli, v Šošianj pa so za en dan pripeljali ludi javno siranisče. V sprevodu je i^ia. čisto liho, srečna .(anseva mla- dina. Bilo pa je videli ludi voz iz Šaleka, kar takoj na začelku. Prikazal je smučišče, kjer se po novem ne sme nič delati, ker so ga v Velenju ra/^lasili z-a kuliurni spomenik prve vrste. Vmes pa še malo E'PP-ja v slilu: »Muminoviča /a župana, pa bodo i)bčinska zemljišča takoj razpmdana.« In seveda Nodi. /a otroke. Čeprav so organizaioiji v pripravo karnevala gotovo vložili veliki» iruda. pa se obiskovalci tokrai niso mogD zjiebiii občutka, da je ta v Šoštanju dai:ivei že boljše čase. ■ Klovni; dobre vile, metulji, čarovnice, ... Šmartno ob Raki. 26. februarja - Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki je ludi letos pripravil^ otroško pustno prireditev. V dvorani Smarškega kultumega doma so ob zvokili ansambla Spev zaplesale dobre vile, čarovnice, klovni, zanimiva je bila skupina metuljev, manjkale niso Pike nogavične, seveda kavboji, Indijanci ... Članice društva prijateljev mladine pa s<) bile lokrat zelene žabicc. Kol so ugoiavljali nekateri udeleženci otroške pustne prireditve, je bilo mask približno loliko kol lani, je bilo pa manj i/vimih in takih, ki so /aiUevale več truda. Organizator za vse pustne maske nagradil s krofom in sladkim darilcem. ■ Tp Zabavala so se tudi dobre Vf7e Zakaj je samevalo smučišče v Šaleku? Odgovori na vprašanja velenjskih svetnikov povedo veliko o dogajanju v občini Velenje - Na februarski seji sveta MC) Velenje so sveiniki dobili oá-govore na vprašanja, ki so jih po stavili na januarski seji svela. Večina njihovih vprašanj in pobud je seveda povezanih '/. življenjem v Velenju, z^to so zagotovo zanimivi ludi í>bčaDoní m občankam. ^!išo l./elorye (SNS) je vprašal, zakaj niso zarisani parkirni prostori pred domom upokojencev, in i/vedel da su ta parkirišča sestavni del modrili con. Obnovili naj bi jih spomladi letos in potem seveda tudi primerno označili. Leionje je vprašal ludi. ali bo letoiJnjo sezono. ki se sedaj ž.e izteka, delovalo smučišče v Šaleku. I/ odgo vora pravzaprav zvemo, zakaj kjjub dol^i, s snejiom obihu zimi, ni. Smučišče ie z manjšimi prekinitvami delovalo vse pretekle sezame. nazadnje v sezoni 200.V20()4. Občina je prispevala precej srcdsiev za vzdrževanje smučišča in siroske najema zem-liišča, V leiu 2002 so prispevali 1.5 milijona, v leiu 200^ pa 2.6 mili-jotw Srr. Lansko sez.ški. ■ bà Ribiči v Pako vložili lipana •r _ Člani RD Velenje bodo letos praznovali 60-letmco organiziranega ribištva - Vseslovenski tabor mladih ribičev letos v Velenju Velenje, 25. februarja -V Ribiški družini Velenje so bili v zadnjih dneh zelo aktivni. Sredi februarja je sedem ribičev po tistem, ko so bili leto dni pripravniki, opravilo i/pite za športne ribiče. V soboio pa so v reko Pako vložili 100 komadov lipana, ki so jih lokrat nabavili pri sosedih, ribičih RD Ljubno ob Savinji. Istega dne so na sestanku Zveze ribiških družin Slovenije odločili, da bodo Velenjčani gostitelji vseslovenskega labora mladih ribičev, na katerem pričakujejo vsaj slo udeležencev iz Slovenije in bo ob Skalskcm jezeru julija. Povejmo še. da hodo v RD Velenje letos praznovaii 60-lelnico organiziranega ribištva. Temu jubileju bodo posvetili več dogodkov. ■ mkp Lipani z Ljubneta že piavajo v Pa Hi. Na sliki Ivan Kumar, predsednik gospodarske komisije RD Velenje,