§tev. 1^4.
V Ljubljani, nedelja wie' ž3 junija 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tildi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ib 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upiavnifitvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5’—, mesečno K Za inozemstvo celoletno K 30‘—• — Naročnina se :::	pošilja	upravriištvu.	:::
:::	Telefon	številka 118.	:::
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
s:	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ue vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefjn številka 118.	as
Amerikanske volitve.
Človek bi mislil, da nas amerikanske volitve ne morejo zanimati in sicer 1. ker imamo volitev doma dovolj in vendar niso časi nič boljši in 2. ker je Amerika nam tuja dežela in je vseeno, kako volitve izpadajo. To pa ni tako. Ako gre človek pri nas po deželi in se vsede tecimo v nedeljo med ljudi, ki se pogovarjajo — bo videl, da je zanimanje za amerikanske volitve skoraj večje nego za domače občinske volitve... Saj je danes že malo družin v deželi, ki bi ne imele kakega sorodnika ali znanca v Ameriki -■ in oni, ki čakajo denarja. dobivajo pogosto le tolažilna pisma, ces da bodo sedaj volitve in da bo kmalu boljše. Tako sedi naš človek v nedeljo doma pred hišo in misli na amerikanske volitve. Ako se srečati dve ženski, bi lahko slišal sledeč pogovor: »Kaj pa Amerikanci? Ali vaš kaj piše?« — »Piše. ali ne pošlje nič.« — »Naš je tudi pisal: pravi da bodo zdaj volitve. Izvolili bodo "ovega — prezidenta. Pod drugim — pravijo — bo boljše.« — »1 udi naš je tako pisal.« — Taki pogovori kažejo pomen ameri-kanskih volitev za nas. In Bog ve. kako si tak naš človek predstavlja amerikanske volitve! Gotovo se niti ne misli, kaj je to: amerikanske volitve, kak boi in hrup. kak krik in šum je v Ameriki ob tem času.
Zadnji teden se je sešel v Čikagi kon-iVent, na katerem se določi kandidat za prezidenta. Pravijo, da že dolgo ni bil v Ameriki tak boj. kot je letos.
Ali Roosevelt, ali Taft? to je vprašanje.
V	Ameriki sc namreč izvolijo najprej narodni konventi. ti določijo kandidata za prezidenta in potem se šele vrši volitev. Glavno glasovanje bo šele 5. novembra. Narodni konventi zborujejo od 17. junija do 1. julija. S tem se začenja volini boj. Vkljub ostrim političnim bojem, ki Jih nimamo pri nas, imamo mi komaj pojem, kakšne so amerikanske volitve, koliko stane agitacija, kakor sredstva porablja nasprotnik proti nasprotniku.
Republikanci zborujejo v Cikagi, na kon-,ventu je 1078 delegatov, demokrati se snidejo ,v Baltimoru, s 1094 delegati.
Prizorišče boja je danes Čikago. kjer se bije brezobziren boj med roseveltovci in taf-tovci. Časopisi pravijo Roosveltu »Teddy« — imenujejo ga »kričač« (»megafon«), ki vpije čez celo Ameriko. Debeluh Taft ima tudi svoje ime. Za sedaj kaže. da bo Taft na boljšem. V Čikaškem konventnu vkljub silni agitaciji ros-.veltovcev dobivajo taftovci večino.
Statistika kaže sedaj 26,999.151 ameri-kanskih držaljanov. ki pojdejo dne 5. nov. volit prezidenta. Od teh je 48.9% amerikanskega rodu. 16,7% tujega rodu. priseljencev je 24.6% črncev 9.1%. Od teh milijonov glasov bodo 'dobili socialisti nekaj čez milijon glasov — 'druge glasove bodo dobili republikanci in demokrati. Do 1. 1904. je bil v med obema strankama ravnotežje tako, da ni imela nobena nad milijon večine.
L. 1904. je dobil Roosevelt 2,545.915 glasov večine, največ kar je kdaj dobil kak pre-zident. Po štirih letih 1. 1908. je dobil Taft 1.296.S04 glasov večine. Letos ne bo dobil več Roosvelt grozi, da bo ustanovil svojo stranko če propade... Taft računa, da bo imel za seboj 480 delegatov. Roosvelt 465 delegatov. ,Oba imata navdušene pripadnike in prav tako zagrizene nasprotnike.
Boj za prezidenta pomeni boj za — službe. Na tisoče ljudi izgubi, ali dobi lahko službo: zato je tak boj med volilci.
Kako sedaj položaj kaže, bo Roosvelt propadel m bo ostal Taft prezident Združenih držav.
Ruska oboroževanja na morju.
Splošno pozornost je vzbudila te dni debata v ruski dumi o novem bojnem ladjevju. Vlada zahteva nič manj nego 502 milijona rubljev za oboroževanje na morju. t. i. 1255 milijonov kron.
Ta velikanska svota bi se delila tako: Za stavbo novih bojnih ladij je potreba 392 mil. rubljev, poleg tega je treba 16,400.000 rubljev za pomožne ladje. 13,133.000 rubljev za pristanišča, 70,900.000 za pristave v Re-valu. Kronstadtu. Sweaborgu. Sevastopolu, Nikolajevu. Vladivostoku i. dr. Za izpopolnitev ladjedelnic je treba 16,654.000 rubljev. Ta program se izvrsti v letih 1912.—1916. Vsako leto bi se dale sledeče svote: letos in 1. 1913. se plača 114 milijonov rubljev, dve leti po 102 milijona rubljev. I. 1916. 82 milijonov rubljev. Od svote 1. 1912. naj se porabi takoj 15 milijonov za ladijske stavbe.
To so velike svote. Poročevalec za obrambo države Hvoščinskij. ki je predlagal te svote pravi, da ie Rusija sedaj bogata in da lahko utrpi te milijione — ne bo treba zanje nika-kega posjila. Obramba države nujno zahteva tes vote. sicer preti resna nevarnost. Poročevalec je opozarjal na druge države, ki hite staviti ladjevje in celo Avstrija se ne boji ogromnih stroškov. Finančni poročevalec Opočinin je rekel, da finančne razmere Rusije še nikoli niso bile tako ugodne, kakor sedaj in da si Rusija lahko postavi veliko ladjevje.
Posl. Miljukov je v imenu kadetov izjavil* da kadeti niso proti ladjevju, ker bi se lahko zgodilo, da bi Nemci napadli Petrograd — vendar je proti tako obširnemu programu.
Puriškevič. znani črnosotenec je pravil, daj e treba, takoj staviti ladjevje. Vsaka minuta odlašanja pomeni veleizdajo.
Min. preds. Kokovcev je odgovarjal, da rusko bojno ladjevje ni namenjeno proti nemškemu bojnemu ladjevju — ampak, da ga zahteva splošna korist države.
Predloga ie bila sprejeta. Vodja oktobri-stov Gučkov je zahteval, naj se pregleda splošni položaj države.
Znano je, da je bilo staro rusko ladjevje v rusko—japonski vojski skoraj uničeno. Od tedaj se Rusija ni mogla ponašati z velikim ladjenvjem. Laško-turška vojna pa jo je opozorila na važnost ladjevja. Parkrat smo letos imeli bojne glasove iz Rusije: nastalo je vprašanje. ali bo potegnila Rusija z Italijani ali ne. In tudi proti Avstriji — tako so pisali listi — je prakrat zavel sovražen veter. Nemčija. Anglija. in druge države grade ladjevje — naravno. da se ie lotila tudi Rusija dela — za bodočnost.
POL1T1ŠKA KRONIKA.
O	novi vladni politični večini poroča organ čeških narodnih socialcev »Češke Slovo« naslednje: Med vladnimi strankami, katerim danes prištevamo Mladočehe, češke agrarce in
klerikalce ter vlado se vrše pogajanja glede pogajanja parlamentarne večine. Ti novi vladni večini se pritegnejo Nemci, Čehi (Mladočehi, agrarci in klerikalci) ter Poljaki, iz teh strank se sestavi novi parlamentarni kabinet, kot vodja novega parlamentarnega ministrstva se imenuje bivši ministrski predsednik dr. Beck. — Tako poroča »Češke Slovo«. Po tem poročilu je torej gotovo, da stopi večina češkega kluba v vladni blok, ki bo skušal urediti parlamentarne razmere; ali v Avstriji smo imeli že dosti parlamentarnih kabinetov, katerih nijedni pa še ni bil dorastel svoji nalogi, da bi upošteval enako želje prebivalstva in narodnosti. Tako torej tudi ni upanja, da bi imel slovenski narod od te vladne večine kake koristi, akoravno sedi v ti večini edini zastopnik naprednih Slovencev, ki je reden član mladočeškega kluba.
V	težkih septemberskih časih sta sedela v kabinetu tudi dva Mladočeha, toda posledice teh časov trpimo Slovenci še danes! Mladočeška stranka je izključno meščanska stranka, ki ima pred vsem svoje koristi pred očmi, zato se redkokdaj ozira na interese svojih narodnosti. Zato je tolikanj dvomljivejše, ako bomo imeli Slovenci od te nove vladne večine, ki je v nji tudi zastopnik naprednih Slovencev kakih koristi. Ko bodemo videli prvi uspeh, takrat nam bo mogoče šele soditi. 0
Avstrijska poslanska zbornica je prešla v podrobno razpravo o brambni reformi. Vršila so se nekatera glasovanja,, katera je izzvala opozicija, v prvi vrsti socialni demokratje. Seveda so bili vsi protipredlogi odklonjeni, nakar je poročevalec brambnega odseka dr. Sommer otvo-ril podrobno razpravo. Prišli so v debato tudi razni manjšinski predlogi, poslanec Liebermann (soc. dem.) je povdarjal, da ne pomenja predložena brambna reforma nikakega napredka, temveč le odškodovanje nižjih slojev! Podrobna razprava še ni končana ter se nadaljuje v prihodnji seji.
DNEVNI PREGLED.
Gerent Oražem kot zlorabitelj uradnih listin in goljuf. Z ozirom na notico v »Dnevu«, v kateri smo dokazali, kako je gerent Oražem v Mostah zlorabi! svojo uradno dolžnost, ko je izdal uradno potedilo, da je hiša Marije Ce-larec dogotovljena, se je danes vršila na licu mesta komisija, ki jo je odposlala »Mestna hranilnica«. Ta komisija je konstatirala, da je županski gerent Oražem naravnost goljufil »Mestno hranilnico«, ko je izdal uradno potrdilo, da je hiša Marije Celarec dogotovljena, v resnici pa je ta hiša še neizgotovljena. Istočasno je komisija »Mestne hranilnice« konstatirala, da je Oražem istotako goljufal temeljem krive uradne izpovedi isti zavod, glede stavbe Leopolda Kosa. Oražem se je pri današnji komisiji obnašal skrajno predrzno, in hrulil člane komisije, da njegova uradna izpoved nikogar nič ne briga! Člani komisije so se zgražali nad postopanjem tega zloglasnega gerenta in v svojem zapisniku konstatirali, da je Oražem temeljem svojih uradnih izpovedi goljufal »Mestno hranilnico«! Pozivljemo zadnjič in odločno državno pravdništvo, da naj poseže vmes in uvede preiskavo proti Oražmu, ki mu je bilo že temeljem obravnave proti Črnetu dokazano malomarno gospodarstvo z občinskim denarjem! Sedaj pa še to nezaslišano zlorabljanje uradne oblasti proti »Mestni hranilnici«, kar temelji na zakonih proti goljufiji! Ako državno
Klerikalna strahovlada.
11
Na prsih križ — • in na trebuhu S. L. S. —> tako podjarmila slovenski svet ie ves.
Prišel je Ribnikar povedal je resnico — in rekla je: »Žandar. peljite ga v temnico!«
Nam ni treba svetovalcev .naprednjakov — liberalcev, mi imamo že Lampete, iki nam dajejo nasvete, kdor. loti se klerikalcev. Čutil pest bo maščevalcev.
Kaj nam mar. če ljudstvo strada, naša stvar — je sveta strahovlada.
Če kdo se nam ne pokori naj naše roke se boji.
Da Ribnikar — poslanec ne bo spet sestavili — smo nov volini red.
iTak naprednjake bomo vas ugnali in na krmilu — bomo mi ostali...
Pred manoj trepeta in trese svet se ves... Tako je vladala na Kranjskem S. L. S.
Danes veselica
v Hribarjevem gaju.
pravdništvo ne stori svoje dolžnosti, tedaj bodo govorili merodajni faktorji! Torej g. Luschan, tu imate priliko, da greste na delo in stopite na pot navadni goljufiji!!	.
Lampe žonglira naprej v včerajšnjem »Slovencu« ter Šukljetu očita, da je bistvena stran šukljetovega znaačja izpreminjanje politiškega prepričanja. Psuje Sukljeta na vse mogoče načine in mu podtika najraznejša sumničenja, a niti z eno besedo se ne dotakne njegovih strokovnjaških izvajanj. To je značilno, Lampe se boji, boji se moža, ki mu je tudi kot renegata odveč klerikalno bankerotno postopanje.
LISTEK.
,QONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega hu?arja
Kakor sem si mislil že prej, je vodila ta široka cesta na glavni trg, ki mi ga je bil zaznamoval general. Razsvetljevali so ga ognji, in ymes je mrgolelo vojakov. Naglo sem hitel flalje, ne meneč se za par ljudi, ki so me nagovorili. Zavil sem mimo stolne cerkve v popisano mi ulico. Ker sem bil tukaj v tistem delu mesta, ki ga nismo mogli napasti, nisem videl nobenih vojakov in luči. Razen samotnega svita, ki je padal skozi neko okno, je bilo vse temno. Tiste hiše med krčmo in čevljarnico nisem iskal dolgo. lTodii luči ni bilo videti v njej, in tudi vrata so bila zaprta. Pritisnil sem previdno na kljuko in začutil, da popušča. Nemogoče mi je bilo Ugeniti, kdo je notri, ali moral sem poizkusiti. .Odrinil sem vrata in stopil v hišo.
Bilo je tema kakor v rogu — posebno, ko sem zaprl vrata za seboj. Tipal sem okrog Sebe in zatipal naposled mizni rob. Nato sem obstal in prevdarjal, kaj naj storim sedaj in kako bi izvedel za tega Huberta, ki se nahajam
iv	njegovi hiši. Najmanjša napaka je utegnila povzročiti ne le moj pogin, marveč tudi neuspeh mojega podjetja. Morda ni stanoval tukaj sam, nego pri kaki španjolski rodbini in moj poset ga je mogel pogubiti prav tako kakor mene sa-inega. Malokdaj v življenju sem tičal v neprijetnejšem položaju, mes amis. Takrat pa se mahoma zgodi nekaj, da mi je kri zastala v žilah. Naravnost v uho mi zašepeče neki glas: »Mon Pieu! Oh, mon Dieu! Mon Dieu!« Zvenele je icakor iz ust človeka, borečega se s smrtjo. Na-
to je sledilo ječanje, in v naslednjem hipu je bilo zopet vse tiho.
Mrzel strah me je izpreletel. Bilo je strahota slišati, a vendar me je navdalo z nekako nado, kajti bili so francoski glasovi.
»Kdo je?« sem šepnil.
Začul sem ječanje, a ne odgovora.
»Ali ste vi. gospod Hubert?«
»Da, da,« mi zaječi v uho, tako tiho, da sem komaj slišal. »Vode, vode, za božjo voljo, vode!«
Tipal sem dalje, toda zadel sem ob steno. Zopet sem začul ječanje, a zdaj je bilo nedvoj-beno tik nad mojo glavo. Segel sem kvišku, pa nisem utipal ničesar drugega kakor zrak.
»Kje pa ste?« vzkliknem.
»Tukaj, tukaj!« šepne tiho čudni, drhteči glas. Iztegnem roko ob steni in pridem do gole noge. Bila je v isti višini z mojo glavo, in vendar, kolikor sem mogel utipati, ni imela podlage. Od groze omahnem nazaj. Nato izvlečem kresilo in ukrešem luč. Ob prvi iskri se mi je zazdelo, kakor da bi plaval pred mano človek v zraku; osupnil sem tako, da mi je padlo kresilo iz rok. Z drhtečimi prsti sem zopet ukresal ogenj, in zdaj ni gorelo samo netilo, nego tudi voščenka. Podržim jo kvišku. Kar sem videl zdaj, je sicer pomanjšalo moje strmenje, a še povečalo mojo grozo.
Mož je bil pribit na steno, kakor pribijejo včasih podlasico na skednjeva vrata. V roke in noge je imel zabite debele žeblje. Duša je bila revežu na jeziku, glava mu je klonila na prsi, in jezik mu je visel črn in zatekel iz ust. Umiral je od žeje ravnotako kakor od svojih ran, in nečloveški mučitelji so bili postavili nalašč kozarec vina predenj na mizo, da bi povečali njegove muke. Pomolim mu ga do ust. Požiral je še in njegove ugašajoče oči so nekoliko oživele.
»Ali ste Francoz?« je zašepetal.
»Da. Poslali so me semkaj, da poizvem, kaj se je zgodilo z varni.«
»Prišli so mi na sled. In zato so me umorili. Toda preden umrem, poslušajte to, kar vem. Še en požirek vina, prosim! Naglo! Naglo! Moj konec je blizu. Moč me zapušča. Poslušajte! Smodnik je v predničini sobi. Stena je prevrtana, in konec zažigalne niti je v celici sestre Angele, tik poleg kapelice. Predvčerajšnjem je bilo že vse pripravljeno. Toda prestregli so neko pismo in me razpeli, kakor vidite.«
»Bože mili! Potem visite tukaj že dva dni?«
»Zdi se mi skoraj, da je dve leti. Tovariš, dobro sem služil Franciji, ali ne? Storite mi torej majhno, neznatno uslugo. Prijatelj, prebodite mi srce! Prosim vas, rotim vas, končajte moje trpljenje!«
Njegovo stanje je bilo res brezupno, in izpolnitev njegove prošnje je pomenila zanj odrešenje. Kljub temu pa mu nisem mogel hladnokrvno zasaditi bodala v prsi. čeprav sem čutil, da bi na njegovem mestu prosil tudi jaz za to usmiljenje. Takrat pa mi šine v glavo dobra misel. Saj sem imel v žepu sredstvo, ki je pomenilo takojšnjo smrt brez bolečin. Bilo je moje lastno sredstvo proti mukam, toda ta revež ga je bil še bolj potrebcfi, in tudi vreden zaradi svojih zaslug za Francijo.
Vzel sem stekleuičico iz žepa in izlil njeno vsebino v tisti kozarec vina. 2e sem mu ga hotel podati, ko zaslišim pred vrati nenadoma rož* ljanje orožja. Kakor bi trenil, upihnem luč in smuknem za zastore pri oknu. V naslednjem hipu se odpro vrata na stežaj, in dva Španjola stopita v sobo. ponosna, mračna moža v meščanski obleki, toda z mušketami na ramah. Gledal sem skozi špranjo med zastoroma v silnem strahu, če mi niso že za petami, toda namen njiju prihoda le bil očividno le ta, da na-
paseta oči nad mojim nesrečnim rojakom. Eden izmed njiju je podržal umirajočemu svetiljko pred obraz in se zagrohotal porogljivo s tovarišem vred. Nato zagleda mož s svetiljko vino. ki je stalo na mizi. Vzame kozarec, dvigne ga s peklenskim režanjem Hubertu do ust in ga potegne, ko mu nagne ubožec nehote glavo naproti, naglo nazaj ter si privošči sam krepak požirek. Toda še tisti hip zakriči na glas, mahne z rokami divje okrog sebe in pade mrtev na tla,
V	osupli grozi je strmel tovariš nanj. Nato ga popade praznoveren strah; tudi on zakriči na vse grlo in zbeži kakor blazen, še nekaj časa sem ga slišal dirjati po cesti, dokler ni zamrl topot njegovih bežečih korakov v daljavi.
Goreča svetiljka je stala še vedno na miz^ in v njeni luči sem videl, da visi glava nesrečnemu Hubertu na prsi, da je torej mrtev. L“>ib do kozarca je bil njegov poslednji znak življenja. Nekje v hiši je tikala ura, drugače je bilo vse tiho. Na steni je visela iztegnjena postava Francozova, na tleh je ležalo brez giba telo Španjola, in obadva je obsevala rožena svetiljka s svojo medlo lučjo. Prvikrat v svojem življenju sem se zdrznil od groze. Videl sem bil pač desettisoč ljudi, pohabljenih na vse mogoče načine, toda pogled nanje me nikoli ni prevzel tako kakor ti dve bledi, nemi trupli, moja tovariša v tem žalostnem domu. Planil sem na ulico kakor prej Španjol, z edino skrbjo, da se oddaljim od te hiše smrti. Zavest se mi je vrnila šele, ko sem pritekel do stolne cerkve. Tam sem obstal ves zasopel in se skril v njeni senci. Uprl sem roko v bok in poizkušal zbrati svoje misli ter preudariti, kaj mi je storiti. Ko stojim tako, udari dvakrat veliki zvon. Ura je bila torej dve. Ob štirih je imela biti kolona za naskok zopet na svojem mestu. Za dejanje sen imel potemtakem le še dve uri časa.
Pet naukov. Včerajšnji »Slovenec« je po-ttavil sledečih pet točk kot zlate nauke za klerikalce: 1. Da inteligentu, ki pride iz liberalnega tabora, nikoli dosti ali preveč ne zaupajmo! 2. Da tudi v vseh kulturnih društvih izvedimo popolno ločitev duhov. 3. Da v odločnem boju zoper liberalizem niti za las ne odnehajmo! 4. Da skušajmo mladino čimbolj združevati pod našim praporom. 5. Da vse naše organizacije prepojimo z versko mislijo, in sicer v zmislu besed apostola: Kristjanom ne bodi nič skupnega s pogani! Mi pravimo: enako z enakim. Pokazalo se je ne enkrat, da je treba tako očistiti. Samo če bodo klerikalci preveč čistili, jih bo menda prav malo ostalo. Tudi s »pogani« bo težava, ker jih imajo toliko. Ne vemo, zakaj se jezi nad nami »Slov. Narod«. Mi smo vendar neodvisno politično glasilo, ki prinašamo mnenje naše javnosti. Saj je menda na Slovenskem svobodna beseda še mogoča? O raznih stvareh imajo različni ljudje različna mnenja — in te se vendar smejo javno povedati. Mi ne prodajamo nikakih dogem. Glede «Akademije« se ,vidi, da gospodje niso prečitali »Omladine«, kjer ije povest o akademiji napisana, kot »utopija«. Čemu potem namigavanje? Oni članek ni bil nikamor adresiran, najmanj na one, ki se vsled tega vznemirjajo. Enako odklanjamo očitanja glede mladinov, ker »Dan« ni njihovo glasilo in nobenih napak — ne zagovarja.
Dr. Krekova pšenica gre v klasje. Dravlje.
O	morilcu svojega očeta Martina Sirnika, o katerem smo zadnjič poročali in katerega bi klerikalci tako radi naprtili naprednjakom na hrbet, izjavljamo po natančnih informacijah sledeče; »Ubijalec je bil član draveljskega »Katoliškega izobraževalnega društva«, kateremu ustanovnik in voditelj je znani »Krekovec« župnik Zabret. Tudi za časa občinskih volitev oddal je Sirnik klerikalcem svoj glas. Torej je bil klerikalec! A sedaj čujte kako glede uboja ne-sramno-drzno vprašuje »Slovenec«:	»Ali	je
morda tudi temu kriv dr. Krek?« Odgovarjamo mu na kratko: »1 kdo pa?« Fant, ki je bil že sam ob sebi precej posurovel, kdo ga je učil, da je šel kar z vilami nad lastnega očeta!
Terorizem državnih pravdnikov. Včeraj je bila konfiscirana »Zarja« radi notice o avtomobilski tekmi, ki je v Ljubljani izzvala precej nepotrebnega prahu. Gospod državni pravdnik, ki pričakuje svojega avanziranja, bi rad napra-pravil še par reklam za svojo osebico, zato se znaša nad časopisjem. V včerajšnji seji poslanske zbornice pa je predsednik konstatiral, da je postopanje nekaterih državnih pravdnikov naravnost neumevno in nezakonito, ko delajo razne eksperimente, ki popolnoma nič ne odgovarjajo zakonu. Ljubljanskemu državnemu pravdniku priporočamo, da prebere ta odgovor in si ga vzame k srcu, kadar ga prime kon-fiskacijska epidemija.
Osebna vest. »Učiteljski Tovariš« poroča, 'da je predsednik »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev«, g. Luka Jelenc, odložil načelstvo »Učiteljske tiskarne« ter tudi izstopil Iz upravnega sveta tiskarne.
Blamaža slovenskih klerikalcev v zbornici. Danes so vsi jugoslovanski poslanci edini v tern, 'da ga je poslanec Žitnik s svojim govorom o trialistični ideji v zbornici pošteno polomil. Gotovo je, da je Žitnik govoril v imenu vseh slovenskih klerikalcev. Tega prepričanja so bili tudi hrvaški poslanci, ki so se čutili radi tega njegovega govora smrtno užaljene in so ga za to tudi poklicali na odgovor. Žitnik je bil v velikanski zadregi in ni vedel, kako bi se izgovoril. iV tem obupnem položaju mu je priskočil na pomoč dr. Šušteršič, ki je potolažil pravaše s tem, 'da jim je zagotovil, da je hrvaško-slovenski klub »popolnoma drugega mnenja«, Žitnik sam pa tudi ni mislil tako hudo. To opravičevanje je tako jalovo in tako hinavsko, da so kaj takega zmožni le naši klerikalci. S takim odgovorom se ne bi zadovoljili nobeni parlamentarci in zato je tembolj čudno, da so se ž njim zadovoljili hrvaški pravaši. Dr. Šušteršič je že tolikokrat pokazal svoje antipatije do trialistične ideje, pokazal je tudi že, da njegov klub nikakor ni pri volji zavzeti se za pravice hrvaškega naroda, a hrvaški pravaši, ki so v njegovem klubu še dosedaj niso prišli do spoznanja.
Zaradi dopisov iz Trsta se »Zarja« zale-tuje v nas po nepotrebnem. Mi nismo in nečemo biti zagovorniki neorganiziranega delavstva — ampak smatramo za svojo dolžnost, braniti naše narodno organizirano delavstvo pred napadi socialno demokratičnega delavstva, ki tako slabo pojmuje svojo — mednarodnost. Naj bi se »Zarja«, glasilo jugoslovanske socialne demokracije, rajše potrudila, da bi dosegla slovenskemu delavstvu v socialno demokratični stranki one narodne pravice, ki mu gredo — 'da ne bo naše delavstvo prisiljeno iskati drugih poti, da reši svoje pravice. Danes se na tisoče slovenskega delavstva po vseh naših obmejnih krajih v Trstu, po Goriškem, na Koroškem, po gorenještajerskih rudnikih in celo na čisto slovenskih tleh — potujči, ker je naša socialna demokratična stranka le preveč popustljiva proti Nemcem in Italijanom, ki hočejo v socialno demokratičnih organizacijah vladati brez ozira na slovenske delavce. Dokler se bo v imenu socialno demokratične mednarodnosti potujčevalo naše delavstvo, imajo slovenski delavci pravico, da se organizirajo med seboj in si s svojo organizacijo na domači zemlji zagotove svoj obstanek.
Avtomobilska katastrofa na Učki gori. O
avtomobilni katastrofi, ki se je zgodila v petek na Učki gori smo dobili sledeče podrobno poročilo; Avtomobilisti so iz Trsta odpotovali v Piran. Rovinj. Pulj. Pazin. vrajno, čez Učko goro na Matulje. po Kastavski cesti v Ilirsko Bistrico in odtod v Ljubljano. Na vsakem avtomobilu Je bil po en častnik, ki je vodil kontrolo, če bi avtomobil obstal radi kakega popravka. Ti popravki so se namreč zabeležili s
Eikami. Med avtomobili, ki so v petek dirkali : Trsta na peti etapi, proti Ljubljani, je bil tudi avtomobil »Mercedes« bogatega berlinskega tovarnarja avt< nobilov Alfreda Fischer-fa s Soprogo Karolino. V vozu Je bil ritmojster
vvaizei za Kontrolo. z e aan popreje je na n-scherjevem avtomobilu plačilo prednje desno pero na osi prvega kolesa. Šofer je o tem Fischerja obvestil že v T rstu in zahteval, da se pero zamenja z novim, toda Fischer ni hotel v to privoliti, da ne bi bil jropravek zabeležen. Odredil je, naj se pero samo sveže. S tako zakrpanim peresom ie bilo sicer lahko voziti, toda vožnja ni bila sigurna. Ko je avtomobil vozil od alpske koče na Učki gori proti Ma-tuljam pri Opatiji, ter sc je oddaljil od koče za pol kilometra in se približal ovinku, je šofer konstatiral. da je zakrpano pero na prvem kolesu zopet počilo, nakar so se kolesa razmaknila. Avtomobil se je nahajal na ozki cesti; na eni strani jc bil prepad, na drugi pobočje. Da avtomobil ne pade v prepad, je šofer okrenil proti pobočju in zadel v neko skalo. Sunek je bil tako silen, da sta zakonska Fischer in rit-mojster VValzel padla z voza in sicer tako nesrečno. da so vsi trije ravno z glavami prileteli v skalo. Gospa Fischer je bila na mestu mrtva, mož je umrl čez sedem ur. Ritmojstra VValzla so odpeljali v kočo na Učko goro. kamor so takoj poklicali zdravnika. Šofer je padel pod kolesa in ostal nepoškodo/an. Avtomobil je zadobil le malo poškodbe. Proti večeru je tudi ritmojster umrl za poškodbami. Trupla ponesrečencev so prenesli v Veprinac.
Odhod avtomobilistov iz Ljubljane. Avtomobilski tekmovalci so se včeraj zjutraj odpe-
:^T inblnne Oh nn| osmi uri ie prišel na dirkališče nadvojvoda Salvator, na kar so avto-u.ukui zucuii uuuajau iz parKa v piesiectkih po eno minuto. Odpeljali so se čez Kranj, Tržič, Ljubelj, Celovec, Velikovec, Šmarje in Lipnico v Gradec. Na prelazu Ljubelja je avtomobiliste pričakovala velika množica občinstva. Pot čez prelaz se je vsem posrečila, četudi ne popolnoma gladko.
Ciklon, nevihta ;n toča. V četrtek popol-dne se je neznosna soparna vročina razblinila tudi po Dolenjski v veliko nevihto, ki je imela ponekod značaj ciklona. Ponekod je šla tudi toča. V Novem mestu in okolici je vihar napravil škodo s tem, da je raz več hiš potrgal opeko, slamo itd. Raz žensko bolnico v Novem mestu je vihar iztrgal iz nove strehe več kosov težke opeke. Okrbnik g. Kalčič se je takrat nahajal na vrtu. da priveže mlada drevesca. ki jih je vihar skušal prelomiti. Kar pričnejo padati raz strehe težke opeke, ki bi bile kmalu oskrbnika zadele na glavo. Tam, koder so bila okna odprta, se je vihar lotil celo obzidja notranjih oken. Vendar v novomeški okolici vihar ni povzročil kake posebne škode. Vihar je prišel tako nepričakovano, kakor se to zgodi le pri pojavih ciklonov, ki z neverjetno brzino iznenadijo posamezne kraje. Na večer je viharju sledil pohleven dež. Na starem strelišču v Novem mestu prav pri Krki čisto v zatišju je vihar izruval 31 m visoko staro jagnjet. Na enem koncu debla jo je vihar izdrl in prelomil v nasprotni strani pa s korenino iz zemlje izruval. Slična poročila prihajajo tudi od zunaj.
G. Radivoj Pesjak, starešina akademič-nega društva »Slovenije« je 21. t. m. promoviral na dunajskem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva. Častitamo!
Gospodje, nikar slabih vzgledov l V četrtek proti večeru sc je čez Novomesto privozil voz, na katerem so sedeli sami »boljši« gospodje, med njimi tudi nekaj Kristusovih namestnikov Ker ne maramo biti škodoželjni, kot so klerikalci uaprarn nam, ne imenujemo nikogar po imenu. Ali tega pa ne moremo zamolčati, da če se ga tudi taki gospodje kje pri svojih tovariših tako nalezejo, da se jim ta »drugi stan«, ki se prav nič ne strinja z njihovim svetim stanom. Ze oddaleč iz obraza in po vsem životu pozna, naj se izberejo vsaj nočni čas za vožnjo domov. Ponoči če se že sTiši se vsaj že oddaleč ne vidi. da poleg svetih mož in boljših gospedv na vozu. sedijo tudi
— opice -- velike vinske opice namreč. Dolenjska že itak slovi kot deželica največjih pijancev in najhujših klerikalcev. Ni čuda. Ali je priprostemu ljudstvu zameriti, če vidi. da tisti, ki pridigajo treznost, sami največ greše zoper njo? Same besede le trenotno ganejo,
trajno vlečejo le vzgledi. Pridigajte kolikor hočete zoper pijančevanje^ dokler se sami vdajate celo javnemu pijančevanju, je vsaka najlepša pridiga zoper alkohol bob v steno, mlatenje prazne slame.
Takaj policija tega ne vidi? V Novem mestu se živila prodajajo kakor se prodajalcem poljubi. Nobenega nadzorstva od strani mestne uprave! V četrtek opoldne je nosila neka kmetica košek črešenj okrog in jih prodajala v malem kozarčku. Pa tako premeteno! Do polovice je bil kozarec skoraj prazen, le pri vrhu jih je nekaj pridrževala v roki. In s take vrste nepoštene prodaje seje ženica postavila prav pred rotovž, prav pred nos policijskega nadzornika, ki je tam stal in gledal, pa ni nič
— videl. Kaj se mora potem zahtevati od navadnega stražnika, če njih šef sam tako vestno opravlja svojo službo. Ali je policija samo za to tukaj, da semtertja kakega ubogega bera-čav lovi po mestu, pa ga tira na rotovž? Ali draginja sama na sebi že ni dovolj občutna, ali jo ie treba po takih brezvestnih izkoriščevalcih vpričo mestne uprave še bolj poostriti? Vse kar je prav!
Velikanska ljudska veselica za Narodni sklad dne 7. julija. Iz mnogo krajev po deželi so že došla poročila, kako pridno se nabirajo dobitki za srečolov za to veselico, pa tudi po-šiljatve prihajajo dannadan. Tako je dobil odbor zap rireditev obvestila, da se marljivo na-bir v Belo krajini. Ribnici, Litiji. Železnikih, Kostanjevici, Planini, Seno6ečah'k Pričakujemo. da tudi ostali kraji ne bodo zaostali in da dospo čimprej enaka poročila n. pr. iz Kranja, Škofjeloke. Radovljice. Novega mesta, Mokronoga. Kamnika. Bele cerkve. Postojne. Loža. Cerknice. Rakeka. Trebnjega, Sodražice, Prigorice, št. Ruperta itd.
Krasen vzgled zavednosti slovenske žene. Odbor za prireditev veštelice za »Narodni sklad« nam piše: Prva Slovenka, ki se je od-
zvala našemu pozivu za prispevanje cvetK k naši prireditvi dne 7. julija je soproga uradnika. službujočega na Zgor. Štajerskem. Ko je čitala naš poziv, je trpkim srcem‘uvidela posledice brezdomovinske politike naših klerikalcev. ki mešetarijo z vlado za skledo strankarske leče na škodo slovenskemu narodu in ki mirnim srcem gledajo, kako prestavlja vlada svoje narodnosti se zavedajoče uradnike
— Slovence med tuje ljudi, Uvidela je. da se Slovencem vremena ne bodo zjasnila, dokler ne vržemo ob tla režim sedanjih črnih brezdomovincev. in sklenila v to svrho po svojih močeh pomoči k čim siiajnejšemu gmotnemu uspehu vse prireditve. Obljubila je za slavnostni dan prispevati krasnih gorskih planinskih cvetk in nam poslala že par cvetov na vpogled Stavljamo vrlo somišljenico v vzgled vsemu našemu narodemu ženstvu; zvesta Slovenka
— darovateljica pa bodi prepričana, da nam bodo njene cvetke tolikanj ljubše in milejše, ker bomo vedeli, da jih je darovala svojemu narodu zvesta hčerka, ki tudi med tujimi ljudmi vkljub trpkostim življenja ni pozabila svojih rojakov in kot prva pristopila v krog sodelujočih. Čast komur čast!
Cvetke za veselico v prid »Narodnemu skladu« so obljubile juispevati vrle Senpžeške Slovenke. Čast jim! Živele one kakor tudi naslednice !
Počitniška zveza. Seznam brezplačnih prenočišč izide tekom drugega tedna. Stane
1	K. s jioštnino vred 1 K 10 v. Kdor hoče dobiti pravočasno knjižico, naj pošlje denar in svoj naslov na naslov: »Odbor počit, zveze slov. naprednega dijaštva v Ljubljani. Mestni dom (»Prosveta«). Najpozneje se naj pošlje denar do 1. julija, ker sicer ne moremo jamčiti. da bi se pozneje knjižica še dobila.
Odbor počitniške zveze.
Razpisana srednejšolska mesta. Od 1.—19. t. m. so bili sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto na r. v Olomucu. 30. VI. — Klasična filologija Arnau (rlg.. L. Gr. cL. 29. VI.). Maribor (g.. L. Gr., d. slov.. 30. VI.) — MoH^mn enologija : Dunaj XIII, (r.. E. D. fr.. 30. VI.). Praga (trg. akad.. Fr. G.. 25. VI.). Romerstadt (uez. r.. Fr. D.. 30. VI.)- Praga-Staro mesto (rlg.. Fr. L.. 30. VI.). Line (rlg.. Fr. L., .5. VIL). — Prirodopisna skupina: Line (rlg., Ng. m. ntl., 5. VII.) — Matem. fiz. skupina: Dunaj ZVIL (obrt. š., M. Ntl., 30. VI.) — Risanje: Pro-strejev (r.. 30. VI.) — Kratice in znaki kakor navadno.
Učno mesto za klasično filologijo je razpisano na gimnaziji v Mariboru in sicer za latinščino in grščino (glavna predmeta5, slovenščino in nemščino (stranska predmeta). Prošnje se morajo vložiti do 30. t. m.
Stavbena zadruga zasebnih uradnikov v Ljubljani. Splošna draginja stanovanj, posebno pa pemanjknje malih stanovanj, katero zelo občutijo tudi zasebni uradniki je rodilo to prepotrebno zadrugo, katere namen je priskrbo-vati svojim udom zdrava in cena stanovanja s tem. da gradi. even. kupuje hiše. Pravila so že registriana. Zadruga stoji na vstrogo in izključno gospodarskem stališču. Člani zadruge postanejo lahko le tisti, kateri so zavarovani pri deželnem uradu splošnega pokojninskega zavoda za nameščenje v Trstu. V kratkem se vrši občin zbor. kateri se bo pravočasno naznanil. Že danes opozarjamo vse interesente na to prepotrebno zadrugo, priglase sprejema g. Silveser Škerbinec. prokurist podružnice Jadranske bafike v Ljubljani.
Iz strahu pred kaznijo se je vrgel trgovski vajenec Karel Schvregel iz Solnograda pod vlak. Stroi mu je gladko odrezal glavo od telesa.
Knrbolova kislina mesto vina. Soproga
davčnega ravnatelja Narziaka iz Premysla se je na povratku iz neke slavnosti hotela okrepčati z vinom. V temi je zamenjala steklenico vina s steklenico karbolove kisline in je obležala na mestu mrtva.
20 otrok. 40letna soproga posestnika Kast-nerja v Kieferfcldnu na Bavarskem je povila te dni svoje dvajseto dete. Vsi otroci so moškega spola in popolnoma zdravi. Najstarejši ima sedaj 23 let. Pač zelo redko!
Otroka zepljala k umoru. V občini Polgard na Ogrskem se je gospa Bognar sprla radi neke malenkosti s svojo sosedinjo Sozy. Vrgla jo je med prepirom nat la in davila. Konečno Je ukazala svojemu sinu. ki se je igral na dvorišču. naj prinese kuhinjski nož in jo zakolje, kar je otrok tudi storil. Nečloveško babo so orožniki takoj aretirali in jo odvedli v zapor.
Znamenje božje. Pred kratkim je nad Li-manovem pri Novem Saudecu divjala strašna nevihta. Kmet Pytel je ravno molil s svojo družino rožni venec, ko udari strela v hišo. Strela ie kmeta na mestu ubila, hišo pa zažgala. Poslopje je zgorela do tal. Ker je ljudstvo smatralo strelo za šibo božjo, ni hotelo priskočiti pesrečni rodbini na pomoč, ampak je čakalo, da je hiša popolnoma zgorela.
Loterijske številke. Gradec: 56, 61. 60, 21, 83. — Dunaj: 64. 72, 23. 76. 70.
DRUŠTVA.
»Glasbene Matice« redni občni zbor za
tekoče leto se vrši v pondeljek. dne 8. julija ob 8. uri zvečer v društveni dvorani Vegova ul št. 5 z običajnim dnevnim redom, ki obseza poročila predsednika, tajnika, blagajnika, vo litev odbora in slučainotsti.	Odbor.
Pri seji »Ljubljanske pevske župe« dne 21. junija 1912 se je sklenilo, da sodelujejo v župi včlanjena pevska društva odslej pri različnih veselicah le proti primerni odškodnini.
Bob v Trnovem. Danes v nedeljo priredi »Napredno gospodarsko društvo za Krakovo in Trnovo« v idiličnem Hribarjevem gaju poleg kopališča Kolezija veliko kresno veselico na korist društveni knjižnici. Ker je ta dan žegnanje v Trnovem in ker je Hribarjev gaj poln naravne lepote, pričakovati je najlepše udeležbe od strani vseh Ljubljančanpv. Tu se ni bati pekočega solnca med razbeljenimi stenami. med zaduhlim starim zidovjem, tu se naužiješ svežega zraka, da si podaljšaš življe-
nje. iJoieg naravnm Krasot nas pa vleče v Hribarjev gaj danes še druga stvar. Društvo, ki priredi kresno veselico, stoji krepko na braniku za naše narodne pravice in to društvo je vredno gmotne in moralne podpore nas vseh. Člani vseh narodno - naprednih političnih društev ljubljanskih in okoličanskih posetijo njegovo veselico v zavesti, da pridejo k sobojevnikom za ohranitev napredne Ljubljane. Pokazati hočejo Trnovčanom in Krakovčanom, da simpatizira z njimi vsa Ljubljana ter da ne poznajo nobenega polovičarstva, ki se poraja v nekaterih gotovih krogih. Danes torej vsi naprednjaki in narodnjaki v Hribarjev gaj! Podpirati se moramo medsebojno, ker le od dobro stoječih naših organizacij je odvisna naprednost in neodvisnost bele Ljubljane.
Pri današnji veliki grajski veselici na ljubljanskem gradu bode tudi bogat srečolov s dragocenimi dobitki in komur bode sreča mila ta bode z dobljenimi dobitki gotovo zadovoljen. Dopoldne pri zajutrkovalriem koncertu se bodo dobila tudi gorka jedila in ker je tudi za drugo vse oskrbljeno bodi geslo:	Danes na
grajsko veselico.
»Ljubljanskega Zvona« vrtna veselica se vrši na Petra in Pavla dan, 29. t. m. pri g. Petru Štepicu v Šiški. Društveni moški in mešan zbor nastopita z več skladbami, igrala bo godba, manjkalo ne bo drugih razveseljevanj. Štepic jamči za dobro postrežbo. Da pokažemo marljivemu »Lj. Zvonu« svoje siimpatije, se udeležimo njegove mnogo zabave obetajoče veselice v mnovobrojnem številu! — Natančen pevski vspored na lepakih.
Opozarjamo še enkrat na prireditev Sokola na Viču. ki se vrši danes dne 23. t. m. pri Bobenčku na Cilincah. Iz prijaznosti sodeluje slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Na lepem senčnatem vrtu se bodo točila kar najboljša vina in tudi za ceno ter dobro jed bo vsestransko preskrbljeno. V posebnem paviljonu se bodo kuhala črna kava in pristne kranjske klobasice. Ker se viški Sokol trudi občinstvo kar najbolje zadovoljiti, priporočamo obisk te veselice najtopleje.
Postojna. Kegljanje in streljanje na dobitke v prid skladu za Sokolski dom v Postojni st prične v nedeljo dne 23. t. m. v hotelu Jama. Kegljalo streljalo se bode potem vsaki dan od 5. ure popoplne dalje. Zaključilo pa se bode v nedeljo dne 14. julija na dan veselice ob 8. urt zvečer. Takrat se bodo tudi razdelila darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Jos. Rakovšek od Sv. Lucije ob Soči 17 K, katere je darovalo pri pogrebu g. J. Velikonje učiteljstvo mesto venca pokojnemu nadučitelju. Mesto venca pok. pesniku Aškercu so darovali Družbi Mozirski tržani 38 K 40 v z geslom. katero je dan svojega odhoda 11. okto bra 1894 v »zlato tržansko knjigo« vpisal Mo zirju: Mozirje, ti dika savinjske doline. Ostani ponos mi slovnske občine! kot Tvoje planine vsak trdno mi stoj. ko bije za dom in svobodo se boj! Anton Aškerc. 1. r. — Za C. M. obram-beni sklad so se nadalje prijavili: 1049. Milka Mankoč. 18. kamen; poslala ženska podružnica v Trstu 200 K; 1050 in 1051. podružnica v Rojanu pri Trstu, plačala 400 K; 1052. Josip Bernik, mizarski pomočnik v Chieagi, poslat 2<'0 K.	_
3Uletuica Čitalnice v Šoštanju. Predpri prave k tel velepomembni slavnosti v ogrožene mScštanju so že v najlepšem teku. Naše veselje do dela še podvaja besnost posilinem-cev. na drugi strani pa veselo dcistvo. da se veselice, kakor nam poročajo, udieleže narodnjaki iz vseh krajev. Pripravljajo se ze soiurt kjer se utabore 14. julija narodna dekleta Šaleške doline z vso potrebno municijo: vinom, pivom, buteljkami, jestvinami, dobitki za srečolov itd. Med bojem bo svirala ciganska godba. Ker pa morajo med bojem utihniti muze, skilene se na verčer premirje, da pride tudi umetnost do veljave: v gledališki dvorani se uprizori krasna drama »V dolini«^ in alegorija. Vseh podrobnostij seveda danes še ne smemo izdati, rečemo samo toliko, da bo vsak zadovoljen, obenem nas pa s^ svdjim obiskom tudi potrdil v narodnem boju!
Epilog.
Pesnik Aškerc v nebesih.
Krepko je zacingljal zvonec na nebeških’ vratih. Godrnjaje se je vzdignil sveti Peter, nebeški vratar, od svoje priljubljene jutranje kave. odložil pipo in šel pdpirat. »Kdo je?« je osorno vprašal. »Anton Aškerc,« se je^ zunaj prav tako osorno oglasilo.» Anton Aškerc? Anton Aškerc?« je pomislil sveti Peter. »Aha to je tisti, ki je zadnjič Urša Močerad, bivša načelnica šenklavškiii terčijalk, toliko čezenj zabavljala.« In na glas je dodal: »Sicer niste pri nas nič kaj dobro zapisani. Iz Ljubljane prihajajo sami slabi glasovi o vas. Ampak v zadnjem času na svoje ljubljanske in kranjske informatorje ne damo dosti. Zadnjič sp nam priporočili neko »Marijino devico« iz Udmata, pa se je izkazalo, da je imela že tri otroke. In davi smo morali na njih pritisk sprejeti nekega tehanta. pa smo čez dva dni izvedeli, da je imel s sodnijo opravka zaradi volilnih sleparij. Ali niste vi tudi duhovnik?« je nazadnje z nekim posebnim poudarkom vprašal sveti Peter. »Bil sem.« se nevoljno odreže nebeški kandidat, kajti te dolge deklamcije svetega Petra ga očividno niso dosti zanimale. Poz je Pač ljubljanske tercijalke in kranjske te bolje nego sveti Peter...	.	.	.	.
Odprla so se nebeška vrata. En Anton Aškerc je bil v nebesih. M . . .
Angeljci so bili pravkar vstah aten so si še oblačili bele srajčice, drugi so že frfotali
okoliin lovili metulje.	,,	.	...
Svetnice device so čebljale, kakor je bila, pač njih navada v življenju patri v rjavih in črnih kutah so pri mizi veselo tarokirali in sv. Anton puščavnik se je pod drevesom igral s svojim prešičkom. Prav v kotu nekje, proč od drugih, le klečala Urša Močerad, debel molek
v rokah. Za dušni blagor Antona Aškerca ie molila.
Z enim pogledom je premotril Aškerc to pestro družbo in ie zmajal z glavo, »Kje pa so drugi? Kje je Trubar. Dalmatin. Vodnik. Prešeren. Jurčič. Gregorčič? Kje so moji prijatelji? k je vprašla. »Jih ni tukaj, jih ni.« mu otožno odgovori sveti Peter. Odšli so nam. Kako pa nai človek tudi izhaja tukaj? Komaj izpre-govoriš kako bolj odkrito besdo* pa te že gredo denuncirat. kanalje! 2e davno so nam ti fanatični ljudje vse pregnali, kar je b[lo količkaj prida. Gregorčič, ki je bil potrpežljiv kalcor ovca. nam je ušel ravno pred enim mesecem. Mene tudi ta portirska služba že nič več ne Veseli. Rad bi se je iznebil, pa ni nobenega namestnika. Zadnjič smo postavili sem svetega Florijana — za poizkušnjo. revež je samo ftri dni zdržal. Kadar vam pride taka-le terci-jalska hudouinica. kaj mislite, da je to malenkost? Še Kristus je nekam izginil.Tri dni ga že nisem videl. Kaj mislite, da ga ne boli, ko vidi. kaj vse se godi na svetu v njegovem imenu? Na vašega Jegliča je silno hud zaradi rdeče in modre brošure. Pa sploh na celo tisto družbo po Kranjskem. »Kaj sem jaz — tako ličil?« — toži venomer. O. če se zjezi, jim bo slaba predla! Saj veste, kako je napodil kramarje iz templja.«
Še bi bil govoril sveti Peter, da ga ni prekinil pesnik: »Kam pa so šli moji prijatelji?« K njim hočem.«
In šla sta molče od nebeških vrat...
Rožljaje so se odprla velika preumetno iz-Helaria bronasta vrata.
Čudovita svetloba je skoro oslepila pesnikove oči. Sijajna družba se mu je prikazala. Na nizkem gričku je stal Kristus v snežnobeli halji in okoli njega vsi. ki so v življenju kakor on trpeli za resnico, ki so jo iskali. Sokrates, Seneka. Bruno. Hus. Komensky. Trubar. Tolstoj itd. itd. Blaženost je bila razlita po njih obličjih. Nič več ni bilo na njih sledu pozem-skcga trpljenja.
»Nov prijatelj prihaja k nam,« je izprego-Voril Kristus. »Pozdravljen bodi. ki si prišel med nas. Odpočij si po zemskem trudu in veseli se z nami.« In objel je Kristus slovenskega pesnika — mučenika.
Prihitel ie Trubar in Dalmatin z njim, Vodnik in Prešeren in Jurčič, Kette in Murn. Gregorčič in Trdina in stiskali so mu roko.
In Trubar je kot najstarejši med njimi povzel: »Ze smo mislili, da te ne bo sem gori...
Zadnjič smo čil ali »Slovenca«, ki te je zelo sumljivo hvalil. Skoraj bi Te bili v zadnjih hipih naredili za klerikalca ... Veseli nas, da si dobojeval boj do konca in si ostal samemu sebi zvest. Vemo. kako je trnjeva pot. po kateri hodijo vsi. ki so hoteli slovenskemu narodu koristiti. Vsi mi. kj smo položili svoje žvljenje v delo. da bi vzdignili narod iz telesnega in duševnega robstva. smo hodili to pot (trpljenja in preganjanja. Usojeno je tako ...
Pristopil je Vodnik in je pozdravil pesnika: »Vidi se,« je rekel, »da je na Kranjskem čimdajle slabše. Pred sto leti je bilo boljše. Takrat sem zapel »Ilirija oživljena« — pa se mi zdi. da čimdalje bolj umira. Ti si vendar povedal še kaj pametnega — ne vem. kdo si bo zdaj upal z besedo na dan. — Ali smo imeli opravka z janzenisti — zdaj so zavladali kleT rikalci -- ti so še hujši.«
Prismejal se je Prešeren s prijaznim obrazom in ja rekel: »Zdrav bodi, prijatelj. Vidi Se. da se vremena Kranjcem še dolgo ne bodo zjasnila. Včasih smo se bili z enim Kopitarjem, — zdaj je pa že^cela Kopitarjeva ulica, ki se bori proti nam. Še dolgo ne bo boljše' — ■toda dobro si jih pritiskal...« in mu je krepko stisnil roko.
Prišel je Kette in je rekel: »Nekoliko ste se sprijeli z mojimi mladimi prijatelji. Toda nič hudega. Bil sem vesel, ko sem te zagledal ob sebi v oni težki uri...«
Gregorčič se je približal počasi in je objel svojega davnega prijatelja: »Tu nas druži ljubezen,« je rekel, »saj si povedal, da iz našega revnega rodu je največ mučenikov.«
Tako je pesnik obstal v kcogu svojih prijateljev. Naenkrat se je pod njimi razjasnilo J— oblaki so se razgrnili in pokazala se je ‘krasna slovenska zemlja. Visoke gore so se {dvigale nad zelenimi polji; Triglav se je svetil & celi svoji krasoti in okoli njega so se kopali jy solnčni luči sneženi vrhovi... Tam na se-jvcru se je valila mogočna Drava — niže doli ge Šiimeia bistra Sava — tam na jugu je hitela [peneija se Soča in ob skalnih bregovih se je jrazlivala sinja Adrija. »Glej jo. domovino«, je ivskliknil ves radosten Trubar. In v sredi do-lovine se je pokazlo belo mesto — Ljubljana u po mestu se je pomikal pogrebni sprevod Molče so gledali nebeščani na zemljo.
In so videli, kako se pomikajo po mestnih (Vilicah sokolske vrste, kako stopa za njimi mlačna. kako se vrste venci — in -ela množica ise pomika za krsto. Po ulicah pa stoje ljudje in 'gledajo pogreb.
i	In pesnik je gledal obraze v vrstah in se je zamislil. »Ni da bi obupali,« je rekel Trubar, i»lepa je domovina in narod je zlata vreden.«
»Oboje sem ljubil in verjel sem v oboje,« 3e rekel Aškerc, »zato sem upal. Ne spadajo R?si k pogrebu, — vem — niso vsi, ki so v duhu Z menoj, toda mladina — ta je resnična... Vidim. da so med njimi ljudje, ki ločijo v eni osebi misleca od pesnika kakor da bi mogel človek narod ločiti od domovine, ali pa domovino ločiti od sveta...«
In so videli, kako so se množice vsule na pokopališče pri sv. Krištofu, kako so zagrnile grobove naokoli, kako se je odprla grobnica j— počivališče utrujenih slovenskih delavcev £- in govornika so videli, ki je stopil na vzvišeno mesto in je govoril množicam ...
Potem je oblak zakril zemeljske nižave...
V	družbi svojih prijateljev je odšel pesnik 70 obširnem svetlem prostoru in je vidiel mnogo znancev* s katerimi se je poznal na zemlji, in se je z njimi pozdravil. Potem pa je zavladal sveti mir in tfhota po vsemirju in je preSel spomin na pozemske čase...
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVN ZBOR.
Dunaj, 22. junija. Zbornica je bila danes dopoldne izredno maloštevilno obiskana. Sejo je otvoril predsednik ob navzočnosti samo 27 poslancev, ter konstatiral sklepčnost. Govorila sta poslanca Leuthner in Fresl. Poslanec Fresl je govoril dve uri ter označil opozi-cionalno stališče svojega kluba napram bram-beni predlogi. Zato je poslanec Fresl koncem svojega govora stavil predlog, da naj predsednik konstatira sklepčnost seje in zaključi sejo. Podpredsednik Pogačnik je razumel le prvi del njegovega predloga, ter je ta piedlog smatral za nedopusten po poslovniku, ker je predsednik konstatiral sklepčnost. Zato je predlog poslanca Fresla zavrnil.
_ Nato je govoril poslanec dr. Tresič - Pa-vičič. Izjavil je. da ne bo govoril praznim klopem, ter je prosil podpredsednika Pogačnika, da zaključi sejo. ker je zbornica premalo številno obiskana. Obenem pa naj konstatira tudi razmerje glasov. Temu predlogu je podpredsednik Pogačanik ustregel. Opozicija je hitela iz dvorane. Ker pa je podpredsednik zelo dolgo zvonil je prihitelo iz kuloarjev nad 100 vladnih poslancev, ter je bil na to Tresičev predlog s 138 glasovi odklonjen. Burni prizori so se odigravali v zbornici. Ko je hotel Tresič začeti svoj govor, je predsednik izjavil, da je izgubil besdo vsled svojega predloga ter da ne pride več na vrsto. V kuloarjih se je zadeva na to mirno rešila, podpredsednik Pogačnik je izjavil. da je Freslov predlog preslišal, vsled česar pride dr. Tresič pozneje k besedi. Nato se je razprava nadaljevala ter je poslanec Winar-sky napadal vladne stranke, ki prepuščajo opoziciji, da vzdržuje sklepčnost zbornice, ko gre za brambno reformo.
Hrvaško - slovenski klub in Pravaši.
Dunaj. 22. junija. Kritičen položaj v Hrvaško - slovenskem klubu se je zopet poostril. Dasi je dr. Šušteršič desauiral poslanca Žitnika. vendar Pravaši s tem še niso zadovoljni in smatrajo to le za primerno pokoro. Nezadovoljni so tudi glede tozadevnih objav v današnjih dunajskih listih.
KORUPCIJA NA OGRSKEM.
Budimpešta. 22. junija. Slučaj poslanca Ercz.vja. ki je streljal v parlamentu na Kova-cza. ko je ta ustrelil proti Tiszi dokazuje, kaka korupcija vlada na Ogrskem. Posl. Erczy. ki pripada vladni stranki, je takoj po dogodkih v zbornici javil policiji, da je v splošnem razburjenju streljal tudi on. A na policiji so ga prosili, da naj molči o vsem tem; isto mu je svetoval tudi ministrski predsednik Lukacs. SedaLpa Erzy v časopisju objavlja odprto pismo. v katerem izjavlja, da ca ie policiia in nato Lukacs pregovoril, da naj molči o svojem streljanju. Res lepa vlada in policija, ki zakrivi taka dejanja!
ČUVAJEVA NASILJA.
Zagreb, 22. junija. Aretirali so znanega in odličnega hrvaškega književnika Milana Marjanoviča. rodom iz Kastva v Istri. češ. da je v zvezi z dijaškim listom »Val«. Dokazati mu niso mogli ničesar, vendar je policija izdala razsodbo, po kateri se izreka desetletno izgnanstvo znamenitega pisiatelja iz Hrvaške. Iz ječe so ga naravnost odpravili na mejo ter mu niso dovolili, da bi se sestal s svojo soprogo in otroki.
NOVO ČRNOGORSKO MINISTRSTVO.
Cetinje, 22. junija. Dolgo časa sem napovedano demisijo ministrskega predsednika dr.
Tomanoviča je kralj Nikua siecmji^ >prejei. Sestavo novJil, kabineta je poveril generalu
Mitar Martinoviči# posle notranjega ministrstva je prevzel zloglasni Jovo Plamenac. ju-stice in prosvete dr. Sekula Drljevič. finance Dušan Vukotič. Reakcionarni sistem ostane torej popolnoma isti kljub izpremembe vseh!
+ PENCO slavejkov.
Zagreb. 22. junija. Danes je posebna de-
putacija bolgarske prestolice prepeljala skozi Zagreb v umetni žari pepel prvega bolgarskega pesnika Periča Slavejkova. ki je umrl
v	Lago Brumato ob Comskem jezeru v Italiji. Pogreb se vrši na stroške mesta Sofije. Ministrstvo prosvete je izdalo razglas, da se zbirajo prispevki za veličasten spomenik preminulega pesnika.
RUSKA DUHOVŠČINA PROTI USTAVI.
Peterburg. 22. junija. Pred volitvami za rusko dumo je začela ruska duhovščina že na povelje svetega sinoda z najstrastnejšo agitacijo. Vrše se povsod eparhijske konference, ki sprejemajo resolucije, da more iti duhovščina v volilni boj za vladne stranke, ker le na ta način je mogoče, da se povrne carju popolna moč in da se odpravi ustava., ki Rusiji prinaša veliko škode.
ITALIJA IN FRANCIJA.
Peterburg, 22. junija. Potrjuje se, da je
prva in najvažnejša naloga novega ruskega poslanika v Rimu grofa Krupenskega izgladiti precej negotovo razmerje med obema državama. ki je v zadnjem času praeei neprija-teijsko.
RUSIJA IN TURŠKA.
Peterburg, 22. junija. V ruskem ministrstvu zunanjih del se smatra kot glavna naloga. da se preprečijo na vsak način vsake na-daljne posledice italijansko-turške vojne. Ruski poslanik v Carigradu Mihajlo pl. Giers pa ima nalogo, naj konečno dovede do definitivne rešitve dardanelskega vprašanja. Kolikor bolj se širi baza tega konflikta, toliko aktualnejše postaja to vprašanje, akoravno Rusija ne želi, da se zaplete vanjo. Vendar pa prevladuje v ruski diplomaciji prepričanje, da bi bilo najbolje. ako se posreči Italiji popolnoma uničiti Turško, ker bi to pomenjalo tudi najnaravnejšo rešitev dardanelskega vprašanja. To prepričanje ruske diplomacije je tudi neposredni vzrok skupnih interesnih točk italijanske in ruske zunanje politike.
Za kratek čas.
Kmet (ki vprvič vidi avtomobil) proti svojemu prijatelju); Slišal sem, da se s takimi vozovi vozijo samo hudobci, eden mi je celo pravil, da so včasih ravnotako napravljeni, kakor da bi prišli naravnost iz pekla.
Prijatelj proti kmetu: Kako pa govoriš. Ta dva, ki sta se sedaj peljala mimo, nista nihče drugi kot doktor Šušteršič in doktor Lampe, ali jih ne poznaš?
Kmet: Opazil sem samo, da sta prav črna, zato sem se spomnil, kaj sem nekoč slišal.
»Boltatu Pepe« pošilja vsak teden iz Kodeljevega svoje pozdrave. Midva, ki sva ga hotela osebno poznati, sva se napotila neko soboto zvečer na Kodeljevo. Da ga zalotiva kje na prostem, sva dobro vedela, saj sam vedno trdi, da rad vagabundira, stalnega bivališča pa, da je na Kodeljevem.
»V gradu menda ja ne stanuje?« pravi moj prijatelj.
»V grajskem hlevu preje, ali ne vidiš njegovo sliko, izgleda kakor postopač,« odgovo-mu jaz in mu pokažem sobotnega »Slovenca«.
Preiskala sva vse, toda zaman, nisva ga mogla najti. Ko tako hodiva svojim potom, zasliši naenkrat moj prijatelj neko vršenje v bližnjem grmiču. Midva stopiva bliže, in glej ga spaka, pred nami je stal »Boltatu Pepe« ravno, ko je »palco lomil«.
Dva radovedneža.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Deklica se sprejme v delikatesni trgovini in vinarni. Kje. pove »Prva anončna pisarna«.
Spretnega krojaškega
pomočnika
samo za boljše delo sprejme takoj
FRAN KRAIOER, krojaški mojster, Gosposkr ulica štev. 5.
Z julijem 1912 začne »Slovenski Ilustrovani Tednik" 01: občevati nov romar
„V službi kalifa*.
„V službi kalifa" je najznamenitejši roman izza vlade Arabcev v Španiji. Ta roman je od konca do kraja zelo zanimiv, tako da bralec nestrpno pričakuje nadaljevanja, ki ga seznanja z vedno zanimivejšimi doživljaji glavnih oseb. V romanu se opisuje usoda jugoslovanskega kristjanskega kraljeviča Strezinja, ki je bil prijatelj poveljnika telesne straže arabskih kalifov (cesarjev) Wadha el Ameri in usoda kristjanske deklice Fatime. Kot kraljevi odposlanec je Strezinja v sužnji Fatimi spoznal svojo rojakinjo. Fatima se je zaljubila v Strezinjo ter mu je po burnih dogodkih na dvoru rešila življenje, a on pa njej zlato prostost. Ta roman je poln zanimivih zapletljajev in pretresljivih prizorov. Roman „V službi kalifa" ni nikak šuntroman, temveč ga je spisal odličen pisatelj dr. Vel. Deželič.
— 528 -
samo mignil z glavo”v pozdrav, stopil 1? njemu in dejal;
— Vojvoda burgundski, je dobrodošel pri Cabocheu.
Ivan Nevstrašni je stopil k veliki mizi. na kateri je bilo polno kositernih posod napolnjenih z vinom, pograbil prvo in s teatralično preprostostjo je napil Cabocheu;
•— Mojster Caboche. je dejal, ljubi ste pri meni na moje zdravje, in na mojo slavo. Jaz pa napijem na zdravje vaši podjetnosti in vaši sreči, ki je obenem moja sreča!
Trenil je z nagovorjenim in izpraznil čašo na dušek. Drugi so sledili njegovemu zgledu. Vse vprek se je napijalo in nazdravljalo, zaslišala so se žuganja. kletve, pridušen šum je naplonil prostor in se zibal zaeno s svitom plapolajočih bakej semtertja. Najrazočnejši pa ie bil krik;
— Smrt Armanjčanom. Dol z Armanja-čani!
— Smrt tiranom, so klicali meščanje. češ, za nje niso le Armanjačani edini sovražniki!...
— Živijo svoboda! je zaklical Caboche s tako resnim glasom, da se je vojvoda nepri-prijetno zganil dirnjen.
Ko se je trušč polegel, se je obrnil vojvoda h Cabocheu in njegovim prijateljem.
— Gospodje, oprostite mi. da prihajam malo pozno na omenjeni kraj. Zgodilo se pa ni iz omalovaževanja niti iz strahu, kakor meni mojster Caboche. Zvedeti sem le moral, kaj nameravajo, naši skupni sovražniki. Armanja-ttemi. Sedaj vem in vam hočem povedati.
— —
VII.
Kako le bila sklenjena občanska vojska.
Passavant je takoj spočetkoma zapazil dve stvari, ki sta bili zani velikega pomena. Skupščina je zborovala v okrogli dvorani, ki je mogla radi svoje obširnosti zlahka vsprejeti čez stotino oseb. Sem se ni iztekal drug rov nego ta. v katerem	se je	pravkar	nahajal.	Ravno
nasproti temu	hodniku preko	okrogle	dvora-
ne je začenjalo stopnjišče. po katerem so ljudje prišli pod zemljo. Vsaka nevarnost, da bi mogel zaiti, je bila s tem dejstvom zanj odstranjena. Sigurno [č mogel računati z možnostjo, da dospe po onih stopnjicah na beli dan. Kakorkoli trdno naj se zapirajo vrata na vrhu stopnjic. preje	ne bo	miroval,	da jih odpre.
Duh svobode in	slast do	življenja	sta se
naselila v Passavanta. Začel se je zanimati za zborovalce.
Štel je in naštel trideset meščanov in dvanajst Burgundcev. Govorili so s poudarkom iti pazno poslušali.
Dana je bila možnost, (da bi se plemič neopažen priplazil do njih se pomešal med nie In z njimi mirno odšel, ko bi bil pogovor končan.
V slučaju pa. da bi mu bilo bliianje onemogočeno. bi moral počakati, da obiskovalci katakomb odidejo in da udre vrata.
Pripravljen Je bil za oba slutaja. Stisnil pe je v plitko dolbino v skali in brez nevarnosti prisluškoval; opazoval ter Saka) pori* uladtiega trenutka.
Hiša Saint-Poi.
v
m
Knjigoveznica
A. Feldstein
v Ljubljani Radeckega cesta 12
se najtopleje priporoča.
Štampllje
vseh vrst za urade, dri-Stva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in Izdelovat«!) kavčukovih StampiliJ.
Ljubljana, stari tre **•
C»nUd franko. j
Išče se dva krojaška
»'nega za fino veliko delo, drugega istotako za fino veliko delo, ki pa mora prevladati tudi fino dngješko damsko delo.
Ponudbe pod šifro „Št. 8“ na »Prvo anon-čno pisarno".	424
O. Bračko
Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12
H&h priporoča prave fine francoske parfume,
t
£
bogato zalogo rokafč
In vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
£
S;
Specialna trgovina t
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
    =1*
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar V Llubljani, Jenkova ulica št. 7.
priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
julija Stor —2**“
Prešernova »Ilca štev. $. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tenois hi pristnih
goisserskfh gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
»Angleško skladišče oblek“\
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. S.
naznanja
omar za led
\r puLjuhaih: velikostih za pivovarne, icsiavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
• Cene najnlžje.	Postrežba	točna.
IJ	Ceniki zastonj in poštnine prosto.
^	...—d
Tvrdka Biiina & Kasch nasi. Poroča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstn h
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, n lr.	-,.r -i- ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov,
•	G	ll	II D © f Ij kakor tudi vse kirurgične potrebščine kiine pasove,
ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh ■ . ...	t	i	i»	vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna
LjUDijana, ZJtiOVSKa Ul. *>m solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo.
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.	j
IV. RAVNIHAR, m2.'FS£Sr Ljubljana
Sv. Petra cesta štev.
Ker sera z večjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi }e mogoče postreči slav. občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno znanimi znamkami n. pr.: Glashfltte, Schaiihausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah. — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim. «•» Lastna delavnica za popravila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova delau
Postrežba točna in cena.
M
O
(A
sai
IM*
sz
■”<3
OJ
=3
C/>
3
CL.
-1
C
to
N C —n CM
JE.
‘H’
</>
EJ
C/> 3T BJ -t
Ui
sr
EJ
Ou
n
tu
o
7T
C
(/>
=J
O
G:
/"n
raest m
£L
tS"
OJ ^3
O* O S M
3= 2 n>
zžz 3
to 5: xr
o S
C =» ==- w
"T
3
gj
*2.
	Prihod vlakov v Ljubljano iz:									
	Dunaja . . .	12'“	8*2®	4.-«	5*22	9*56	12*47	5.21	8*22	5 n
	Trsta ....	12-22	4-09	g.«	11«	2-51	6*ii	9-JZ	11-22	|
	Trbiža ....	7.2?	9*51	U-M	4*20	7.00	8*22	11*22		
	Kamnika . . .		ll-00	2*41	6*22	10*^0		#		
	Rudolfovega	8-50	3.°0	9*12						•
	Kočevja . . »	8-°!’	3'00	9*1»						1
	Vrhnike . . .	g.38	10-36	7.M						”1 I
	• Brzovlak. •• Vozi ob nedcljuh in praziiikih. Odhod vlakov iz Ljubljane proti:									
	Dunaju . . .	12*22	12*12	4*22	7.30	11*26	3*u	6-22	9*22	1045!
	Trstu ....	1-2	3*22	5*12	6*°3	10-02	l-o«	5*41	8*2	j
	Trbižu ....	f5.47	6-52	9-°»	ll*30	3*22	6*22	10*22		t
	Kamniku . . .	7. 27	ll*50	3.12	7*15	11*22				i
	Rudolfovem. .	■jr.32	J.31	7.44						|
	Kočevju . . .	7.82	J.S1	7*“						
	Vrhniki . . .	7.35	■j.18	8*12						
	* Brzovlak. •• Vo*i	ob nedeljah In praznikih. + Od 2«. maja oziroma 1. Julija.								
— ŠPIRIT
Iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Oo.
v Ljubljani, poleg pivovarne
'TSSZ IhiblfanaKa kraffltna banka v L|nblfais!. tiar
Stritarjeva cilfcsa. šler, *5.* (la-aitua
Podružnico v Spljetu, fp!«vcwt Trstih Sarajevu, C«oriclr Celju in &gcnc[j& v Grciftežu, Sprejema vloge na knjižice m na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistit
4 Mn
„Dan“
„Dan“
V
Dan
— —
Caboche. Zastopa! Je S SvofA ostou .vujset tisoč meščanov.
OcquetonviIle pa je zastopal vojvoda burgundskega. ki je pa odvagal vse Cabocheove ljudi; Caboche j bil odposiai.e • meščanstva, pripravljajočega se na vstajo. Zgodovina ie le skromno očrtala njegovo vlogo in njegovo delo v veliki žaloigri. ki se je odigrala po celem Parizu.
Morebiti je imel Caboche za se drug namen, nego biti le na čelu hipno pogumnemu meščanstvu, ki je hotelo vreči plemstvo in samo posesti njega mesto. Meščanstvu se je hotelo vlade; pustilo bi sicer več svobode ljudstvu ali hotelo je vladati.
Stvar je vedno enaka, in se bo vlekla, dokler bo obstajala družba. Zakaj bistvo družbe je> — in najsi sta družba le dva človeka — vojske, očitno ali na skrivem. Oba hočeta biti gospoda, oba hočeta vladati. Niti misliti si ne upamo na družbo. v kateri bi ne hotel biti niti eden niti drugi gospodovalec. kjer bi vladal le sporazum in bi stremele vse moči le za občni blagor.
Poteklo bo še mnogo sto let. predno dospe človeštvo do takega življenja, če se ne pojavi med tem že novo bitje, ki zavlada nad človekom in nad zemljo.
O	Cabocheu moremo reči, da je bil hladen, nasilen človek, noseč v sebi nagon upora, ne da bi vedel, kaj naj postavi na razvaline.
Glaven pogovor se je pletel med njim in Ocquetonvillom.
Mojsfter Caboche je bil dejal Ocqueton-ville. hočem vam razložiti načrte gospoda...
—	527 —
1	~ Gospod Ocuetonville. je odgovoril Ca-Soche rezko, vaš gospod je obljubil. da_ pride sem osebno in se pogovorimo o možnostih ,/ojske. Kralj je sicer, žalosten in pust, ravno ,ak. kakor je naše bedno stanje m nase m'sli. °a ni mogoče drugače: trdnjav nimamo, ki ji a stražijo čete oborožencev 111 debelo zidovje. Zalezujejo, zasledujejo in ovirajo nas noč in ian. Zato smo si morali izbrati varen kraj. 1 a Kamenolom je naša Hiša Samt-Poh Gostje, ki pridejo sem so nam nedotakljivi. Ali se je ■ebiti vaš gospod bal, da se ni potrudil k na.. ?
Caboche je vprašal strupeno in s prezir-jivim nasmeškom.
 Pazite se. je ogorčeno protestiral Oc-
quetonville. Naš gospod se imenuje Ivan Ne-ystrašni.
—	Tem slabše, če ga ni tukaj! Ali nas prezira torej, ako se nas ne boji. Zakaj se vojvoda ne potrudi k nam. vprašam zopet. Jaz sem bil v njegovi palači. Z nami je takrat pil iz zlatih čaš. ali se sramuje piti danes z nami iz kositernih? Gospod Ocquetonville, od vas nočem slišati njegovih predlogov, naj pride sam in naj jih pove! Poslušati ga hočemo!
  Tukaj sem je zadonelo zamolklo v tem
hipu po dvorani.
Oči vseh so se obrnile proti stopnjicam, odkoder je prihajal glas. 'ludi Passavant se je ozrl. Videl je. kako se je spuščal zloznega koraka po stopnjišču človek visoke postave, zavit v plašč. Friš* 1 je sredi med navzoče in se razkril. Burgundci so se globoko naklonil^ še globokejše pa meščanje. Le Caboche i«
„Dan“
„Dan“
„Dan“
jfe edini slovenski neodvisn politiški dnevnik., je ljajmformrativnejSi slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list,
je najceuejši napredni dnevnik;, posamezni izvodi po 6 vina ev, S pošto mesečno l,e K 1 70. jt razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njeni.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu flčiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi k/asno Gangiovo knjigo*.
Beli rojaki.
2'k 60 vin.. * poštnino 26 vinarjev več.
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
 4®S£2iSSBatoSa