URN_NBN_SI_DOC-DW8OQGDM
ä ) r u s l v e n i o b z o r n i k XU. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA BIBLIOTEK AiRJ EV SLOVENIJE D ne 22. m arcu 1959 -se je vršil v L jubljani XII. redni letni občni zbor D ruštvu bibliotekapjev Slove nije. Glede na bližnji kongres ju goslovanskih knjižničarjev in za radi reorganizacije sindikatov in d ruštva, je bil zbor še posebej po memben. Udeležilo se ga je veliko število članov iz L jubljane in iz drugih k rajev Slovenije. Po izčrp nih poročilih društvene uprave in zastopnikov podružnic s terena se je razvila živahna razprava. Med drugim so bila sprejeta nova d ru štvena prarvila, izbran je bil prvi častni elan tov. Jan k o G lazer iz M aribora, izvoljeno je bilo novo vodstvo in delegati za kongres tor sprejeti sklepi o bodočem delu. O bjavljam o izvlečke iz glavnih poročil, v katerih je razvidna dru- štvenu dejavnost, in sklepe občne ga zbora. Predsednikom) poročilo Z avedajoč sc sta re resnice, da je odbor društva, p a naj bo še tako prizadeven, brez prave moči, če ni ma ob svoji struni zavednega in dobro organiziranega članstva, ka kor seveda tudi drugih faktorjev naše družbe, od katerih je odvisno delovanje društva, se je odbor ta lkoj po prevzem u svojih poslov lo til v lanskih sklopih postavljene naloge, ki se nanaša na organiza cijsko učvrstitev našega društva. Ta cilj je bil v teku poslovnega leta skoraj v polni m eri dosežen, tako da d anes vsaj vemo, kje in koliko nas je ter kako smo organizirani. Kot vedno, luko ije tudi v pretek lem poslovnem letu vprašanje d v oj nega članstva — strokovnega in sindikalnega —, ikair pač izvira iz dvojne funkcije na.šega društva, povzročalo določene organizacijske težave, ki so zaradi našega m ajh nega števila in razbitosti bile zla sti v sindikalnem smislu zelo ob čutne. Tem u v p rašanju ■— sind ik al ni funkciji našega strokovnega d ru štva — je na današnjem zboru posvečena posebna točka. G re nam reč za predlog, d a bi naše društvo opustilo svojo sindikalno funkcijo in se v sindikalnem smislu v k lju čilo v močni sin d ikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavi je. S tem vprašanjem se je odbor društva v povezavi z našo zvezo ukvarjal skoraj celo poslovno leto, v načelu izrazil prip rav ljeno st za združitev in tudi sodeloval pri raz nih p rip rav ah v zveznem in repub liškem m erilu. K er bo izguba sindi kalne funkcije zahtevala določene sprem em be v naših d ruštven ih pru- vilih, je odbor poveril izdelavo na črta novih pravil posebni komisiji, ki jih bo danes predložila občnem u zboru v potrditev. Če se vrnemo k lanskim prip o ročilom in sklepom občnega zbora, bomo videli, da se določeni tem elj ni problem i našega knjižničarstva bolj ali m anj vsako leto — ali pa vsaj po več let — postavljajo pred občni zbor. To mislim v prvi vrsti na že tradicionalno vprašanje za kona o knjižnicah. Republiški in zvezni zakon o knjižnicah nam reč še vedno nista sprejeta, čeprav so vsi organi naših knjižničarskih o r ganizacij (odbori, sekcije in stro kovne komisije) v tem oziru svojo dolžnost že večkrat in tem eljito opravili. Kaže p a, da je zavlačeva nje rešitve tega problem a iskati ne morda v nerazum evanju odgovor nih organov, temveč v kom pleks nosti in m edsebojni odvisnosti pro- 12 (>
RkJQdWJsaXNoZXIy