KRAŠEVEC: Proč s provincijalizmom — ne delajte krivice! V zadnji številki čitam v notici »K razpisu služb na meščanskih šulah« tudi stavek, ki mi sili pero med prste. Ta staves je: »Akp vprašaš za to ali ono mesto v Ljubljani i. dr., slišiš: tu sem pride N. v Ljubljani, iz Trsta, in Gonce. Poznamo bol in trpljenje tovarišev beguncev in ga upoštevamo « To je za nas žaljivka — to je zaušnica, ki ie ne moremo pre- nesti molče. Clpvek se nehote zamisli v  pclpie^eklo dobo, v dobo, kp je bilo več  vrst državljanov, ko so »nadljudje« zrli  pomilovalno na ubogo rajo. Tpvariši Veruj, da marsikateri be-  gunec zre pp osvobojeni Jugpsiaviji bridko  razočaran okrog sube in preklinja minuto, ki ga je pognaia z doma. Foln ideala, hre- peneč po materi je prišel ponutlil ji svojc  rnoci. '1 Pda marsikje je bil sprejet nladno,  inrzlo, mestp bratovskega objema je našel mrzia srca. Kot potrebnp zlo ga ne mo- neprijetna siika, pntepenca-begunca. Ka-  ko raai bi oašli v spinčno Uonsko, kako bi se razveseiui, kp bi mogli na kamenki Kras ali žal, zaman sp vzaihi. 'iujec se  šopiri na njegovem domu in razdira, kar je prej vekom let zgradil s trudoni. Ne bom razvijal dalje te slike, nc bom vzbujal grcnkih spominov, !oda cno  smelp trdim, da so tovariši iz zasedeoiega ozemija izpolnili v polni meri svojo dolžnost, saj sp odšli, kamor jih je pognala domovina. Na braniku stoje v Korotanu! Z ene narodne ironte so odšli na drugo. lzgubili so mnogi že drugič svoje imetje, ker so bežali pred nemškimi tplpaim. Zdaj pa ta neokusaiost. Z imeni in podatki na dan! Kje so tisti srečni privilgirand begund, Primord, ki so v rezervi pripravljeni zasesti najlepša mesta? Veu z imeni, z dejstvi, da ne bo samo sumničneja, ker nisnio prijatelji prptekcijonizma in zahrbtnega pctolizništva! Spomtajani se časov, ko so prihajali v šole na Primorskem tovariši iz bivše Krairijske in Stajerske. Za pričo jih pozivam: ali sp se čutiii med nami ob Adriji kot potrebnp zlp ali kot tovariši kjlubu kakemu nesporazmnljenju o priliki prihoda med nas. Danes so padie deždiie. meje — Slpvenija je vse — pa lpčujete še vedno med domačini in tujci! Vsak, ki je študiral za meščanske šole, je imel silnega truda in tudi gmotnih žrtev. Toda mi posebnp iz bližine bivše, jugozapadne ironte, ki smo občutili takorekoč iz neposredne bližinie vse vojne grozote, imamo še marsikaj povedati, p čemur se Varn tovariši iz zelene Štajerske niti ne sanja, Kaj pa laška okupacija in naša borba z okupadjsko oblastjo? Več smo prestali v teh devetib mesecih okupacije kakor prej v štirih vojnih letih. Vzdržali bi se, a ni nam bilo mpgoče, Oni pa, ki so še tam spodaj, sp naravnost mučeniki piepncanja, to so iunaki! lovariš, le poiairjen bodi gleae meščanskih šol. lz zasedenega ozemlja bo za stalnp nameščanje mko malo prosiicev, da se rli ni treba bati konkurence. Kavnotakp pa tudi za provizorična mesta ne preveč. Ako bi pa prišlp do tega, da jo ltalijan »popiha«, tedaj tovariš — ne t>p nas več tu! DomotPžje, ki nas vlece k jugu, nas spravi vnovič v prejšnje domov^ k siiiji Adriji. » Saj tu se mnogi izmed mas počuti osamljenega, demokratizem je le iraza, ko-šček papirja! Strankarska zagrizenost in zaslepljenost dpkazujeta dovplj, da ni vojma izmodrila mnpgih. Le tam preko demarkacijske črte — le tam je živijenje za nas Ijubitelje, svobode, tam med ljudstvom, ki celotno umeje težki položaj, ki je demokratsko in ne ppzna kost. Ppzna pa pravo narotino politikp in zna ceniti pravo narodnp bprbo. Akp pstaneruo tu, pa hočemo in zahtevamo, cia sruo enakopravni ra enako vredni, ne — le na papirju, ampak tudi v življenju. iJrovincijalizem naj izgine in bpdimo edino Slpvenci-Jugpslovani, ne pa več Kranjd, Stajerci n Primorci poleg tega pa šv' itrankarji in Miveski strank, ki se tepejo za nadvlado in nas rabijo takp rade le za piipa-go cb vplitvah.