Št. 160. V Ljubljani, sreda dne 17. julija 1918. Leto II Izhaja r»zen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18—, za četrt leta K 9—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in posl ano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev. Zamujeni meseci. Gospoda viteza Seidlerja bodo tudi njegovi manie-toki komaj smatrali za državnika. Toda možu, kateremu ie v tako težkih časih povrjenO vodstvo državne usode, moramo pripisovati, tudi ako še tako podcenjujemo nje-Sove zmožnosti, vendar vsaj najmanjši čut odgovornosti, da bi si pri vsakem politično usodo države določujočem ^ianju poprej napravil sliko, k a • hoče z njim doseči ter da bo pozneje dajal odgovor, ali kako je tudi dosegel Nameravani cilj. In sedaj se vprašamo: Ali je gospod - eidler kaj razmišljal, kaj bi utegnil doseči, ko je izlo-parlament? Ko se je dne 15. marca vršila zadnja seja v državnem zboru, je bilo na teni, da se praznujejo l.itke velikonočne počitnice. Zbornični predsednik dr. e Napoleon, ustanavljati umetnimi potom države to idir'žiarv/ice lin jih izročati posameznim sorodnikom in prijateljem — pa tisti čas je bito to že še moigoče, iker je ibiiilo to v idiuhiu časoiv-mih tandeme. Danes pa1 je igospodamslkli ustroj in ljudski razvoj povsem dnugaoen, zato so vse talke iin podobne imaihiinacije z živimi delu evropskega prebivalstva) neizvedljiva stvar. Za itrajnio neizvedljiva. lin če bi že bito mogoče tu alii tam vriniti v kaki d.rižiaividi tujega kirailja, bi se moral ta prffiaigodiiiti razmeram !in lofkollioi nove domovine, allii pa b/i morali pobrati šila in to-pita 'ter gtodatl, da pride, tod koder je prišel. To nam dioivdlij jasno liizipriiaujeta zigieda Rum utrni j e in Graitje. Kakšen bo bodoči razvoj vzhodne Evrope ? Vieiliilke ruske države ni aedSnjeivialia le cen-tralliiističnia vtlada, iki je imela svojega mosiitellja v carju, tudi me le stoletna politična enotmoisit države; politična skupnost mi ustvarila to trdimo gospodarsko skupnost, izalčrltano idieotoigti-■jo. Vsak Rus in Nerius države se ie čutili državljana mogočne državne itvioiribe, in če ni družite prebivalcev drugega, je biilia to enoitna, skupna birokracija: To je bilo v enih časih, ko posamezni ruski deli niso 'imeli še nobene gosipodlarv ske slkupnoslti, ampak jiiih je iveizala le omenjena birokracija. Teldlaj bi bliilio še moigoče eventiuail-nio razcepljeni in od ruskega državmeiga trupla odtrgani dedi itvoriilli celote zase, ne da bi biil njih obstoj ogrožen iin neimoKoč. Seveda je blilo moigioCe to to iv čisto algrarislkli Riusijii, kakršna je billa nekdaj. Danes pa imaita Poljska in Livomska že žeto razvito industrijo, iki je navezana na izvoz v Rusijo. Za Nemčijo bi ta industrija že radi ite-gia ne imogila biti imerodatjua, ker jti stoiili nasproti mnogio bolj razviita saška industrija, idasli ie še več dragih vzrokov, iki govore za ito. Pa ne le Poljska in Livomska, tudi Velika Rusija lin Ukrajina ‘imata že tako riaizMito limdlustiriijo, da sta na-vezami druga na druigio. Odesa mi le pristanišče za Ukrajino, ampak ituldii za Veilkio Rusijo:. Sibirija bo morala sprejeti iv svoje ogromno ozemlje velikanske množice ruskega prebivalstva, Ikli v domovini ne bo našlo dovolj 'kruha iin dela, vsaj dolkller no bo odpomoiglla temiu industrija-llzacija ruske države. Tudi če dolbe ruski kmetje vso zemljo, bo weindar preveč rok mn premalo dela. Ker mi dovalj Inidiuisirlije, ostane le še —- izseljevanje kot ediina rešidma poit. Kanu? V Sibirijo. Amerika se bolj lin bioilj zoperstavlja kolonizaciji. — Vse to so one miti lin vezli, kij združujejo p osam zn e dele Rusije. Tom tendencam nasprotujejo druge, med katerimi liigira majvečjo vlogo narodnostna tendenca. Vsalk del nekdanje Rusije, ik» čuti v sebi jezikoivnio lin narodnostno posebnost, Si skuša priboriti lastno državnost. Predlvsemi Poljska in Rimska, kli sita že imelii svioj čas svojo samostojnost, sii prizadevata_ postati_ neodvisni. Med vojno se je razvil iin ojačil tudi inaciiionalnii čut Ukrajine. Cii m je nasitala irevoiliuaija, se je odtrgialio iod skiupne ruskie države mebrioj manjših dedov, posebno obmejnih, ikli so takoj tvoriš sivioje repubiliJke. Toda vise te so to začasne državnosti, posiledice notran jili gibanj iin zimed in pomainjklijive uprave. Tuje orožje jih je 'Odce-pio iod velllike države lin se^daj so sltailei naenkrat tu, me zavedajoč se prav, kaj sedaj. In ta-iko sio lUlstasnoviMi ti posaimezmi deli svojo neodvisnost. Njih posedujoči razredi pa so iskali zaslombe in varstva glavno pri Nemčiji, da jih obvaruje pred revolucijo1, pred boijševazmoim, pred razdelitvijo posestev iiin zemlje, pred novim sociiallizimiom. Tako se b*oirliflio med seboj štiri tendence: Gospodarske razmere in prfiidloib-Ijeina ideoliogiija hočeta enotno Rusijo, narodnostne potrebe silijo ipo državni neodvisnosti. Zmagovalni meč zahteva odcepitev od Rusije, razredne koristi posedujočih, predvsem^ posestnikov zemlje zahteva priklopitev nemškli reakciji. Ta zadnja tendenca bo oblik^ivana seve glavno od izlida vicjne. Zopet 'opozarjamo na Napoleoiniove ustanovitve držav, iki so po za~ toniu njegove sliavie izigintille brez slediu. Naspot-no bota vodii pnvii dve tendenci ido ustanovit-ve nairodnfih držav, ki bodo itrdrno zidružene po pogiodbaii — po prosti trlgovimii, prometni skupnosti in gospodar«ki zakonodaji — ali pa do u-staniovitve1 ziveKine države, do ruskih zedinjenih držav. Eino' ali drugo: Državna zveza ali zivezma država. Ako bo hotela bittii nova zveza držaiv vzdnodu protiutež ostali Evropi, bo mo-ralla biti v pnvii virsti sposobna za bojmo oirgau nizaciiiiio, (kar pa zopet izaihlteva močnio aviezo. Talko bo zvezna država skoroda posledica razmer, ki bodlo nastale po vojnli. Im prav gotovo bo cela vrsta zadev med temi državami, ki bodo vsem skupne. Zato bo treba itudli vsem skupnega origana. Za ostale zadeve pa bodo zadostovali in odločevali narodni parlamenti. Izjvzemši Poljsko se razmere na vzhodu v tej smeri resnično tudi razvijajo. Ne zaito, ker bii biilia ta rešitev morda najboljša, ampak ker silijo razmere k temu. Kdor paZmo zaskdltije razvoj v Zaipadini Evropi, vidi nastajati Zedinjenje ruiske države._____________________(Po »Kampfru«). Politični pregled. — Pred sestankom parlamenta. Z Dunaja dne 15. julija poročajo: V parlamentarnih krogih vlada veliko zanimanje, zakj so bili v soboto ponoči prvzaprav sklicani načelniki klubov k ministrskemu predsedniku viteza Seidlerju. Zakaj je ministrski predsednik dr. Seidler tako naglo in ob tako pozni uri poklical k sebi klubove načelnike in jih držal pri sebi, ne da bi počakal pondelj-kove seje klubovih načelnikov, ki ie sklicana za peto uro popoldne, še sedaj ni pojasnjeno. Govori se dalje, da so se vršila poprej z nemškimi nacionalci posvetovanja o mirovnem delovanju in mirovnih izgledih, o katerih pa se varuje najstrožja, tajnost. —* Uradno se je izdalo naslednje poročilo: V soboto zvečer se je vršila pri mini- strskem predsedniku dr. Seidlerju seja klubovih načelnikov gosposke in poslanske zbornice, ki je bila proglašena za tajno in se je tikala orijentacije o položaju glede razvoja državnozborskega zasedanja. — Češki »Narodni odbor«. Po dohdh pogajanjih se je konstituiral češki »Narodni odbor«. Za predsednika je bil izvoljen dr. Kramar, za podpredsednika poslanec Klofač in načelnik agrarcev Švehla, za tajnika dr. Soukup. »Narodni odbor« je izdal na češki narod inanilest, v katerem zahteva, naj se združijo vse narodne sile. Državna stranka. Kakor smo svojedobno poročali, se je v avstrijski gosposki zbornici osnovala nova stranka, ki si je nadela ime »Državna stranka«. Nova stranka se je predvčerajšnjim konstituirala ter soglasno odobrila strankin program. Stranka izjavlja, da je v svr-lio krepkega kulturnega, političnega in gospodarskega razvoja Avstrije potrebna preosnova ustavnega in upravnega ustroja. Bistveno vsebino avstrijske državne misli išče stranka v združenju enakopravnih in neodvisnih narodnih plemen v državno enoto, ki je dolžna vsa plemena podpirati v svobodnem razvoju njihove narodne in kulturne posebnosti. Jedro nove stranke so češki člani gosposke zbornice. —» 12 milijardna vojna kreditna predloga. Vlada bo predložila državnemu zboru načrt finančnega zakona o upravnem letu 1918/19. Načrt je sestavljen za dobo šest mesecev in se krije z zadnjim tačas veljavnim proračunskim provizorijem. Izhajajoč iz morebitne kreditne potrebe v prihodnjih šestih mesecih, zahteva vlada dovoljenje, da naj se vsled vojne povzročeni izdatki nabavijo s kreditnimi operacijami do zneska 12.000 milijonov. Ker v upravnem letu 1917/18 ni prišlo do finančnega zakona, se mora naknadno odobriti pravna podlaga za računski sklep tega upravnega leta. — Medicinska fakulteta v Zagrebu. Na predvčerajšnji seji hrvatskega sabora je bila v prvem branju soglasno sprejeta zakonska osnova, s katero se ustanavlja medicinska fakulteta na zagrebškem vseučilišču. Faktično se je omenjena fakulteta že aktivirala in so se predavanja že letos pričela. — Dogodki ob Piavi. O dogodkih ob Piavi bo po. slanska zbornica razpravljala v tajni seji, katero lahko predlaga ali zbornični predsednik sam, ali pa petdeset poslancev. Za sklepanje o tajnosti seje zadostuje pi iti -dilo navadne večine. — Cadorna. Porro in Capello odstavljeni. Kakor poroča rimski uradni list, so bili generali Cadorna, Porro in Capello stavljeni na dispozicijo in so izgubili čin in dohodke kot armadni poveljniki. Tudi general Cavaciocchi je bil stavljen dispozicijo. To je posledica italijanskega poraza pri Kobaridu. — Morilci grofa Mirbacha aretovani. Kakor poroča brzojavka »Exchange Teiegraph«, so morilci nemškega poslanika grofa Mirbacha že pod ključem. =— Ententne čete na murmanski obali. Iz Rotterdama se »Az Estu« poroča, da bodo ententine čete na vsak način branile murmansko obrežje. Iz Anglije pošljejo v najkrajšem času nove čete v Ledeno morje. — Nova ofenziva na zapadli. Včeraj se je raznesel glas, da je na zapadni fronti pričela nova mogočna ofenziva nemških armad. »Secolo« poroča iz Pariza, da pričakujejo že nekaj dni na Francoskem mirno in odločno novi nemški napad, za kateri je glasom poročil letalcev vse pripravljeno. Nekako vznemrjeno se vprašujejo, zakaj se ofenziva še ni pričela. Domneva se, da namerava nemško armadno vodstvo novo nezaslišano presenečenje na kakem odseku fronte, in da bodo najbrže napadli z velikim številom tankov. j = Kerjenskii za vojno proti Nemčiji. Pariška »Agen-ce Havas« poroča: Izvršilni odbor socialistične radikalne stranke je sprejel v nedeljo Kericuskega, ki je izjavil, da se po njegovem mnenju nahaja Rusija že v vojnem stanju z Nemčijo. Kerjenskij je zahteval, naj bi vsi narodi entente Rusiji pomagali ter ji poslali nekoliko čet, zlasti pa municije. A požuriti se je treba, da se reši Rusija iz težavnega položaja. V treh mesecih bi bilo morebiti prepozno. .... c t Frncoski glasovi o Hertlingovi izjavi. riancosKo časopisje splošno ugotavlja, da izjave nemškega držav-nega kanclerja grofa Hertlinga ni smatrati za kak senza-cionelen dogodek, izjava da marveč samo dokazuje, da ostane nemška državna politika neizpremenjena in da vlada popolno soglasje med vlado, vrhovnim vojnim vodstvom in državnim zborom. Časopisje razpravlja zlasti o onem delu govora, v katerem državni kancler izjavlja, da je pripravljen poslušati sprejemljive mn ovne predloge ter o njih razpravljati v majhnem krogu. Skoraj vsi listi zatrjujejo, da ententa ne pojde na ta lim, s katerim se v prvi vrsti hoče razdvojiti aliirance. — Angleško delavstvo za Alzacijo-Loreno. Franciji na čast je angleška delavska zveza priredila v londonskem Hydeparku veliko manifestcijo. Sprejeta je bila ob burnem odobravanju resolucija, ki zahteva, naj sc Anglija ramo ob rami s Francijo bojuje tako dolgo, dokler ne bo osvobojena Alzacija-Lorena in zdrobljen pruski militarizem. — Kitajski izvoz v Rusijo. Iz Pekinga poroča Reuterjev urad: Nasproti pritožban, da zvaža Kitajska bombaž, mast, kavo in drugo blago v Rusijo, odkoder blago končno prihaja v Nemčijo, se uradno izjavlja, da se po železnicah, ki so pod državno kontrolo, tako blago ne pošilja v Rusijo. — Amerika zaprla inozemske zavarovalnice. Kakor se javlja iz Washingtona, je vlada Združenih držav zaprla 19 sovražnikovih zavarovalnic ter njih premoženje prevzela v javno upravo. ________ Dnevne beležke. — Občutno podraženie kruha? — Menda za 75 odstotkov? Ddge hude čase imiaimio za seboj Sil alb je bili Ikinulh, 'katerega simo dolge časa dobivali. Noben človek ni vedel pravzaprav kialkšimo imešajnioo mora požirati iv podobi jktitihia. Željno pričakujemo -naveza .krnilia, jWi naj bli se pelkel liiz prave molke old žita] nolve žetve sie že pečajo pnalv pridimo, kako bodo ob-ouibno podražiJi kruh. Najprej, (kalkor zimam* so tioibiili agraroi i da rilo iv dbililki zvišanja cene ziitu. Sedali pa se prunese to zvišanje cene na pr ebi- vailstvo. Vrhiutega zahtevajo pekli svoj dal. Im sedaj hočejo ceno kruhu zvišati ipri kili :na eno •kramo. 'Do zvišan nič pa utečejo vpeljati naenkrat po vsej (državi, temveč vrstama po dežellalh. Vlada še ina čistem, ikaltera dežeal naj bo prva, da bo jeidila duažji kruh. Kak iv.tiis bo »bo po-draženje napnaviilo ina že iitalk izmozgamo prebivalstvo, hočemo počakati. — Potres smo čutili v Ljubljani včeraj popoldne ob 1.45 minut. — Tako je prav! Kakor je delavce brez razlike naroda v Avstriji razočaral zadnji sklep nemško-soc. dem. kluba, da bo glasoval za proračun Seiglerjeve vlade, ravno tako bo razveselil in navdušil včerajšnji sklep istega kluba, da bo sedaj glasoval proti proračunu in vojnim kreditom. Razumemo težki položaj nemških sodrugov v sedanjem političnem in gospodarskem momentu, ko delavno ljudstvo strada na vseh koncili in krajih, ko se delavstvo v vojni industriji neusmiljeno preganja. Del tega -bi se bilo dalo olajšati, ko bi imeli vlado, ki bi bila kos svoji nalogi. Ali sedanja vlada še ni pokazala ne volje ne sposobnosti za resno parlamentarno delo, za rešitev vsaj del tistega, kar avstrijski narodi pričakujejo in kar bi se v vsaki drugi državi že davno bilo izvršilo. Toda Seidler je za to nesposoben in radi tega nevreden zaupanja parlamenta in tem manj soc. dem. delavstva. Boj taki vladi, je edini pametni odgovor. Delavstvo se tega boja zaveda, čeprav je čas kritičen. Taka vlada mora izginiti in dati mesta drugi, ki bo kos veliki nalogi. S tega stalšea pozdravljamo sklep nemških sodrugov, ki so pokazali svojo politično odločnost. Tako je prav, naprej po tej poti! — Preosnova kazeusko-pravnega reda. Jiustičmi minister de predložil potslaasikii zbornica zakonski imačrt za enostavnejše postopanje v kazenskih stvareh. Najvažnejši sta izpre-memlbi, da ise število sematnfuh članov araiiža na sadiiščih prve instance od štirih ina tri liin nia sodiščih druge iinstance od petih ina itirli ter ida se uvede za lažje zločine in prestopke enostavnejše postopanje pred posiamelzinlim sodinliikioirni. Razen tega ise omejii prisilno preganjanje, dolo-čanje pridraim se 'prenese ina sodno pisarno, pii-sanska dala v postopanju radi prestopkov se zmanjšajo itd. Novela dalje nanovo urejuje pristojbine za prtiče iLn iz v edamce, priznava ziago-vorništvu pravico dio vpogleda v akte pripravljalnega postopanja lin aiazšinja pravico izredne olajšave v porotnem posilopanjn. S tem je v zvezi preureditev prizliva v (kaizensikih stvareh. Piniziv v bodoče ne bo odvisen tod 'tega, če je sodišče uporabilo 'izredno olajšajmo pravico ali ne. Toženec se ibo lahko pritožili, ako se 'kazen ni ztnližailai vsaj ina pollioiv!ico odstavne majmiižfe irnere, tožite,lj pa, ako ikaizen ne dosega polovice -najvišje mere. Znižanje senatnih članoiv in sodstvo posameznih sodnikov velja le za vojni in prebodnii čas. — Cestni izgredi v Ljubljani pred sediščem. Bito je že nekaj obravnav radi znanjih cestnih deirmomstinacii 24. apnila t. I. V siobotio je bila 7jO-pet Obravnava proti 11 oisebam. Obsojeni so birtii 'Obtoženci v ječo od 14 idinti ido 3Vi 'meseca. Nelkiaj obravnav je že blilov nelkaj se jih bo vršilo v kratkem. Pni dosedanjih so bi'lti števiillinii demonstranitije občutimo ikiaizinovaimi. — Predujmi za ženske vojaške pomožne moči. Stanovanjski oddelek vrhovnega armadnega poveljstva razglaša, da določbe, po kateri se imajo plačevati ženske pomožne vojaške moči za nazaj, ne more spremenit!, ker se odtegne s tem vojaški upravi vsakršno sredstvo, če pomožna moč zapusti svoje, službeno mesto, izteijati od nje plačo, ki jo je ta prejela za naprej. V posebno ozira vVednih slučajih pa dovojuje vojaška uprava izplačevati ženski pomožni moči predujem v znesku največ polme-sečne plače. — Joško Zorman bivši član rulsike opere v Rigli 'im hrv. mar. opere iv Osijeku je amgiažovau kot bariton za bodočo sezono stav. nar. gledališča. . , ..... . _ Detomora je osumljena neka dvaindvajsetletna dekla na Bledu. Detomor je izvršila koncem maja. Oddali so jo radovljiškemu sodišču. Razmere v Pulju. V Plutju se srne po novi odredbi trdnjavskega komisarja prebivalstvo mudili ina Ulicah zvečer do 11. ure, itn sicer glede ua »to, da se zaiptinaijo javni 'lokami' od 10. lin da prihaja večerni vlak šele ob 10. uni 14 minut v Puilj. Tragična smrt orožnika. V petcK poldne sta bila v Divači dva vojaka !in pcki nelkiaj perila nekemu vrtnarju. Ko to zapazi, isteče orožnikom naznanit. Orožuiik, Z i t 'iv o po limemu, ise bitno odpravi in grešita z vrtnarjem za vojaki do Poviirja. Taim lih dobit a jm areti-rata ter ženeta k županu. Kakor prioe izpo~ vddo, je otiažmiik vojaka iOtziniemjal. Vojalka ®o irazijeizli, potegme bajemet ta zabode onomrnika v sroe. Ves razburjen skoči mamiesto skozii vezuna po- 3ikradfcv vrata ma nasprotno stran. Orožnik zbere 'Sivicje z/adnje inioči, ipograbi za samokres iin usitrellii vojaka iod strani tuidi v srce! lOiba se zgrudita murtvia vsak ina svo)o strain. Dnuigi vicjalk pa zbeži, ali so ga že ipnijoli v 'Divači. — Roparski umor. Iz Seivmiae ipondča^o: V soboto 13. 't. 'im. se je maha jall iposestniilk Ivan Klemenčič liz Kladja v igiostillnli Antona Vrtov-šika v Btiancli. Na 'drugem ikcimou unize je sedeli neki imllad človek. Ko je Kllemenčič 'Odšel, >e šel za mjiim oni meznanec lun Ria pni giozdi' nnailio preid injegoviiitn domom napadel din oropal. Klemenčič je imel pri seibi baje Okoli 80.000 K-Šols/kli otnoci so slišali, kako je Klemenčič kilii-cal ua pormoč. Kilemenčič ite 'biil vočkirat zab;>-dem z imožemi lin je kirnalu ulmml. — Nevihta na Štajerskem. V okraju Weiz je 'divjalo v medoljo hiudo neurje. Kulltiire so umičene. Že4©zimišlk;a ipnoga Wielilz-Birk{elld je deloma razinuisima in promet ise bo nmogel 'obnoviti še le (koncem teidina. — Štiri leta internirana. Te dnii sta se po štirih leltiih vrimilia biivša ddlmatiimsika mestna župama dr. M. Cimgnija lin dir. 1. Krstel v Du-brovnlik oziiroma v Siibcnlilk. Zaocitkoim vojske so ju internirali lin sta dlo amnestije prestajali'3 vise veliko trpljenje političnih preganjancev. Prebivalstvo v Dubrovniku in Sibenilku 4® sprejelo svoja biivša načeilmilka z veillikinn časibmi. _ .. — Nov krematorij na češkem. Pri zadniu seji mesibnega zastopa iv Pardubiciich so odo-bmilli predloge komisije zia zigraidbo krematorija in poslal 'so to komisijo, da pregleda že obstoječi češki krematorij v Liiberou iin nekatere druge v Nemčiji. — Zanimivo. »Nova Doba« piše: V nedeljo so se peljali na progi Plzein-Praga z ineikim to-vomniim vlak/oim itrije švtiicansiM vagoni z oanac-bo »Zucker-Tiransporlt nach Schwieliz riich«. Tonej tudi v Švico že piošiiljatmo sladikoi • — Orožnik ustrelil kmeta. V Sv. Urbanu pri 1 tuju je orožnik ustrelil oženjenega posestnika Jožefa Potci-co. Branil se je, ko je prišel orožnik ponj, da ga odvede, ker je prekoračil dopust. — Ženski shod v Sarajevem. Žene rezervistov v Si-rajevem so sklicale shod, na katerem bodo razpravljal0 o nezadostnih podporah. — Iz Zagreba v Samobor. Kakor pišejo hrvaški listi, odidejo vojaki madžarskih polkov, ki so jih pred kratkim komandirali v Zagreb, v Samobor, ki ni daleč od Zagreba. — Radi politike mu razsekal slavo. Pred nekaj dnevi je prišlo v neki zagrebški gostilni radi politike do prei J' kanja med frankovcem dr. Mintosom in nekim poročnikom. Poročnik je v jezi prijel za sabljo in udaril dr. Min* tosa z njo po glavi. Ranjenega so prenesli nato v domobransko bolnico, kjer je dobil prvo pomoč. Nov gospodarski polmesečnik v Zagrebu. V Zagrebu se je osnovalo novo trgovsko podjetje, ki namerava izdajati razne revije in dnevnik. Kot prvi list bo ■/.-dalo novo podjetje polmesečnik »Slovanski Lloyd«. kt sc bo pečal le z gospodarskimi, trgovinskimi in industiljski-mi vprašanji. Prva številka izide baje 1. avgusta pod ■ uredništvom mladega časnikarja Jurja Kosa. — Kurent. V Ljubljani se je ustanovili konzorcij, ki bo izdiajal.buimoriiistično satiričen illisrt »Kurent«. List bo izhajal dvakrat na mesiC ter iz;ide prva številka že Jkoncem tega meseca. Kurentu se je posircčillo- pridobiti nuno- ! go odlličmih sotrmdmiikov tako humorističnih pi-1 sat el jev kot satiričnih 'risarjev in karlilkaturins-! tov, talko da se bo glede vsebine iin slik mogel j uspešno kosati z najboljšimi podobnimi edicijami drugih narodov. Ker se bo visiled pomanjkanja papirja dotočila miaikllada po številu naročnikov, prosimo vse, 'ki nameravajo »Kuiren-ta« naročiti, da store 'to takoj. Narečnima znaša do konca tekočega ileta 10 ikiioini ter se po-Silja upravi »Kuranita« v LjLibil.ian.i, Stari trg st. 19 (Zvezna tiskarna). Riolkioiplise sprejema uredništvo »Kurenta«, Križevmiška uilfica 9. Kouzor-Cjiij »Kurenta« je iizdal humonisitiični ailmianah »Kuirentoiv • albini n«, Ikii vsebuje Ls ontginiai.inih risb Oasipaniija, Poidrekarja in .n me k ar. pa 'ter šaljive iliteranne prispeivlke 'znanuli sliovems pisatelljev. Album stane 4 K 20 vinarjev, tol sc dobi v vseh slovenskih knjiigarnali mn v upi aiv v,.« vniivi — štirje brezmesni tedni v Nemčiji. NemsKi vojm prehranjevalni urad je pravkar določil termin za napovedane brezmesne tedne. Brez mesa bodo torej peaslec.. .'J tedni: Od 19. do 25. avgusta, od 9. do 15. septembra, <>' 29 septembra do 6. oktobra. Obenem se zmanjša mesna racija v mestih nad 100.000 prebivalcev od 280 Kramo na 200 gramov. V nadomestilo za brezmesne tedne bo oddajali v Berlinu na osebo tri funte novega krompiu- - _ Pomanjkanje obleke ua Nemškem. Na Nemškem s stavili svoj čas rok, do katerega morajo oddati ljudje obleko, ki jo majo odveč. Ta rok je potekel s 15. julijem, vendar je vlada sedaj ta rok podaljšala, ker uspeli, ki ga ic pričakovala od te odredbe, nikakor ni zadovoljiv. Ber-)'n, ki bi bil moral oddati 75.000 oblek, jih je oddal v to svrlio komaj 30.000, komaj tretjino zapovedanega števila. — Trgovina z ljudmi, V finski korespondenci, ki izhaja v Bertom, so dbiiaivMi nasteidnaioi zanimivo veist: Predlagali iso, »nijetnike rideče Sarde posilati v Nemčijo. S teitn memijo na ene »ujetnike«, ki .so bili loibsojcmli na maijimanj triletno prisilimo detle in iiim je doviolljemo, da sii talko odslužijo kazen. Dellafli bodo iv nemišikliih preindgokopih, za kair dobi Finska gotovo minožtao kalija,- V dvaijseifreim stoletju srno . . . — Tobačna tovarna v Rovinju. Razširja se vest, da ise v kratkem »dpet otivioni tobačna tovarna v Roviiinju v listmi. Delavke, Ikli sio že ^optrej delalle v itdvanni, težko pričakuijietioi olt-vofilitve, da bi ikaij zaslužile. Živež je vadimo friažjii, dohodkov pa iod nlilkdder. — Meso morskih psov so začeli prodajati vsled velikega pomanjkanja govejega in drugega mesa v Stockholmu na Švedskem. V kratkem času so razprodali tega mesa na Stockholmskem trgu več kot 100.000 kilogramov. Vojna. Avstrijsko uradno poročilo. Dnina j, 16. .julija. Uradno se razglasa: V [-zeiniljiu sitiilfisenskega ipreiliaza, severno preboda Jonale, v Judlilkaulijih iin na visoki planoti asia-skli es je artilerijski ogenj stopnjeval do inaiivc-eje sile. Ob Monte Pertica in Miom te Soila/nollio-ie sovražnik no liziredno iljuiti lantiljerijsikii ipripra-štirikrat zapored oim srdito jralpadell; vrie 5e-te tvaše 55. divizije ,sio ga delioma z oignijem, de-foina v bliižiinisikam boju krvavo cidlbilo. Soivraž-iniip je liinjed izredno težke izgube. — Na albanski fronti nlič posebnega. Nova nemška ofenziva. B e ir iii n, 16. julija. Voijna .skupina presfc-janasfedinika' Ruprechita: Nia ipoisiaimeizihiih odse-k)Lh ,je oživello artilljerijskio detovainiie. Vzhodno od Avette siinto zavnnilli ipcinočnli sunek, vzhodno (-id Hebutenne močnejši napad sovražnika. Tin se tekom .nioiči raizrvili mavii krajevni boji — skupina nemškega cesarjeviča: Med Ai-siKo ijn. Miarnio iin vizhodino Chatean- Thierryja žfiiviahien itopmiški boj. V imanijšiih poidjeitfih iin s s'Unkoimi četz Manina anigozailnodno ioid Jaiuiligionn,e sni« vdinli v sdvražino črto in privedlii jetnikov. Jugovzhodno in vzhodno Reimsa smo včeraj zjutraj vdrli v dele francoskih postojank. Na »napravah za ar)tlill|jeiri|sko vojevianiie soi imcile ziiin)ljiemiciriske čelte poseben dellež. Artilerija, nVuaoirroeti in piinioimeti so iddiprM s svojim umiiču-fcčlim učinkovanjem v zvezi z okfopauimii vozo-yi iin pilam eimoimetfi infanteriii pot v siovinaižne čnte. Armada geniemalneigiai polkovnika vion Bo-ohn je med Jainlgiomine iin vzhodno Dormionta Ordharačila Marno. Rioniiirjn iSicf prepeljali ob iuitrainjetrn svitu inaiskakovalme čete čelz reko iin so ustvarili s tem podli,ago za uRpeh dneva. Pehota je naskočiiJa stnmc bregove na južnem b>neigiu Marne. Pod njenimi varstvom so zg radii Mostove. V stanovitnih bojih stmo i^nodriii trdovratno branijeimo gozdno ozemlje, ptivo soiviraž-»o positoijianko, in smo vrgli sovražnika nazaj n,a njegovo črto zadaj pirli Qonide=iLa Cihaipd-1 G = Goimiblizy=Mareuiiil. Tnidi sevamo Manne ^nio iztrgali Francozom; in ItalijaniSsm miihove Pnvie poisitotiiainike med AildiriO' in Marrio. Zvečer s mio ,stailii v ibiotvu vzhodno orte CihatiiHiOin~Cu-chery=Chaiumuzy. Arimadie igenerialioiv von Mndro in von Eiiinem1 soi inapadlle1 sovražnika v Chaimlpagmii old Pnunayia pa do Tiaihnre 'iin so oi-SvojLle v boiin s isovražniikicim, iki ise jie umaknili },,;ijšeiniu niatpadoi, ipinvio franoofek'0 ipositojanipo. .lit'žino iod Naunoy=iMianoimvfflHierisa smio- napravili sunek čez višavje Corniileit=Hioiahber!g= Keilbeng=Pochilberg skozi liftasto polije -pired-lanske bitke pa do Rimske ceisibe sevenozahiod-Hio Pnasnesa iin v gozdno ozemlje tjiužno Fioli-tcilbcTga. Vzhicidino Sutape smo iiztngali sovražniku bojmo poilje bitikie v Chaimpaigni medi Anbc-rive- in juigovizbodno ioid Tahuire. Na naši napadalni froniti vzhodino iReimisa diržli /sdvraižmiik &vo)o dnugtp postiojanfco isevemno od Prosneis— ^uain—l eirthes. Kljub »ositim icblakom iin niioinskiiim vetrovom so biile zračne boine site zelo delavne. Z nlizike višine so poisciglii iletalci z bombami in stirojnicaini v bioti nia peJiini. Se-&broliii'l,i so .včeraj nad bojiščem 31 sovražniikio-vih iiefcal in 4 privezane zrakoplliove. Število dio1-sedanaiih nijetnikov znaSa večikot 13.000. — Voj-'Skupiima vojviode Ailbreehta: V manjših ipod-•ietjiih v Lotaringiji, v Voppeziih in v Sundigan smio dobili 'Uijeitmikov. Obstreljevanje Pariza. Beril in, 16. julija. Po daljšem presledku se je ipniičeil Pariz daineis zapet iobsitirei];;evati z dailekostirelniiml nemiškiiirni tiopovi._________________ Zadnje vesti. Prva seja poslanske zbornice. Dunaj, 10. julija. Po štirimesečnem presledku se je danes sestala poslanska zbornica na poletno zasedanje. Dvorana in galerija so bile dubkom polne. V loži gosposke zbornice je bil med drugimi tudi bivši vnanji minister grot Czernin. Predsednik dr. Gross je pozdravil poslance z ogovorom, v katerem je izrazil upanje, da bo predstoječe zasedanje zbornice pripomoglo v to, da se zagotove in okrepe ustavne razmere. Ob živahnem pritrjevanju je predsednik dal duška iskrenim pozdravom za naše junake na fronti, do katerih imamo neomejeno zaupanje in hvaležno priznanje. Z dvetretjinsko večino je zbornica sklenila, da takoj prične s prvim čitanjem proračunskega provizorija v zvezi z razpravo interpelacij o raznih dogodkih zadnjega časa v notranji in vnanji politiki ter o notranjih vladnih zadevah. Ministrski predsednik dr. vitez S e i d- 1 e r je predstavil potem zbornici novoimenovane člane kabineta, voditelja urada za ljudsko prehrano dr. Paula in notranjega ministra viteza Oeyerja ter izjavil, da bo v kratkih obrisih označil položaj, kakoršnega je našla zbornica ob svojem sestanku. Kar se tiče vnanje politike, je opozoril ministrski predsednik na izjavo vnanjega ministra grofa Buriana (katero smo že včeraj priobčili). Ministrski predsednik hoče naglašati le naslednje: Tudi s stališča c. kr. vlade je bila ta vojna že od prvega početka obrambna vojna (pritrjevanje na levici) in to je tudi ostala. Jasno je, da moramo to obrmbno vojno kakor doslej tako tudi v bodoče vojevati s skrajno silo, da prepričamo sovražnike, da ni nobenega sredstva, s katerim bi prišli do miru, neozirajoč se na naše življen-ske interese in na našo čast (živahno pritrjevanje na levici). Naši nasprotniki bijejo ta boj na trojni način: Z orožjem, s sredstvi blokade in s sredstvi ^notranje propagande. Uspehi zavezniških armad nam jamčijo, da sovražniki z orožjem ne bodo dosegli svojega cilja in da sc bodo morali sprijazniti s spoštovanjem našega stališča. Tudi s sredstvi blokade pač lahko izsilijo od našega ljudstva najtežje žrtve, a naše volje, da vztrajamo, s tem ne bodo uklonili. S primerno uporabo pomožnih virov, ki so nam na razpolago, in z napredujočo organizacijo bomo kos položaju in ga bomo tudi še izboljšali za prebivalstvo. Kar se končno tiče notranje propagande, za katero so v neki sovražni državi uredili poseben organ, je to način boja, ki se tiče naše notranje politike. Sredstva, s katerimi delujejo naši sovražniki, so tako absurdna, da pričajo o popolnem nepoznanju naših razmer. Ob neomajni zvestobi napram dinastiji, ob zvestobi državljanov napram državi in ob trdnosti državne tvorbe tudi te strupene sovražne pušice no bodo dosegle uspeha. Naši sovražniki se bodo prepričali, da tudi s temi sredstvi ne bodo imeli sreče. Neglede na neuklonljivo eneržijo, s katero bomo vojno nadaljevali, pa ne bomo opustili nobene prilike, da ugladimo pot mirovnim pogajanjem (živahno pritrjevanje). Vsako resno ponudbo s sovražne ali tretje strani bomo vestno presojali ter poskusili vse, kar je mogoče, da se približamo mirovnemu cilju, po katerem vsi hrepenimo. Neomajljivo vztrajamo v trdnem prepričanju, ki je izraženo v mirovni ponudbi zveznih držav z dne 11. decembra 1916, v prestolnem govoru in v cesarskem odgovoru na mirovno noto svetega očeta. Naš trden sklep je, da peljemo monarhijo iz vojnih grozot, kakor hitro nam to dopuste naši življenjski interesi in naša čast, in da ustvarimo mir, ki bo preprečil take pre-skušnje človeštvu za cele generacije. Mirno smemo gledati v bodočnost. Združeni z našimi zvestimi zavezniki bomo’ zamogli izsiliti konec svetovne vojne. Iskrena skupnost z našimi zavezniki, katero bomo v bodoče še bolj utrdili, zlasti pa zveza z Nemčijo, nam daie poroštvo, da si bomo za vse čase ohranili primerno mesto med svetovnimi državami in da bomo našim narodom zavarovali svoboden in uspešen razvoj. A naša zveza naj ne bo nevarnost za ostale države, marveč naj bo koristen član v bodočem zopet spravljenem svetu. Ministrski predsednik je nadalje izjavil, da bo o raznih vojaških pritožbah podal brambni minister potrebna pojasnila. Hlede, razmer prehrane je ministrski predsednik iz.iavil. da .,<» neugodna letina pretečenega gospodarskega leta povzročila velike težkoče v prehrani. Niti dovoz iz Ogrske, niti dovoz iz Rtmiunije ni izpolni našega pričakovanja. Tudi upanje, da se b:> položaj naše prehrane zboljšal vsled dovoza iz Ukrajine, se ni izpolnilo. Vsled neurejenih razmer jc bil izvoz večjih množin žita iz Ukrajine nemogoč. Uvoz jc bil omejen skoraj izključno na živino, mast, jajca in sladkor. Vkljub pomoči iz Nemčije ni bilo več mogoče dajati od konca maja naprej, polnega odmerka kruha in moke. Ministrski predsednik je omenjal znižanja krušne racije na Dunaju ter pripomnil: Ker so podobni ukrepi postali potrebni tudi na Ogrskem in v Nemčiji, se z večjimi dovozi iz teh dežel ni moglo več računati. Prehra- na je bila omogočena le še z zadnjimi ostanki doma-čh zalog in z neznatnim dovozom iz Rumunije in Ukrajine. Seveda nismo mogli zasigurati niti za silo zadovoljive prehrane dežel. Vendar pa je vlada vsaj več-jm mestom in najvažnejšim središčem industrije razdelila zrnja, da ni zaostala vsa industrija. Sedaj smo v novi žetvi; vse se je ukrenilo, da bo čitnprej dovršena. Res, da je deževno vreme, ki je ugodno vplivalo na jaro setev, zakasnilo zgodnjo žetev. Vendar pa se že na Ogrskem in nekod na Avstrijskem že mlati. Ogrska vlada da. v kolikor jej bo možno, vse iznilačeno zgodnje žito armadi in raznim delom Avstrije na razpolago. Te množine bodo zadostovale, da bomo preskrbljeni do konca meseca v sedanji, kajpada nezadostni meri. Sadov žetve v celoti pa pred koncem julija oziroma početkom avgusta ne moremo nakloniti širokim slojem prebitvalstva. Morali bomo torej do tedaj premagati še marsikako težavo. Do konca julija bo vlada gledala, da oskrbi nadomestek za žito. Do takrat se bode delila pač le zmanjšana krušna racija. Od drugega tedna v avgustu pa bo vlada mogla dajati normirano količino kruha. Sočevje, ki nam ga je za drugo polovico julija obljubila v znatni meri dobavljati Ogrska, in pa rani krompir bo zlasti po mestih moral blažiti napete razmere. Vrhtega se bo vlada trudila, da dobimo več mesa tudi po kronov.nah, a prizanašala bo čim največ možno živini. V zadevi obširne tajne trgovine ugotavlja minister, da ni vzrok temu v brezbrižnosti upravnih oblasti, ampak v obžalovanja vrednem pomanjkanju idealnega brezpogojnega žrtvovanja za državno skupnost. N,kakor ne branimo onih, ki nočejo verjeti, da tudi oni morajo nositi pezo vojne, onih, ki z mošnjičkom v roki do-sezajo. da v vojni ne žive izdatno slabše nego v mira, dočim so stotisoči izročeni gladu in bedi! (Živahno pritrjevanje). To je zločin, ki ga moramo moralno veliko bolj obsojati nego do sedaj! (Živahno pritrjevanje). Kar se tiče tajne trgovine je kajpada nje posledica nevarnost za jednakomerno javno preskrbo. Kar pa se porazgubi v tajni trgovini, niso to tolike množine, da bi morda zavirale splošno preskrbo v državi. Prava korenina zla je ravno ta, da Avstrija proizvaja premalo živil, da bi se mogli z zalogo preživljati vsi državljani. Gospodarski ABC pravi, da se Avstrija pač ne more, a da se Avstro-Ogrska sama lahko preživlja. Ministrski predsednik se je še kot sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu leta 1914. zelo odločno zavzemal, da bi v duhu avstro-ogrske nagodbe vzdržali svobodo promela med obema polovicama države in da bi ustanovili za z nakupovanjem v nevtralnem inozemstvu in z re-kvizicijami doma izdatno gospodarsko rezervo. A to se ni zgodilo. Danes ste Avstrija in Ogrska gospodarsko naravnost ločeni, in ogrska vlada nam doslej z najboljo voljo ni mogla več dobavljati, kakor mal drobec vsega, kar nam je dajala v normalnih čas'h. Z a bodočnost vidimo iz tega, da po popolni izpretneni sistema dobave v tuzemstvu najbrže ne smerno pričakovati radikalne odpomoči. Pred vsem moramo izkušati, da izboljšamo naše prehranjevalne razmere z Ogrsko. Vsled pogajanj z Ogrsko bo tudi onostranska polovica letos letošnjo letino bolj trdo zahtevala. Lastne produkcije ne smemo drangsalirati, pač pa jo moramo na vse načine in z vsemi močmi pospeševati. Legitimna trgovina se mora bolj izdatno pritegniti, kot doslej. Centrale za živila se bodo skoro izročile državni upravi. Tudi v mirnih časih ne bomo mogli pogrešati sistematične prehranjevalne politike na podlagi dalekovidnega in temeljitega pospeševanja produkcije. Ravno v prehranjevalnih vprašanjih je sodelovanje parlamenta največje važnosti. Zbornica pa naj nikar samo ne kritikuje, ampak naj tudi s praktičnimi predlogi podpira vladno stremljenje. Zgodilo se bo vse, da se s pomočjo predlaganih novotarij doseže zboljšanje prehranjevalnega vprašanja. V politiki so se izvršile bistvene izpremembe. To se je zgodilo tako, da je bila vlada primorana, da je izstopila iz svoje dosedanje rezerve. Od početka nastopa mojega uradovanja je vlado vodila misel, da mora v svetovni vojni in pri polni negotovosti zunanjega položaja, v notranji politiki samo za tem stremiti, da drži situacijo samo v gospodarskem in političnem oziru in da s tem s svoje strani olajša vojskovanje. Bil je to program političnega premirja. Cim več časa je pošlo do očiščenja zunanje situacije, tem težje se je ta metoda vzdrževala. V nadi na ožje narodne pridobitve, ki bi se iz mirovnih pogojev naroda dale izbiti, so nekatere stranke konsekventno odklanjale sodelovanje pri delu notranjega političnega sporazuma. Ministrski predsednik opozarja na držanje »češkega svaza« napram razgovorom o reviziji ustave, kljub temu, da so ravno Nemci bili posebno pripravljeni za sodelovanje, ko so vendar bili pripravljeni brez vseh predpogojev preiti v posvetovanja, tako da bi prišel lahko vsak preureditveni načrt v pretres, seveda samo lak, ki bi integritete avstrijske države ne ogrožal. Ako se vlada ni hotela izpostaviti pravičnemu očitku politične 'pasivnosti, ni smela dalje odlašati in storiti je morala, kar je mogla storiti, namreč izvesti svoj program, program narodne avtonomije, v kolikor je mogla storiti to v okviru moči, ki ji jo daje ustava. Tako je nasta- la naredba o razdelitvi Češke v okrožja — ako vidi kdo v tem, da se je vlada naveličala čakati na tako dolgo in tako potrpežljivo sporazumljenje narodov, potem pa priznam, da bi ne nastopil proti tej trditvi, kajti, ako je v Avstriji sploh kak političen kurz, mora biti pač samo tak ,da da upravičenim zahtevam nemškega naroda v Avstriji polno zaščito. Je star in resničen izrek, da se v Avstriji ne da vladati proti Nemcem in ravnotako ne brez Nemcev. Hrbtišče naše raznobarvne države je pač nemški narod in bo to tudi vedno ostal. Vitez Seidler naglasa v nadaljnjih izvajanjih, da bo - nadaljujoč dosednji kurz —- šel ravno pot naprej. One stranke, ki stoje na strani, najdejo odprta vrata za pogajanja. Vsaka ima pravico, zahtevati to, kar potrebuje, da se zarnore razvijati v narodnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Dobro došle vse stranke, ki so zveste dinastiji in državi. Vitez Seidler izjavlja, da ne mara delati krivice drugim narodnostim, a priznava načelo, da mora v državi enakopravnih narodov zavzemati nemško ljudstvo pozicijo, ki mu gre po njegovi zgodovini in njegovi kulturi. Ministrski predsednik je razpravljal nadalje o gali-ških razmerah in o vprašanjih socialne politike, katero smatra za posebno važno. Široke ljudske plasti so zlasti v tej vojni storile toliko, da imajo polno pravico do dalekosežnih ozirov. Srednji stan ima težavno stališče iu je treba potrebno ukreniti, da ne omaga v težavnih razmerah. Minister apeluje na zbornico in priporoča, da sprejme v polnem obsegu računski provizorij in vojne kredite. Do govoru ministrskega 'predsednika je govoril češki socialist Tuša r in je izvajal, da so češki socialisti odklonili razgovore z Nemci, ker ti še niso v pravem psihološkem razpoloženju. Nemci so postali prevzetni, ker imajo pač vse, kar jim poželi srce. Toda pride gotovo čas, ko bo češki narod svoboden, Čehi bodo lahko še čakali, saj so tudi dočakali, da je pripravil Seidler državo na rob prepada, čehi se ne boje prihodnjosti! Nemški nacionalec W a 1 d n e r izvaja, da govore posamezni poslanci tako, kakor bi bili sporazum-Ijeni s sovražnikom. To je očitna veleizdaja, veliko hujša, kakor če uhajajo celi češki polki k sovražniku. Poslanec Verstovšek napada vehementno vlado. Danes bi stali v očeh sovražnika v vse drugačni luči, kakor stojimo, če bi dala vlada narodom pravočasno narodno avtonomijo. Iz cele vrste »Volksratov« je razvidno, odkod prihajajo razna sumničenja in obrekovanja poštenih narodov. Krščanski socialec Jerzabek pravi, da vse infam-ue govorice in opravljanja, ki se širijo po Dunaju, izha- . jajo od Židov. Nastali so nepopisni kravali in pretep i med poslancema Steinhaus in Paarer iu le s težavo se j je posrečilo, zabraniti nadaljnja nasilstva. Poslanec dr. E 11 e n b o g e n je pozdravil sklep so- j cinlnih demokratov, ki bodo glasovali proti proračun- I skemu provizoriju in proti vojnim kreditom. Ob šestih popoldne je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob desetih. Izpremembe v vojaških poveljstvih. Dunaj, 16. ijmiliiijia. Cesar je uigodM ponovni .prošnji fellidlmaršaila (baroma Conrada za iz-prist z dosedanjega sllužbcmieiga mesta itcr ga je z ozirom na njegove velike izaislluigie za razvoj oborožene šille imenoval za polkovnika! svoje telesne stiraiže liin ga obenem povzdignil v dedni grofovski istan. Iistioldiobino je5 cesar iimemiovial generalobersta nadvojvodo Jožefa za .povelj- j n,likal armadne .skupine, generala kavaileriiie kneza Ailojzliiia Schoenburg-Hartenstein pa za armadnega poveljnika. Seja gosposke zbornice. Dunaj, 16. julija. Ob štirih popoldne je imela sejo gosposka zbornica, v kateri je vitez Seidler podal že znano izjavo grofa Buriana o vnanjem položaju. Vinska letina na Ogrskem. .Budi im peš ta, 16. juiliija. S tam je vinogradov je na cetleim Ogmsikem ziadovvotljjvo. Povsod se pričakuje precej (bogata trgatev in dobra letina. Izvrstno stoje vliinoigiradi v okolici Tokaja. Vinske cene neprenehoma naraščajo. Dogodki v Rusiji. Moskva, 16. julija. Petrograški sovjet je sprejel resolucijo, ki zahteva, da se proglasi nerazdeljivost Rusije. _ v stranki levičarskih socialnih revolucionarjev je nastal razkol; en del pripadnikov te stranke je prešel k boljševikom, drugi del pa k desničarskim socialnim revolucionarjem. Nove volitve v Angliji. Haag, 16. julija. V londonskih parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bo v kratkem razpuščen angleški parlament in razpisane nove volitve, ki se izvrše meseca novembra. Približno petnajst milijonov novh volilcev se udeleži bodočih volitev. Nova ofenziva na zaipadu. London, 16. julija. Uradno se razglaša: Sovražnik je včeraj zjutraj ipničell ofenzivo na 70 kilometrov široki fnoniti. Napadel je vzhodno in zapadino Reimsa. Mesta samega ni napadel. ZapadiK) Reilmsa sto vdrla Nemci 36 kilometrov širine v francoske pozicije.ter .v globočini 4 do 5 kilomeitirotv. Piri Maraieru so ameriške čete sovražnika v protinapadu isljajuo zavrnile, ter vjele 1000 Nemcev. Vzhodno Roimsa i.ie bil sovražnik »krvavo »odbit in njegovo prodiranje u-stavljeno. Sibirija in Japonska. Moskva, 16. julija. Iz Sibirije prihajajo' poročila, da je v pogajaj ih med sibirsko vlado in Japonsko nastala pavza, kor so pogoji, katere zahteva Japonska za svojo »pcimioč, skoraj nesprejemljivi. Aprovizacija. Meso na zelene izkaznice B štev. 1401 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1401 do konca ! prejmejo goveje meso po znižani ceni v četrtek, dne 18. 1 t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 8. do 8. štev. 1401 do 1600, od 8. do pol 9. štev. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. šlev. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. štev .2201 do konca. Krompir za I., II., 111. in IV. uradniško skupino prejmejo stranke v četrtek, dne 18. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: I. uradniška skupina: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161do 320, od H), do II. štev. 321 do konca. II. uradniška skupina: popoldne od 2. do 3., ill. uradniška skupina: od 3. do 4., IV. uradniška skupina: od 4. do 5. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg kromp.rja, kilogram stane 50 vinarjev. Suho sadje na rumene izkaznice D prejmejo stranke v četrtek, dne 18. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do pol 9. štev. 1 do 100, od pol 9. do 9. štev. 101 do 200, od 9. do pol 10. štev. 201 do 300, od pol 10. do 10. štev. 301 do 400, od 10. do pol II. štev. 401 do 500, od pol 11. do 11. štev. 501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol kilograma, kilogram stane 3 krone. Prodaja praških klobas po znižani ceni. Miestna aprovizacija biot prodajala 'klobase v vojni prodajalni v Gosposki sulici v četritelk, dtne 18. t. m. popoldne strankam z zetenio liizkaziniioo A od št. 1 do (kanca. Vsalka oseba dobi 14 kg; kilogram staine 4.— K. ____________________________ Umetnost in književnost. Ponovni natječaj. Objavljujemo svim kompozitorima slavonsko« juga, Hrvatima, Srbima i Slovencima: Natje-čaj za najbolje kompozicije u iznosu od K 5000 i to za . najbulju kompoziciju: 1. za glasovir: sonata, suita, rapso-! dija na svoje ili južnoslavenske pučke teme K 1000; 2. za | pjesmu za jedan glas i glasovir (tri nagrade) a) K 400, b) . K 300, c) K 200, ukupno K 900; 3. a) za ženski, b) muški, j c) mješoviti zbor a capella ili uz glasovir, tri nagrade po K 350, ukupno K 1050 ; 4. za kompozicije komorne glazbe (sonate za gusle ili violinceilo i glasovir, trio quartet) K 1500; 5. za glasovirsku priredbu pučkih južnoslavenskih pjesana (najmanje 20) K 250; 6. za originalnu kompoziciji! za tamburaški zbor, a) K 200, b) K 100, ukupno 300. Rok natječaja: 31. prosinac 1918. Kompozicije moraju biti do sada naštampana, prepisane tudjom rukom, označeno znakom, koji je na zapečačenom pismu u kojem ie ime autora. Rezultat natječaja objavit če se u travnju 1919 preko jugoslavenskih novina. Nagradjene kompozicije prelaze u potpuno vlasnštvo našega zavoda, koji se obvezuje, ako prilike dopuste, u roku od godinc dana štam-pati nagradjena djela. Nagrade se isplačuju 15 dana iza objave rezultata preko Jadranske banke Beč I., Tegett-hoffstrasse 7, gdje je iznos za ovaj natječaj u siječnju o. g-deponiran. Jury za oejenu sastavljaju gospoda: komponist Oskar Nedbal, dr. Oojmir Krek i Milan Obuljen. Nena-gradjenc kompozicije ima pravo zavod da ustupi redakciji naših glazbenih edicija, koje ih mogu štampati i honorirati po svojoj stopi. One medjutim ostaju vlasništvu autora. Svc note odnosno rukopisi šalju se na -neaslov: Sla- j venski izdavački zavod, Beč I- Spiegelgasse 4. Razno. 4 Zanimiv dekret iz leta 1532. Cesar Karol V. je izdal leta 1532. sledeči dekret: »Če je kdo lačen, iu nima niti njegova žena, niti njegovi otroci ničesar jesti — tedaj se j ga ne sine kaznovati, če ukrade kruh.« Kako pa je sedaj2 Sedaj pa kaznujejo one, ki nimajo nič in ukradejo kako ■ malenkost, one pa, ki imajo vsega preveč in kradejo milijone (seveda ne očitno!) ne kaznujejo, tem se priklanja- j jo. Kuj to: saj nismo v leti! 1532., ampak v letu 1918- ; * Zakaj je tako malo papirja. Sikioro vsi — tudi bogati listi tožiijo, »tla jim ptiimiaitiiikaije papirja. Papirja samega »ne primanjkuje, .aim/P^ porabi se ga več. Mnogo za ralzine (karte, ®a tisk paipinnatega dicinarja im »raznih po t rebrnih h1 nepotrebnih statistik li/n izka/zciv. Ralzern tega porabi vojaško opravo mnogo papirja iza anma1-do. Po zadnjem izkalzm je »porabila avsitiriiljisika vojaška »uprava ‘do sile j 17.8 milijonov 'kg papir-natega blaiga iln sicer 6 imillj. metrov za obleke ujeitniikiov, 100.000 nietro.v za delaivrnie obleke dedaviceim; 4 milj. metirolv za umiformie liin obleke v zailediiu, 6 milj. metrov kot nadomestilo j platno, 16.000 kv. metrov za »aenolpilane, 200.000 j garnitur za prevleiko »silajmiriilkov, .50.000 »metrov j za natlačenje zabojev z»a imiunilciijo, 4.9 mili. pa-■ pinnaltih vreč za av.es, 1.2 imlillj. vreč za sadje, i 4 milj. vreč za moko, 1,419.000 kivaidr. imieltrtov papirnatega blaga za nepremočljive ipilahte za vozove 'in vagone, 120.000 metrov za nahrbt-mike in 70.000 metrov papirnatega blaga za mirtvašike oblleke. Papirja se je porabilo se mnogo za nam znane in neznane stvari in nadomestila ... * »Svoboda« v Ameriki. Nemški časopisi sc razburjajo nad poročilom iz Amerike, da ie bil neki newyorškr odvetnik obsojen na 30 let ječe. ker je rekel: »Nemci bi I se grozno smejali, ko bi videli amerikanske priprave na ! vojsko«. Ko so pa obsojali pri nas ljudi za nič na smrt, i se ni izmed Nemcev nihče razburjal. ! ’ Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e j a n. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. i &t. 9866. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski potrebuje za kurjavo svojih uradnih prostorov in od njega o-skrbovanih zavodov ter v aprovizačne namene več tisoč m;t bukovih zdravih drv in sprejema za njih dobavo ob uradnih urah pismene ali ustne ponudbe do 31. julija 1918. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. julliija 1918. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. - Pisarna : Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ol> nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje. Zdravniki gg Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol 1-opoldne. Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska cesta 18. Dr. Minar Fran, kirurgično in splošno zdravljenje, ordinira od pol 1. do pol 3. popoldne v blagajni. Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blagajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravniške pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico za zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, la ga izpolm zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniscina se izplačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike, ki se zaradi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenj dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov. NaČelstVO.