List 65.
Treba se je gospodarstva učiti.
Ni davnej, kar eo ^Novice" lepe besede naznanile, ki jih je govoril gospod v velikem dunajskem zbora, in s kte-rim je dokazal, da je potreba se kmetijstva učiti.
Ker se sedanji čas ta resnica našim ljudem ne more dosti v serce vtisniti, naj razglase ^Novice" tudi, kar častiti gosp. fajmošter Zalokar o tem lepo pravijo, rekoč:
Zemlja, naša mati, nam svoje dobrote ljubeznjivo ponuja, le jemati od nje ne zamudi, pa umnost in vednost imej.
Premoženje v rokah nevednega ali še celo neumnega gospodarja je v veliki nevarnosti. Kdor ne zna, in se noče učiti, ne bo dobro in prav gospodaril, ampak še ob to, kar ima, bo prišel, in morebiti tudi druge seboj v škodo potegnil. Kjer je ta tako potrebna vednost zanemarjena, in morda ljudem v kakem kraji še v misel ne pride, da je potrebna (kar bi ne smelo biti), ondi je v lepih prilikah, na dobrem in rodovitnem svetu pomanjkanje in revščina namesto obil-nosti, sreče in blagostana, v veliko dušno in telesno škodo posameznih in dežele, kakor imamo dovelj izgledov. Nasproti pa še slab}, pusti in nerodovitni kraji se dajo z umnim gospodarstvom v lepe raje spreoberuiti, in kjer ni kazno bilo, da je mogoče, za ljudi veselo in blazno stanovanje biti, je z vednostjo in pridnostjo se takošno napravilo. Puste dežele so z dobrim gospodarstvom obogatele, tolste oslabele in obo-žale; revni, leni očetje imajo včasih umne in srečne nastop-nike, včasi pa bogati očetje neumne, lene in revne sinove.
Nobenemu bi se ne smelo gospodarstvo v roke dati, kteri v teh rečeh potrebne vednosti in umevnosti nima. Nevednemu šivarju ne damo jope ali suknje v delo, nevednemu voznika ne zaupamo voza, ne takemu vladarju ladje; kako more prav in dobro biti, še veliko težje gospodarstvo nevednemu prepustiti? Več gospodarjev gre v uič iz neumnosti, kakor pa po nesreči ali iz lenobe. Preden se tedaj komu gospodarstvo izroči, naj se ga uči, in ne bo dovelj dobrih gospodarjev povsod, v veliko zgubo in škodo družin in dežele, dokler se to sploh ne zgodi. Angleži in Holandci in drugi dobro gospodarijo, ki so se gospodariti učili in se še uče, in to je njih poglavitna skerb ves čas; Španjoli pa in drugi so obožali, ki za take nauke niso marali.
Menda vsak želi blagostan zadobiti, pa s samimi mislimi in željami se to ne da doseči. Dve reči le gotovo peljete v blagostan: pridnost z umnostjo in pametna varčnost. V to pa je uka, rednosti in umevnosti treba.
Ker je gospodarstvo tako velika in važna reč, naj tukaj skažemo 1) nastopke dobrega in nedobrega gospodarstva; 2) pa naj povemo, kako se zamore človek dobrega gospodarstva naučiti.
1. Nas t op ki ali nasledki dobrega gospodarstva so: a) Dobro gospodarstvo napravi blagostan sebi, svoji družini in deželi: b) da nekako moč in prevažnost ali oblast; c) napolni tacega gospodarja z nekako častitljivostjo tudi do samega sebe, obudi v njem misli do moštva, do pameti, do pravičnosti, in odvrača od nizkih želj maščevanja, gerdega  živinstva in druzih nečednost;   d)  je močna pod-
pornja omikanosti in lep izgled pridnosti, poštenosti, rednosti in vsega lepega; in e) je rojen prijatel miru in sovražnik vojske, spertij in zmešnjav. To so nasledki dobrega gospodarstva. Kjer je veliko pravih, častivrednih mož, in kjer je prava umnost in pridnost, mislim, da taki ne morejo hudobni biti, ker ne vtegnejo. —Nasproti pa so nastopki slabega gospodarstva žalostni: a) slab gospodarje vedno v pomanjkanji in v revščini, sam sebi in drugim težaven; b) je zaničevan, in poln lakomnosti, nevošljivosti, poln uiz-kih, živinskih, včasih krivičnih, tatinskih želj; in c) je nemiren, in torej dostikrat človeški družbi nevaren.
2. Kako se zamore človek dobrega gospodarstva naučiti?
Odgovor. Tako: 1. Naj tisti, kteri so ali že gospodarji ali žele biti, koristne gospodarske bukve pridno bero, in naj dobro umijo in premislijo, kar v njih najdejo. Nauki ti so z veliko premislivostjo in po resnični skušnji sostav-Ijeni.
2.  Naj umni očetje in matere, dobri gospodarji in gospodinje, svoje za gospodarstvo in gospodinstvo namenjene otroke že zgodej lepega gospodarstva in gospodi nstva uče, ter ne le kmeiiski, ampak vsi. Naj jim po ljubezni po majhnem vse sami pokažejo in razlože, kako se*to ali to ravna, da je prav, in kakošne nastopke da tako ravnanje ima. To bo otrokom veselje delalo, in bodo kmalo vse to za kaj lepega in za čast spoznali in imeli. Naj jih vadijo vse umeti, kar delajo, in svoje misli vselej pri svojem delu imeti, in naj jim pokažejo, kako se kaka reč lože in prej stori. Naj se vadijo ceniti vrednost časa, ki mine in se ne verne. Naj ne mislijo nobeni stariši, da je kakemu stanu na svetu lepo in častitljivo brez dela biti ali gospodariti ne znati, ampak naj uče svoje drage otroke studiti pregreho neumne terme in samoglavne modrosti, lenobe, postopanja, zapravljivosti, požrešnosti, . nevednosti in neumnostj in žalostne nastopke in škodo, ki jo s takim življenjem sebi in svojim, in drugim, in še domovini store, in naj skerbe v njih oživiti in ukoreniniti častitljive včutke, koristni udje biti človeške družbe in domovine, in naj spoznajo to za največjo čast, ponos in veselje.
3.  Naj zurjeni in premožni gospodarji in gospodinje s svojo veljavuostjo svare v soseski lenobo in slabo gospodarstvo, in naj neskerbnežem, lenuhom in za-pravljivcom ne posojujejo, in naj jim ne puste veljati o tem nobenega praznega izgovora. Naj ne podpirajo iz neumnega usmiljenja nobene nepotrebne beračije, posebno otrok, mladih ljudi in ptujih ne; ker taka beračija je šola veliko hudega. Vsaka soseska naj svoje res potrebne, stare, slepe, kruljeve, bolne reveže z vsim potrebnim preskerbi. To je dolžnost in dobro delo, ne pa lenobo rediti in vaditi. Morajo tudi dobre dela po pameti biti.    (Dal. si.)
List 66.
Treba se je gospodarstva učiti.
(Konec.)
4.  Naj se mladenči že zgodej vadijo vse dele svojega opraviletva poznati, in umeti, zakaj je to ali uno, zakaj se to ali to delo ravno zdaj zgoditi mora, in kakošen nastopek da bi bil, ako bi se opustilo ali odložilo, ter se bodo navadili vse s premislikom delati, se bodo zmislili marsikaj boljše narediti in hitrejše namesto po navadi, in umnosti vajeni ne bodo, postavimo, potlej mislili, kar brezmislini radi terdijo, da staro zato, ker je staro, ali novo zato, ker je novo, je dobro, ampak bodo spoznali in čutili, da v na-tornih rečeh se da čedalje več vediti, in da je dolžnost vsa-cega človeka rasti v lepih in koristnih vednostih, in da le poterjene resnice deržati se, bodi v starem ali novem, pred-sodbe in vraže in izmišljene ne skazane reči pa zavreči, je umnost, prid in čast, in da gerdo je, ne hoteti kaj učiti se in ne znati, posebno tacih koristnih reči ne. Toraj se taki novih reči ne bodo poprijeli, dokler jih skušnje ne po-terdijo; pa tudi starih se terdovratno ne bodo deržali, kadar Dove bolj kažejo. Lenuh in brezmislini človek ostane pri navadi, ker se mu toži kaj znati ali misliti: zmiraj dela brez misel, po izgleda druzih zlo ozke ogone in široke razore, ki niso za nič itd.
5.  Vsak mladeneč naj se tudi že zgodaj vadi vse poznati, kar je okoli njega: vsako travo, vsak les, vsako rastlino, vsak kamen in pesek, vse razne zemlje ?n njih zme-šance, in lastnosti vsih teh reči. Naj se uči spoznati, ka-košne baze zemlje je ta ali ta njiva, vinograd, travnik, gojzd, in kako globoko; kakošne zemlje da je tukaj ali tamkaj preveč ali premalo za to ali to rastlino, ali pa sploh, kakošnega gnoja da potrebuje, in kako dolgo da ga derži; ktere rastline da ga hitreje povžijejo, ktere bolj počasi; kakošne rastline so za to ali to lego sveta, in ka-košno verstenje semen tu ali tam gre. Dalje kteri travniki so dobri, kako in s kakošnimi stroški se dajo slabi popraviti ; ktera klaja je boljša za goveda, ktera za konje, ktera za ovce; ktera je kisla in zakaj, in ktera sladka; koliko ta ali ta žival za živež, koliko za vpitanje potrebuje; ktere reči da prej vpitajo in zakaj, koliko to ali uno znese, in kolikošen dobiček kaže. In poslednjič od drevja, kako se earedi, pomnoži, požlahni; kako se sadje v prid oberne itd.; in od divjega lesovja, kteri da je za to ali to rabo, kakošne lastnosti da ima;  kteri je za terpež na suhem, na mokrem,
262
za kurjavo, za dela; kdaj naj se seka, in kako naj se ž njim ravna itd. Taki nauki in veliko družin, ki se jih že mladina lahko tako rekoč igraje nauči, so po tem ne le kmetiškim, ampak tudi vsim stanovom, kadar jih vedo, posebno   gospodarjem,   povsod  silno   koristni in potrebni.
6.  Naj se že mladenči vadijo, in naj jih starši in reditelji uče misliti v prihodnje in preskerbeti sebe in evoje s potrebnim, in torej, po pameti varčnim in zderžnim biti, in vsakG reč prav oberniti. Naj jih uče malopridnih pajdašev ogibati se, ki jim ne morejo v prid, ampak le v škodo biti. Tako se bodo pod varstvom in oskerbništvom svojih staršev, rediteljev, ali družin dobrih gospodarjev dobrega in potrebnega gospodarstva naučili.
7.  Ne le mladenči, ampak tudi že gospodarji in gospodinje naj gledajo na lepo in umno gospodarstvo in gospodinetvo skerboih, pridnih, skušenih in pametnih ljudi, ki so lep, živ izgled drugim. Naj gledajo, kako oni ravnajo, in naj jih posnemajo v vsem, kar je dobrega, pametnega in hvale vrednega. Ne hoteti gerdih lastnost in prevzetne ter-dovratnosti ali neumnosti. Pa tudi izgledi in žalosten stan nevednih, neumnih, zapravljivih in obožanih gospodarjev in gospodinj je podučljiv, da ostraši. Gcrdo in hudobno je lepo gospodarstvo in sploh lepe izglede zaničevati, in neumne-žev termoglavo deržati se. Samo po lastni skušnji pa mo-driti se je zlo nevarno. In
8.  Naj se mladi kmetovavci z umnimi in skušenimi sosedi od dobrega kmetovanja radi pomenkvajo, da se od umnih in skušenih uče, kar še ne vedo, in to jim bo v marsikakošni reči oči odperlo; postopačev, lahkoživcev in zapravljivcev, in vseh slabih gospodarjev pa naj se ogibujejo, da jih bodo s tem osramotili in morebiti še poboljšali.