Št- 136
Tr*t, v nedeljo 18. maja (913.
Tacaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
to« si »daljah in praznikih ok 5., «b ponetffi]kih ek i. zjutraj.
lt«v. s« prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih ♦aajJcaraali v T rs t o in okolici. Gorici, Kranju, Sfc. Petru, ?ottobi, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-SMuU Dornborjni itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 3toi.)
8E HAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 X*iwiae. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. Mcacrtiiicd, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak. iM^ta vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-ubajaj p« 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. Jfkuinoaii". — Plačuje t»e izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiijivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
, V edin* rti jt m»i /• ■■■ — ii lili
naročnina znaša
■a eelo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece O K; aa «»• ročb« bre* doposlane naročnine, se uprava n. osirm
lutiaiat M nW«U»k® 1*4«. uj* ,, EDI Ji O S TI" (UM I
Ml« Uta Kros 5-ao. i* pol UU Krom 3 «0. Tri dopisi naj se pošiljajo na nrednifttvo lista.
vaaa pisma t. M sprejemaJs In rokopisi se •• vrmoaje Har.čniuo, oglas, in reklamacije je požiljati na upravo Wva.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Salattl 2® Isdajate\j in odgovorni urednik ŠTEFAN UOIMNA. i.a*' »IH konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edi»o«»*. vpisana zadrnga s omejenim poroštvom v Trmtu Giorgio Galatti štev. 20.
P.Stn.*hrsnltnl{ni ra?un Itev. 841-652. TELEF0H 11 IV?/.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za danes, nedeljo, dne 18. majnika t I.
ob 9 in pol dopoldne
v veliko dvorano „Narodnega doma" v Trstu
sestanek uolilcev =tele okolice. =
NAMEN SESTANKA: Proglašenje kandidatov za okolico za prihodnje občinske volitve.
Vsi zaupniki političnega društva „Edinost" so vljudno vabljeni, da se tega važnega sestanka zagotovo udeleže.
__ODBOR.
Volilni shod.
Za volilce pri Sv. M. Magd.
Spodnji danes, v nedeljo, 18. t. m. ob 3 pop. v gostilni „Gospodarskega društva" na Kolonkovcu.
Nekoliko reminiscenc.
h.
Ona akcija, v namen, da se naše življenje reši Iz okov, v katero so le naši narodni nasprotniki uklepalf, zlorabljajoč moč in oblast, ki jim jo le dajalo vršenje od države poverjenih jim poslov prenesenega delokroga — ta akcija je gotovo eden najvažnejših momentov v zgodovini bojev tržaškega Slovenstva zadnjega poistoletja. Da ni biio te akcije in nje v s p e h a, ne bi se bila naša socijalna in gospodarska organizacija po okolici nikdar mogla razviti tako, kakor se je in kakor ima danes pomen močnega obrambenega jeza naši narodni ekzistenci proti z vso siio pritiskajočemu navalu tujicstva.
Nismo sicer dosegli prav onega, kar smo nameravali z ono akcijo — posebnega okrajnega glavarstva za okolico —> ali dosegli smo vendar toliko, da je bilo —lahko rečemo — odločilnega pomena za naš nadaljnji razvoj v dogledni bodočnosti. Kamen za kamenom se je rušila zgradba moči naših narodnih nasprotnikov nad našim življenjem, a največi del svojega fundamenta Je izgubila z ustanovitvijo urada n a m e s t -ništvenega svetovalca v ulici Ca-serma v letu 1906. 6. febr.Ostalo Je magistratu od poslov prenesenega delokroga le še pobiranje davkov, dočim mu je bilo popre| poverjeuo tudi iztirjevanje.
Poleg društvene policije pa so gospoda ravuo posel iztirjavanja davkov najbolj izrabljali v svoje strankarske namene. Ta oblast jim je podeljala veliko avtoriteto in večala ugled pred ljudstvom ter je bila vzrokom, da se je tudi marsikateri zavednih našincev v važnih trenotkih, posebno pa povodom voiitev, v strahu potajeval, ali pa celo glasoval za nasprotnike.
Na eno stran protekcijonizem, na drugo pa šikaniranje sta bila v polnem cvetju in
PODLISTEK.
Metka in njen greh.
Spisal Jos. Vandot.
Tomaž se je kar vrgel na tla pred raz-sr|enlm rajnim pastfr|em Udrčem. Od strahu je zatulil in Je vprašal s tresočim glasom: .Kaj sem ti storil, ljubi rajni pastir Udrč? Kaj sem ti storil, da me hočeš tepsti z ovčarsko palico? Ljubi rajni pastir Udrč..."
In rajni pastir Udrč Je mahnil prvič po Tomažu s svojo palico, da se Je Tomaž kar zvil vsled bolečine. .Hudobec si, Tomaž, Šimnov Tomaž,- Je nadaljeval ranjki pastir Udrč. „Kaj sem ti bil na potu, da si mi razbil moje znamenje tam okraj planine? Ha, Tomaž? Zdaj govori, če ne, te premi-kastim tako, da ti ne ostane niti ena kost cela. Si 11 slišal, Tomaž, Simnov Tomaž?*
Tomaž je zatulil vnovič. »Pusti me, ljubi rajni pastir Udrč," |e moledoval. „Res, razbil sem tvoje zaamenje. ker me |e lomila icgota Glej, sam si mi povedal za zaklad pod Mojstrotko. A prišel je budir, pa ml je začara! zlato rudo, d«* se je iz-premrnlia v trdo skalo. Prišel je hudir, pa
— brez vsake kontrole 1 Nespodobnosti, ki so se godile, so bile tolike, da so dovedle do tega, da Jim Je država odtegnila iztirjevanje, dočim jim Je še pustila pobiran|e davkov. In sedaj Jim Je odvzeto tudi to...!
Važnost doseženega jo bila torej velika. Ni pa bilo lahko doseči ta vspeh, ker težave so se stavile na pot z dveh strani. Kakor vsikdar, ko gre za kako korist Slovencev, smo morali tudi tu naravnost izsiliti iz državne uprave, a v to Je trebalo skupnega koncentriranega pritiska vse naše javnosti. Na manifestanten način Je trebalo organizirati in ujediniti narodno voljo. To pa ni bilo tako lahko, kakor si morda mislijo naša mlada gospoda. Težave, ki Jih je bilo premagovati na to stran, so bile celo Še huje, nego one nasproti državni upravi. Že število 30 shodov v ne polnih dveh mesecih govori dovolj Jasno. Velik del preprostega našega lludstva je kazal očitno nezaupanje do te akcije. V svoji preprostosti se Je ljudstvo puščalo strašiti od nasprotnih najetih' agitatorjev, ki so mu govorili, da, če bi prišlo do tega, kar zahteva slovensko politično vodstvo, ne bi prihajal noben meščan več v okolico, a noben okoličan ne bi dobival v mestu več kruha in zaslužka. To (e preplašilo naše ljudstvo, čemur se na vse zadnje ni čuditi, ako uvpžujemo, v kako tesnih vezeh Je gospodarsko življenje po okolici z onim mesta 1 Tu Je trebalo vztrajnosti, potrpljenja, dobrohotnega preprlčava-nja, da je to prazen strah ter da je neizvedljivo, s čemer groze narodni sovražniki. Le polagoma se je umikalo nezaupanje, dokler ni izginilo, da je prišlo do soglasnih resolucij na tolikih shodih, kar ni moglo ostati brez utiša na državno upravo.
Da so bili gospodje iz mlaje generacije na tedanjih shodih, pa bi videli, kako brez-miselno, prazno, da, smešno je tisto govoričenje, češ, da politično vodstvo nima nikake zasluge na razvoju in napredku tržaškega Slovenstva, da so se stvari razvijale same po sebi in da Je bilo ljudstvo samo — brez vsacega sodelovanja vodstva, ali celo proti volji tega poslednjega — ki je delovalo in napredovalo v narodni zavesti in na raznih poljih narodnega snovanja I! Truda, skrbi, dela, dobro premišljenega, previdnega in smotrenega dela, je trebalo od strani vodstva, da je privzgojilo ljudstvu narodne samozavesti in razumevanje svojih pravic in potreb, ki jih je ustvarjal njega položaj.
Še eklatantneje dokazuje absurdnost trditve, da se Je ljudstvo dvigalo samo po sebi, neka druga reminiscenca iz še dav-nejih časov v zgodovini življenja okoliških Slovencev.
Leta 1864. Je bilo, ko je vlada predložila naši okolici bel listek, naj napiše nanj svoje želje glede avtonomije naše okolice. Izreče naj se, hoče-li ostati združena z mestom pod isto občinsko upravo, ali pa se hoče konstituirati v občine s samostojno upravo?! Velik moment je bil to za bodočnost okolice v gospodarskem in vsled tega tudi v narodnem in kulturel-nem pogledu. Koliko bi mogle samostojne okoliške občine storiti za svoj gospodarski in kulturni napredek — za svoje šolstvo, za pospeševanje svojega poljedelstva in vinogradništva, za boljšanje svojih cest itd. in s tem tudi v zavarovanje svoje narodne ekzistence — že s tistimi svotami, ki jih oddaja seda| mestu na užitnini, a dobiva za to le tisto mizerijo za šolstvo in cerkve,
dočim ni niti govora o povspeševanju kmetijstva in o kakem IzvenSoIskem pospeševanju javne naobrazbe in kulturnega napredka. Blizu vsa skrb tržaške občine za poljedelstvo in vinogradništvo okolice se izcrplja v tistih par poljskih čuvajih, ki pa niso skoro nič drugega, nego od občine komandiranl protislovenski agitatorji po naši okolici. Koliko bi mogla samostojna okolica s svojo lastno upravo storiti tudi za humanitarne naprave, kajti občine po ckoUci b! bile danes gotovo med financijelno najbolje situiranim! na vsem Slovenskem.
Bil je to zares vel k moment, ki ga pa večina okolice nI umela. Dala se Je preplašiti po istih grožnjah, da se potem preneha vsak stik med mestom in okolico. Ljudstvo se Je preplašilo, ker tedaj ni bilo zadostno voditeljev — Nabergoj pa je bil še le pri začetku svojega javnega delovanja — ki bi bili poučevali ljudstvo, je svarili in vodili, kakor se Je godilo trideset let pozneje v akciji proti prenesenemu delokrogu na mestni občini tržaški 1
Zanemarjeno gospodarsko in kulturelno vzgojeno v duhu stoletne sužnjosti, živeče v vednem strahu pred mogočnimi slnjori — se ni zavedalo (z malimi iz|emaml) ne svojega narodnega, ne človeškega dostojanstva in je bilo brez razumevanja za narodno idejo in narodno gibanje. Vse to je trebalo še le privzgojiti, često ob nevarnosti za svoje kosti. Le povprašajte, o mlada gospoda, gospoda profesorja Mandića, ki je najintenzivneje sodeloval na narodnem preporodu naše okolice, in pripovedoval vara bo stvari. Piipo-vedoval vam bo, kako nismo mogli v tistem Lonjerju, kjer imamo svojo elitno trupo, niti enega shoda prirediti in kako so morali — bežati pred razjarjenim ljudstvom ; od »Lovca" pa celo pred . . . revolverji. Pripovedoval vam bo, kako so nekdaj mestni si-gnori zastopali okolico v občinskem svetu, kako je drugi okra! zastopal celo . . . ga ribaldinec Poldo Mauroner.
In ljudstvo, ki je tičalo tako globoko notri v sužnostl in narodni tmini, naj bi se iz takega žalostnega položaja in ponižanja dvigalo samo in brez V3ake pobude in pouka od zunaj ?! Proti temu govori že psihologija človeške duše ?!
Sedaj pa le govorite dalje, da naše politično vodstvo ni nič storilo za probudo in povzdigo tržaškega Slovenstva ! Zgodovinska resnica pa bo vendar govorila proti vam!
1 na c. ti t ulici Fontana.
(Dopis).
„Edinost" se je že pečala s tisto škandalozno afero, ko je več deklet postalo žrtev poživinjenega Jirka. Kaj takega se ni pripe tilo v vsej 40-Ietni dobi, odkar obstoje v Trstu državni šolski zavodi.
Mi se nočemo tu baviti s skruniteljem nedolžnih žrtev, ampak ž njimi, ki so indirektno sokrivi, da so se mogle goditi take gnusne stvari.
Ravnatelj Brunnlechner v ulici Fontana se je opravičil, da se oni dogodki ne tičejo njegovega zavoda, ljudske šole, ampak onega, ki je podrejen ravnatelju Stolzu, ki si je znal iz sebičnih namenov pridržati tudi vodstvo državne meščanske šole v ulici
mi Je ugrabil ongavo Metko... O, ljubi rajni pastir Udrč ! O, da bi vedel ti, kako me Je grabilo in davilo! Saj nisem podrl samo tebi znamenja. Tudi pastirčku Oregcu sem prevrnil in pobil vse lonce... O, ne zameri, ljubi rajni pastir Udrč! O, ne zameri !"
In rajni pastir Udrč je zamahnil še enkrat, da je Tomaža kar zaskelelo. Pa je iz-pregovoril rajni pastir: „Naj bo za danes. A to ti povem, da mi moraš napraviti novo znamenje. Veš, toliko in toliko mora biti visoko in zidano, da veš, Tomaž, Simnov Tomaž, zidano mora biti. Siromak si in nimaš denarja. Zato ti pa povem za zlato rudo. Onkraj planine kopiji — saj veš, pod ono hibo, ki je napol suha. Ali si slišal, Tomaž, Simnov Tomaž ?"
Tomaž je zarjul vsled velike radosti in je skočil pokoncu. Zbudil se Je. in znol mu je tekel curkoma po obrazu. Krog n|ega Je vladala črna tema, in prvi trenutek se niti zavedati ni mogel, kje da se nahaja. Toda obtlpal je suho seno in tedaj je spoznal, da leži doma na senu. Sanjal je, hej, lepe sanje Je sanjal! Sara rajni pastir Udrč je bil Dri nJemu ia mu Je pokazal prostor, kjer btiko natopile sto roz ztote rude. Hej. danes ga ne bo prevaral hudir, iesn?Čao ga ne bo prevaral!
Tvj-. ž je skočil pokoncu. Začutil je v
glavi skelečo bolest, da se Je zgrabil z obema rokama za kipeče čelo in je zastokal na glas. »Preveč sem pil včeraj," Je pomislil. „A zdaj me kolje in zbada Jeruš. A kaj zato!"
In Tomaž se Je splazil iz skednja. Stopit je na temno dvorišče in se Je ozrl v nebo. Zvezde so trepetale širom okrog, In hladen vetrec je vel preko doline. Tomaž se je stresnil za hip in je odšel potem naglo z dvorišča...
V.
Pastirček Gregec se Je bii prebudil iz spanja Napol se Je dvignil iz slame na pogradu. Mel si Je oči, pa je pričel gledati okrog sebe po koči. Temo, ki je vladala kroginkrog, je le medlo razsvetljevala žerjavica na širokem, kamenitera ognjišču. Tuin-tam je prasketnil ogorek in se Je zasvetil svetle e. In tedaj je videl pastirček Gregec prav razločno človeka, ki Je spal nedaleč od 'njega na pogradu.
! „Menda bo čas, da ga zbudim," je po-! mislil pastirček Gregec. „Noč Je še, a vendar bo kraalu dan. Žerjavica tudi že po-gaša..." In pastirček Grtgec se le splazM s
pograda. Odprl je nizke duri, pa se je ciri v noč. Zvezde so s:cer še svetile; toda tam na vzh'd« s? je	o r? ne^a j
ne^aj zamazano rdečega. „Krsalu bo dan,"
Fontana. Kakor da gospod ravnatelj Brunnlechner ne bi bil sposoben tudi za vodstvo meščanske šole! Stolz je tudi tu mogel uveljaviti svojo voljo, ker mu je viša Šolska oblast vsikdar naklonjena.
Ker pa je g. Stolz že ravnatelj dekliške ljudske in meščanske šole na Lipskem irgu, je naravno, da ne posveča zadostne pa/nje zavodu v ulici Fontana. Ta ravnatelj je menda unicum v vsej državi. Če je že bila pod prejšnjim dež. Šolskim nadzornikom Swido njegova oseba nedotakljiva, da je mogel paševati po svoji ljubi volji, pa nismo pričakovali, da ostane njegova moč neomajna tudi pod novim nadzornikom. Res čudno, da ga tam gori še niso spoznali! V prvi vrsti vam je to propagator nemške misli in po njegovih nazorih morajo tudi poverjeni mu šolski zavodi služiti tej misli!
Pa, da se povrnemo k onemu grdemu dogodku, ki so mu postala žrtve mlada bitja in ki je spravil v žalost več vsega spoštovanja vrednih družin.
Med gojenkami državne meščanske šole v ulici Fontana je bilo tacih žrtev.
Kako je moglo priti tako daleč? Po našem mnenju tudi tako, da ravnateljstvo in učiteljstvo tega zavoda nista imela nikakega stika s poverjenimi jim učenkami. Mesec dni se je širila med učenkami tista sramota, ne da bi bilo učiteljstvo prišlo temu na sled. A priti bi bilo moralo, da je bilo več potrebne pažnje, več kontakta, kajti narav mladih dekletec je že taka, da ne morejo molčati, in mi sme uverjeni, da so se tudi v zavodu razgovarjala o tem in — posvetovala.
Lepa disciplina mora vladati na tem zavodu, ko so možne take stvari, ne da bi ravnateljstvo in učiteljstvo kaj slutilo o tem ! Toda, bodimo pravični in priznajmo neko okolnost, ki nekako razbremenjuje učiteljstvo ! Deklice so se najbrž razgovarjale v italijanskem jeziku, ki ga ne razumeta ne ravnateljstvo, ne učiteljstvo.
Kaj pomenja to?! V kolikor sta razbremenjena ravnateljstvo in učiteljstvo, v toliko je obremenjen ves zistem, ki smo ga mi na tem mestu že tolikokrat obsojali: zistem, ki je iz državnih ljudskih šol v Trstu napravil domeno nemških učiteljev, ki so popolnoma tuji tem krajem in ki ne poznajo deželnih jezikov!
To se je zdaj kruto maščevalo. V tej smeri obremenja torej oni škandal tudi učiteljstvo in zistem: ker ti ljudje nimajo kvalifikacije za službovanje v naših, jezikovno mešanih krajih. Posebno še, ker ne zadošča, da je učitelj samo predavatelj, ampak mora biti tudi pedagog in vzgoje v a t e 1 j!
Ta zistem ! Mesto da bi bila državna oblast posegla z vso strogostjo v to afero in uvela strogo preiskavo, se je zadovoljila s tem, da je pritrdila sklepu učiteljskega zbora, daje vseh onih 15 deklic izključiti! To je pač komodno, a še lažje je podtikati starišem, da so oni krivi vse nesreče! Kakor da šola nima nikake obveznosti ozirom na moralno vzgojo deklic ! Mi pa pravimo, da je to pri deklicah bolj potrebno, nego pri dečkih, ker ženska narav je že taka, da potrebuje posebnega negovanja.
Javnost in usmiljenja vredni starši se ne morejo zadovoljiti samo s sklepom za
je zamrmral pastirček in se je stresel. Kajti sem s planine Je vela mrzla sapa, a v koči je bi!o gorko. Pastitči k je zatvoril spet duri. Nametal je na ognjišče suhih drv in je raz-pihai tlečo žerjavico, da se je dvignil hipoma jasen plamen in je razsvetlil borno kočo.
S pograda Je stopil tedaj Mavric. Približal se je ognju in |e pogledal na uro. „Cas bo," je dejal. „Ravno pravi trenutek si me zbudil. Dobro, dobro, Gregec."
Gregec Je pristavil k ognju lonček In ga je nali! do viha z vodo. Kmalu Je začelo šumeti v lončku, in Mavric Je natresel vanj čafa. Vsedel se je na nizko, premitivno klop in je strmel molče v žareči ogenj. Pastirček je pripravil leseno Skodelica in Jo je oplaknil trikrat. Nalil Je do vrha vročega čaja in jo fe postavil pred Mavrica. Mavric |e posrebcval čaj. Oprtil si je nahrbtnik in je vzel palico. Stisnil Je pastirčku srebrn denar v roko in je rekel: „Tedaj me počakaš na Prisarški p'arini? Še pred poldnem bom tam, in potem greva skuhal preko Peči."
„Bom, zsgotovo bom čakal," je edvr-nil pastirček. „Samo pazite se, gospod. Pot je ne^a^na — posebno med oknom... Vse donosne bom čakal na vas. Samo patite, go p 1. da se vrrcte iclrsvl"
(Dalje.)
3: run II.
.»jCI.UNOtf^ * 136
V Trem, <iuo 18 maja i S* l*
izključenje: da se jim nesrečne žrtve, ki so jih poverili zavodu, enostavno vračajo domov.
Ta škandalozna afera mora vznemirjati posebno še nas Slovence, ker nimamo tacih svojih šol in smo siljeni pošiljati svoje otroke ravno v te državne zavode. V kakih skrbeh mora biti taka mati ves čas odsotnosti svojega otroka, to si lahko predstavljamo. Materi pa ni možno kontrolirati odsotnosti otroka, ako nima iz šole nikakih obvestil.
Zato nas ie osupnilo tembolj, da je višja šolska oblast kar potrdila sklep učiteljskega zbora za izključenje — sentenco učiteljske konference, namesto da bi izsledovala tudi krivce, ki so, — bodi tudi indirektno, z nezadostnim vršenjem svoje dolžnosti —omogočili nesrečo. To vendar ne gre, da bi višja oblast gledala skozi prste edino zato, ker so zavodi, ki so prišli v to neprijetno situva-cijo — nemški !
Pomislimo le, kakov vrišč bi bil po nemškem časopisju, če bi se bilo zgodilo kaj tacega na kaki slovenski šoli! Zahtevali bi gotovo drakoničnega postopanja. Na grmado s takim učiteljstvom! — bi kričali nemški časopisi. Cele poplave moralnega zgražanja bi spuščali na slovensko šolstvo, na slovansko učiteljstvo, na slovensko ime sploh.
A mi vprašamo višje državne oblasti, ali si nič ne predstavljajo, kakov utis bi morala napraviti na javnost taka — dvojna mera ?! Razmišljajo naj in store naj, kar jim je v neizogibno dolžnost v pomirjenje javnosti!
Kako
za Nemce za nas!
in kako
„Triester Tagblatt", ta neofidjelni organ oficrjalnih tržaških vladnih krogov in Nemcev, je v svoji petkovi izdaji priobčil slavo-spe/ avstrijski učni upravi, ker |e z nakupom Šolske palače v ulici Besenghl 14 oskrbel i tržaški državni realki — in treba nagi Sevati nemški, saj so državne srednje Šuie v Trstu še vedno le nemške — mode ne, vsem zahtevam ustrezajoče prostore. Po te), gotovo kompetentni sodbi je prišla c. kr. realka v Trstu s tem nakupom do najboljših prostorov med vsemi primorskimi srednjimi šolami, in to v takem delu mesta, kjer je zrak brez prčhu in mijazmov. S tem, — tako govori slavospev dalje, — ni le odpravila učna uprava pomanjkanja prostorov na tukajšnjih državnih šolah — seveda nemških — ampak je tudi obogatila Trst za učni zavod, ki zadoščuje vsem modernim zahtevam. Seveda netiiški učni zavod, — dostavljamo ml
IGpfct.
Res, hvalevredno delo je storila učna up:ava in lahko je s ponosom trdil pred meseci neki minister — menda ekscelenca Husarek —, da se nemško šolstvo v Trstu razveseljivo razvija. Da, nemško šolstvo 1 Naši vladi je le za nemško šolstvo 1 Vse drugo lahko vrag vzame!
V nemških šolah mora biti dovolj zraka, zdravega zraka, dovolj svetlobe; v ne.r,š:<ih šolah ne sme biti mijazmov, nemške šole morajo imeti učne sobe razsvetljene električno, nemške šole morajo Imeti prostorna igrišča, kopeli itd. Za vse to ima naša učna uprava denarja : cel m i i J o n | e dala za palačo v ulici Besen-g h i 1 Nima pa vinarja za naše Šole. Pa kaj denarja 1 Za naše šole nima niti smisla, nima čuta pravičnosti, tiste avstrijske pravičnosti, ki ji Je baza „Justitia est fandamen-tum regnorum*, kakor pravi v kamen vklesani napis na vhodu na cesarski dvor na Duaaiu.
Sina imam, ki tudi hodi v šolo, ne sicer Še v srednjo, ampak v ljudsko Šolo. Seveda v šolo družbe sv. Cirila in Metoda na Acqjedottu, in sicer v tisti razred, kjer sedi nad 70 učencev v sobi, ki ima le za 35 učencev prostora! Če je zrak brez mijazmov ? Seveda 1 Saj tam, kjer so slovenski otroci, tam ne veljajo več lepa higijenlčna načela. Za slovenske otroke je vse dobro. Pa če bi še to d*la vlada, aH pa oni faktor, ki bi ga ta pravična vlada, kot čuvarica zakona, lahko prisilila k temu! Ne 1 Še te pastore si moramo plačevati sami z narodnim davkom.
A ko dečki, ki zahajajo zdaj v to, z nt rodnim davkom Slovencev plačano šolo, d c rastejo puški in sablji, takrat jih najde D' Sa vlada, da jih utakne v uniformo io uvrsti med njih, ki naj čuvajo moč in slavo države!!
Dj, drzni morajo biti ljudje, ki si upr?o v očigled naši šolski mizeriji bahato ka^ti na pristransko postopanje učne uprave v Trstu. Milijon kron je dala vlada za sedanje realične prostore v tistem času, ko je naša iolska družba z velikanskimi žrtvami zidala svojo šolo pri Sv. Jakobu ter prosila vlado, De podpore, ampak le posojila! A za slovensko šolo vlada ni imela denarja. Slišali smo sicer dne 12. oktobra 1912., ob slovesa! otvoritvi šole pri Sv. Jakobu, iz ust zastopnika vlade, da ona z zanimanjem sledi razvitku našega Šolstva v Trstu. Ironija! Lepo zanimanje to, ki noče videti prenatla-
čenih razredov naše Šole v mestu, kjer imamo otrok, da bi napolnili tako hišo, kakor je ona pri Sv. Jakobu. Pa kaj nam je zanimanje! Vršenje dolžnosti, to zahtevamo ml! Zanimanje pa odklanjamo, ker nismo berači, ampak ravnopravni državljani.
Za falirani dekliški Uce| šolskih sester je ustanovila vlada društvo brez obveze, odprla mu lepe prostore, nakazala subvencijo ! Nam pa, ki ne zahtevamo n e o b 1 i-g a t n e Iicejske, ampak obvezne ljudske šole, nam pa pušča birati našo mladino v prenapolnjenih prostorih, ki jih pa plačujemo sami. Zanimanje! Kakor da smo si dovolili nepotreben luksus, sport, potrato !
Ali bi bilo dovolj, če bi mi samo z zanimanjem plačevali davke v novcu in krvi? So naši sinovi morda z zanimanjem že pol leta pod orožjem? Kdo jih vprašuje tu po zanimanju ?!
Zrak brez mi|azmov! Naši otroci naj pa le srka|o mijazme, saj so le otroci — Slovencev, katerim naj zadostuje — zanimanje I
j Bliža se konec šolskega leta in potem nastopi za nas zopet vprašanje: kam z otrokom v jeseni? V družbini šoli ni prostora, v laške jih ne damo, torej — kam ? In tisti, ki so godni za srednjo šolo ? Ali na| iz Trsta, iz tega velikega centra, pošljem sina v slovensko realko v Idrijo, ali morda v meščansko šolo v Postojno? Od kod naj vzame naš človek denarja za take stroške? Ali veste odgovora na to, vi gospoda, ki pojete slavospeve vladi za ! njeno skrb za nemške šole ?! Ne, odgovora j ne veste, pa ga tudi ne iščete, ker nimate j čuta pravičnosti! Ko treba vršiti dolžnosti, j tedaj nas poznate; drugače smo pa tujci na t narodnih tleh. In vendar čujemo »Justitia est fundamentom regnorum".
Glasovi iz Koroške.
Odganjajte sleparje!
Ali niso to lopovi! Po Koroški se klatijo zdsj individuvi dvomljive zunan|e po i stave, sicer pa predrznega vedenja. Nazivajo i se različno: nekateri so fotografi, drugi krotilci divjih ž<vali, tretji čarovniki, četrti sukalci čeč i. dr. robe. Posečaio radi šole ,in se predstavljajo tako-Ie: »Upam, da jniste windišarski učitelj!" S tem nagovorom se hočejo gotovo prikupiti, češ, da poslujejo v imenu nemškega „Vol ksrata". V tej korporaciji so sicer zbrani celovški trebušnlki, ki za prebavo preganjajo uboge Slovence, se po „Stimcah* in .TagespoŠti* imenitno lažejo in obešajo svoje patentirane nespodobnosti Slovencem okoli vratu, da potem vsak slučaj porabljajo za šuntarije. Neki tak Čarovnik je bil že večkrat na naši šoli in vselej odvrnjen. Ker ni dobil „gšefta", pa |e — beračil. Zahteva navadno desetico (20 vin.). Konstatirano pa bodi, da med temi .umetniki" Še nisem našel Slovenca; vsi ti so „Voiksratovi" sinovi: sami Germani. Pravijo, da odpotujejo na Balkan, baje prodajat — nemško kulturo!
Pevska slavnost.
Društvo slovenskih organistov na Koroškem je priredilo v nedeljo, dne 4. maj-nika v veliki dvorani pri Trabesingerju II. pevsko slavnost. Nastopilo je pet pevskih zborov, deloma mešanih, deloma moških, in sicer: iz Borovelj, Hodiš, Šmihela, Železne kaplje in Celovca. Svojo nalogo so v obče rešili dobro. Posebno se je izkazal boro veliki pevski zbor pod vodstvom g. Prekla. Omeniti |e treba tudi „Gorotana" iz Šmihela nad Pilberkom pod vodstvom g. Štangla. Mešani zbori so peli pod vod stvom g. Štangla, moški pa pod vodstvom g. Prekla. Celotno se Je proizvajalo 20 pesmi in sicer 10 moških in 10 mešanih zborov, ki so v obče izpadle izvrstno in ki so žele splošno priznanje. Vsak zbor pa je pel razen 10 skupnih, posebej še nekaj pesmi, med katerimi so se najbolje proizvajale: .Rožic ne bom trgala* (mešan zbor .Goro-tan), „Planinska roža* (mešan zbor, Hodiše) Posebno hvalevredno je, da nam je nudil boroveljski pevski zbor nekaj dobrih narodnih koroških pesmi, ki so pod spretno roko g. Prekla bile podane nalboljše. Želeti bt bilo, da bi pri enakih prireditvah prišle tudi dobre koroške narodne pesmi do veljave. Pevski venec je zaki|učila „Cesarska pesem", kateri je sledila „Hej Slovenci", ki je našla odmeva v vseh poslušalcih. Kar smo od slavnost! pričakovali, to nam je tudi nudila. Dvorana je bila nabito polna.
Drugi del pevske slavnosti je tvorila tombola. Da se je tudi tukaj podalo občin stvu, kar je najboljšega, pričala so dragocena darila. Na kratko: vse se je izvršilo na zadovoljnost vseh !
Mnogo naših nezavednih ljudij prejelo je še odloke magistrata, i katerimi se jim jemlje, os roma namerava vse ti volilna pravica. Rojaki ako isveste sa nje, napotite jih v naio volilno pisarno.
Za občinske volitve.
Uradne — lumparije!
Prejeli smo:
Včeraj ste opisali slučaj, kako Je hotel magistratni sluga prevariti soprogo slovenskega volilca v Rojanu. Danes vam poročamo o sledečem: K soprogi našega volilca Ceglarja v Rocolu je prišel magistratni sluga, ter jej dostavil rešitev reklamacije, s katero je soprog reklamiral prepis iz enega volilnega razreda v drugi. Reklamacija je rešena ugodno.
Slugova dolžnost je bila z izročitvijo izvršena. Moralo pa ti uradni sluge imeti posebna navodila.
Morda so |ih dobili v gostilni „Ah' I so letta", k(er Je bil navzoč tudi pol|ski čuvaj Vidau iz Ban, kakor ste poročali svojedobno ?
Tasluga je nagovarjal soprogo Ceglarjevo, naj mož voli lahonske kandidate — ker bi mu v nasprotnem slučaju magistrat odvzel dekret, s katerim muje(Ceglarju) podeljena domovinska pravica v Trstu!!! Tr-žačani, da morajo vsi voliti laške kandidate 1
Sreča za magistratnega uradnega agitatorja, da ni Cegljar slišal njegovega modrovanja, ker bi drugače mož slabo opravil!
Tako postopanje uradnih organov je omazana lumparija, kakršnje se poslužuje le laškoliberalna magistratna kamora. Naši ljudje naj pazijo, da jih magistratni, z našimi denarji plačani priganjači, ne opeharijo aa eden ali drugi način. Agitatorje pa naj lepo na kratko odpravijo.
Vsi taki in slični slučaji naj se objavijo, da svet izve, kakršnih sredstev se poslužujejo tržaški Lahi in pa da bo to v svarilo onim našim ljudem, ki bi še imeli posla z organizirano laškoliberalno goljufao dru-haljo!	_
Domače vesti.
DruStvena — nadloga. Marsikaterikrat
smo se že pritoževali nad brezštevilnimi zahtevami, ki Jih stavijo na naš list društva, *i Jih le v Trstu toliko, kakor nikjer drugje. Za vsako najmanjšo prireditev, za čisto navadne odborove seje, celo redne, za vsako pevsko vajico, tudi tako, ki se vrši redno iste dneve v tednu, na| bi list priob-čeval reklamne vesti in vabila, a to ne morda samo po enkrat, temveč kar po ves teden. Za veselico, ki se vrši šele v dveh, treh mesecih, že hočejo imeti prav toliko preje vsa| vsak teden po eno reklamno ?est, zadnjih štirinajst dni pa seveda vsak dan. List, če bi uredništvo ne pometalo v koš vsaj 80 odstotkov vseh teh društvenih vesti, bi bil danzadnem Izpolnjen samo ž njimi, in še tako mu vse, posebno pa članstvo prav istih društev, društvic, odsekov, klubov itd, očita, da ne prinaša drugega nego „društvene".
Na neko tako našo pritožbo nekako pred enim mesecem, kjer smo odločno Izjavili, da ne bomo več prlobčevali reklamnih vesti za razne prireditve, zlasti plesne, ki nimajo za narodno stvar prav nobenega pomena, je prišla potem v ljubljanskem »Dnevu* — menda vsled hudega pomanjkanja drugega gradiva, ker sicer bi list, ki se hoče smatrati za resen list, ne priobče-val takih neumnosti — cel stopec dolga klobasa iz Trsta, kjer se pisec strahovito hudujo nad ono našo izjavo, potegujoč se zlasti za »klube* in njihove prireditve. Na ta dopis v „Dnevu** nismo odgovorili, ker se nam Je zdelo neumno pričkati se za stvar, ki je jasna kot beli dan, in ker se nam naravnost neumno zdi, da bi dokazovali komu, da naš list ne more priobčevati oglasov slovenskih ljubljanskih tvrdk, čemu lih ne dopošljejo in ne — plačajo, kar pa je pošteno storila ona tvrdka Zanetti za svoj oglas.
Prav tako mislimo tudi, da l|ubljanske tiskarne ne bodo obogatele na onih »vabilih na plesne venčke*. ki jih bodo narečevaii pri n|ih tržaški „plesni klubi", češ, ker jim „Edinost" noče priobčevati celih kolon reklamnih vesti.
Naj nam le groze s tem, da nas puste v miru, toda naj pa tudi store tako potem, ne pa tako, kakor |e storil prav tisti klub, zaradi katerega je bilo toliko joka in stoka po ljubljanskem „Dnevu". Vabilo na njegov plesni venček je bilo v „Edinosti- priobčeno menda trikrat, daslravno Je naročil „vabilo" v Ljubljani. Klub Je tudi poslal našemu uredništvu dve vstopnici in udeležil se je tudi član našega uredništva one prireditve s svojo rodbino, pri čemer pa ni porabil onih vstopnic, ki so ostale sploh neporabljene, temveč je plačal vstopnino za Štiri osebe. Imenovali so ga celo v poročilu v „Dnevu-. A kaj se |e zgodilo potem! Včeraj je „klub" poslal v naše uredništvo — inkasirat znesek za oni dve vstopnici, poslani uredništvu menda zato, ker je naše uredništvo priobčevalo reklamne vesti za njegovo prireditev.
soproga, je zunaj, nad njo: Italijansko
) To je vendar višek vsega, kar si je mogoče misliti! Delaj Jim najprej tlako, ; potem pojdi na njihovo prireditev in plačaj ; vstopnino, nato se da| zmerjati po njih po drugih Ustih, a končno Jim še enkrat povsem plačaj vstopnino. Ne, dalje pač ne gre. List bi radi imeli za svoj občinski pašnik, uredniki naj bi jim bili hlapci, na katere bi , se lahko izbljuvali in izpsovali po svoji volji, a končno jim vs to še — plačaj la menda poj čast In slavo.
Takih „narodnih klubov* bi bilo ce samo nam, temveč tudi še marsikomu drugemu kmalu — preveč!
Zaradi CMD grožnja s smrtjo. Kako poplemenituje nekatere pripadnike naroda, ki se toliko ponašajo s svojo dvatisočietno kulturo, ta kultura, nam priča dogodok, ki se Je dogodil predsnočnjlm v hiši št. 6 v ulici Aldo Manudo. V tej hiši stanuje namreč sprevodnik državne železnice S. Slmčič, ki je rodom Slovenec in se tudi ne boji Javno pokarati kot tak. V petek popoldne ob 3 39 se je odpeljal Simčlč s tovornim vlakom Št. 662 Iz Trsta na Jesenice in se je vrnil domov šele včeraj ob 5 53 z vlakom št. 765. V tem času je bila njegova soproga sama doma.
Kar naenkrat se Je začel v petek zvečer okrog pol 10, ko so že ljudje v hiši večinoma pospali, na stopnjicah glasan krik in velik hrup ter zbijanje po vratih. — Pred SimČIČevim stanovanjem je stal sprevodnik državne železnice Hugen Basso, rodom it Furlanlje, razbijal vrata v Simčičevo stanovanje ter kričal kakor zbesnel: „Pridi vem! Nikoli več ne boš podpiral Družbe sv. Cirila in Metoda! Zakoljem te!"
Ker je le vedno bolj razbijat po vratih, se Je končno oglasila Simčičeva vsa prestrašena, in vprašala, kdo Podivjani Italilan, pa je zakričal
„Odprl,.....1 (Izrekel je grdo
psovko). Zakoljem te 1"
Sele potem, ko so drugi stanovalci v hiši vstali in prišli gledat, kdo tako divje razsaja po hiši, se je posrečilo nekemu Franu Kulotu, ki stanuje v hiši, spraviti iz hiše italijanskega nasilneža, ki je ori Slmčičevem stanovanju že skoraj vlomil vrata.
Tu pač nastaja vprašanje, kaj je iskal podivjanec tako pozno v hiši, posebno ker Je lahko vedel, da Simčiča ni doma, in kaj mu jo storil Simčlč s tem, če po svojih močeh podpira našo Šolsko družbo? Tu se vidi, kako neizmerno sovraštvo mora kipeti v tem človeku do vsega, kar Je slovenskega, da gre v noči vlamljati v stanovanje svojega službenega tovariša In mu groziti s smrtjo, zato, ker ga pozna kot Slovenca, Id Čuti za svoj narod, in pretiti s smrtjo njegovi soprogi, da Je revlca zbolela zaradi prestanega strahu!
„Nikoli več ne boš podpiral Družbe sv. Cirila in Metodal Zakoljem te!" In te besede Je govoril človek, ki se vedno ponaša s svojim — socijalnim demokrati z m o m. Basso je — socijalni demokrat I
Res ponosni so lahko socijalni demokrati na tega svojega sodruga, nanj h pa na svoje sovraštvo proti naši Družbi sv. Cirila in Metoda! Ta dogodek pač res pre-jasno kaže, kako temeljito se goji v soci-jalnodemokratskih vrstah sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega, zlasti pa proti naši šolski družbi, ki je glavna opora slovenskemu življu v Trstu, ta dogodek kaže, da |e to sovraštvo prišlo že tako daleč, da bi v tem sovraštvu vzgo(eni sodrugi hoteli izvrševati „asimilacijo" Slovencev z — nožem v roki.
Prepričani smo, da bodo socijalni demokrati tudi ta dogodek zamolčali, ali pa onega divjaka zata|ili, kakor se zgodi vselej, kedar stori kak njihov sodrug kako lumpa-rijo oroti naši narodnosti in našemu narodu. Ba<^o se najbrž sedaj kar čez noč prelevi iz navdušenega socijalnega demokrata v italijansko-liberalnega kameraša, a nam bodo potem podtikali obrekovanje soci|alne demokracije. Kvečjemu se morda zgodi, da poreko: Bil je pijan ! No, če poreko tudi tako, bodo priznali le tisto, kar smo rekli m*, kajti pijan človek govori — resnico, in Basso se Je svojega sovraštva do slovenskega naroda in naše Šolske družbe navžil le pri socijalnih demokratih. Če |e bil pijan, je tedaj izbruhnilo iz cjega, kar |e trezen morda Še skrival.
Glede Bassa se ukrene vse, da dobi za svoje divjaštvo primerno kaze a; socljal-
USTREDNi BANKA ĆESltfCH SPORITELEN
PODRUŽNICA v TRSTU vl& del Ponteroaao 5.--via Nuot* 1»
Vloge na knjižice 47* 5% 1 poodpoved-Premijne vloge 5°/, J nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem račuaa - po dogovoru najugodnejše. m
VADIJE n KAVCIJE • - - MENJALNICA-
Urada* ura od ».-12.V, dop. in a.'fi-t. pop .
Just iKiauric, 3rst, ^it*^ * trgovino jestvin in kolonijalnega blaga.
V Trstu, dne 18. maja 191S.
EDINOST" H. 136.
^tr»fo Hi
nim demokratom pa povemo popolnoma odkrito, da nam je prav vleč, da se na tak način razkrinkuje njihova — mednarodnost !
Odborova seja političnega druStva .Edinosti" se bo vršila |utri v ponedeljek, dne 19. t. m. točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici".
Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki iu deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže.	Predsednik.
Sijajen izgled narodne zvestobe. S svojim 15 letom Je odšel Marko Dorčič iz Baške na otoku Krku v Ameriko. Sedaj pa mu je 69 let. Celih 54 let je torej mož preživel v Ameriki, največji del v Buenos Airesu. 54 let Je nepretrgano živel tam onkraj oceana. Vsem tem času ni videl ne le svolega ro|stnega kraja, ampak tudi Evrope ne. Brez stikov z domovino Je živel v daljni tujini nad polstoletja — eno povprečno človeško življenje.
In vendar si je mož ohranil polno zvestobo do svojega naroda in nezmanjšano ljubezen do svoje domovine. Obvladuje svoj Jezik kakor onega dne, ko Je odšel iz svoje domovine v tuji svet in Je navdušen hrvatski rodoljub.
Dne 13. aprila t. 1. je prišel v obiske v svoj rojstni kraj, a dne 13. aprila Je došel v Trst, kjer je pripovedoval znancem, da mu srce ni dalo miru, dokler ne vidi še enkrat svoje domovine. Z mladeniškim navdušenjem je zatrjeval, kolika radost Je bila to zanj, ko je videl na svoje oči preporojen svoj rod, oziroma razliko med nekdaj in sedaj. Sedaj — Je govoril — ko se mi je izpolnila moja najsrčneja želja, se povrnem in rad umrem.
Na vprašanje, kako to, da si Je ob takih okolnostih in skozi tako dolgo dobo ohranil tako živo ljubezen do svojega naroda, je govoril s otroško prisrčnostjo, da človek, ki ne ostaja zvest svojemu materinemu Jeziku do smrti, mora biti — pokvarjenec. Človek ne sme nikdar pozabiti kraja, v katerem se je rodil. Zato Je tudi on tikom pred svojo smrt|o nastopil dolgo pot, da vidi še enkrat svoj rojstni kraj.
To je pač nsjsijajnejša zvestoba do svojega naroda. Ali ni, da morajo spričo ta-cega izgleda pordečiti od sramu vsi tisti naši Kraševci, Kranjci, Brkini itd., ki prihajajo v naš Trst, bivajo tu par let, pa že pozabljajo na svoje rojstvo in se začenjajo sramovati svojega materinega jezika 11 Sramota je tem večja, ker imajo tu vedno prilike za kontakt se svojimi soplemenjaki I Rojaki, vzgledujte se na sijajnem izgledu častitljivega starca Marka Dorčiča, ki je tisto ljubav, ki Jo je odnesel s seboj v srcu pred 54 leti v tujino, ohranjal neskaljeno ves ta dolgi čas. Jo prinese zopet v tujino in v — grob!
Naj zabeležimo še neko zanimivo naključje. „Laura" se je imenoval parnik, ki ga Je bil pred 54 leti odvel iz Lošinja v daljno Ameriko, in „Laura" se imenuje parnik: Avstro-Amerikane, ki ga je dovedel sedaj v domovino.
»Naš dom", občekoristna stavbena in stanovanjska zadruga v Trstu, ima v sredo, dne 21. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani Narodnega doma svoj I. redni občni zbor. Ob tej priliki Je vodstvo izdalo izkaz o društvenem imetju, bilanco, ki sicer izkazuje majhno izgubo, ki pa Je vzlic temu šs dosti ugodna, a obenem kliče našemu ljudstvu, da bi se po svojih močeh oklenilo te zadruge in je) s svojim pristopom omogočilo, da čim prej in v čim širšem obsegu more izvesti svoje načrte, da nabavi svojim članom lastne domove.
Bilanca izkazuje sledeča aktiva: naloženi denar K 515 41, vrednost ne kupljenega zemljišča K 38 928 79, stavbe K 7549 51, deleži drugih zavodov K 20, premični inventar K 56, skupaj torej K 47.069 71 ; pasiva pa so: deleži K 16.019 78, izposojila (hipoteke) K 30.000, zaostale obresti posojil K 688, splošni rezervni zaklad K 496 10, skupaj K 47.203 88; potemtakem K 13417 izgube.
Z lastnimi močmi se je zadruga dvignila na noge in dosegla, kolikor jej je bilo mogoče, in to ob sedanjih slabih splošnih denarnih razmerah ni malo. Zemljišče Je tu, s stavbami se Je tudi že pričelo, uspehi se že kažejo. Zato pa tudi le želimo zadrugi najboljšega napredka.
Tržaška podr. Slov. plan. društva se
obrača z vljudno prošnjo do slovenskih županstev, cestnih odborov in posameznikov, da bi bili kolikor možno v pomoč podr. z3zn. odseku SPD, ki prične v kratkem z novim delom zaznamovanj, postavljanjem kažipotnih tabel, napisov itd.
Obenem naproša, da bi vsakogar, ki bi ga našli pri poškodovanju zaznamovanj ali napisov, zasačili ter naznanili ime dotičnika podr. odboru SPD (ul. Torrebianca 41. I.), ki stori nadaljne korake, da se stori konec temu zlobnemu početju, ki Je v zadnjem času u ilčil neštevilno zaznamovanj in črez 21 kažipotnih tabel. Zaznamovanja bodo to pot bela, deloma nekatera tudi rdeča.
Streljanje na tarčo v Bazovici. Diuštvo vojaških veteranov v Trstu cesar Franc Josip I. priredi danes drugo pripravljalno streljanje na tarčo v Bazovici, začetek ob 1 popoldne. K tej lepi zabavi vabijo se vsi p. n. gg. udje in gosti z družinami.
Informacijska plisarna „Slov. plan. društva". Vsi d b ižajoče se tuilst. sezone
Je sklenil osred. odbor SPD, da otvori letos tekom sezone .informacijsko pisarno" sobi SPD „Narodnega doma1* v Ljubljani, v katere področje spada sledeče: 1. Izdaja dijaških izkaznic. 2. Razpečavanje knjižic turist, vsebine (Markirani poti SPD i. dr.). 3. Informacije o gorskih i. dr. turah ter kočah SPD. 4. Sestava potnih načrtov po naših planinah. 5. Vpisovanje Članov SPD. 6. Naznanila glede stanja markacij, potov v svrho popravil. 7. Reklamacije, pritožbe in dr. eventualnosti. Pisarna (posluje društ. odbornik R. Badiura) se otvori dne 26. t. m. ter bo odprta 3krat na teden in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 1—1/23 po poldne skozi celo sezono do preklica.
Naslov za dopise (priloži naj se znamka za odgovor): „Informacijska pisarna SPD", LJubljana „Narodni dom".
Nesreča v telovadnici. Telovadno društvo Sokol na Vrdeli opozarja starše otrok, ki telovadijo pri .Sokolu", da dotičnik, ki Je ponesrečil, ni telovadil pri vrdelskem Sokolu, temveč v telovadnici klerikalnega telovadnega društva. Vrdelski Sokol torej ni odgovoren za omenjeno nesrečo, kakor nekateri mislijo. Sploh vaditelji preveč pazijo na to, da narašča) ne dela vaj, prepovedanih za otroško telo. Torej brez skrbi.
Toliko v obvestilo, da se ne zamenjuje „Sokol" z onim klerikalnim društvom.
Italijanskim Šovinistom v zgled!
Olga Moren izPordenona v Italiji Je bila te dni obsojena pri c. kr. okrajnem sodišču v Trstu na 48 ur zapora in na 16 K stroškov, ker Je titulirala v obtežujočih okolščinah g. Jakoba Kavčiča s „porco d9 un ščavo!
Koncertno zabavo s cvetličnim plesnim venčkom priredi ženski cdsek vrdel-skega „Sokola" danes v nedeljo, v dvorani „Narodnega doma" pri Sv. banu. Za zabavo so Sokoliće Že vse preskrbele.
Danes k Tirolcu. Narodna delavska organizacija v Trstu priredi danes v nedeljo, 18. majnika t. i. vrtno veselico v prostorih „Gosp. društva" (pri „Tirolcu".) Zbirališče ob 2 popoldne pred „Jadranom" pri Sv. Jakobu. Od tam odhod ob 2 in pol z godbo in zastavo po istrski cesti do „Tirolca", kjer bo veselica z godbo, petjem, plesom, šaljivo poŠto itd. Pričakujemo, da se bo narodno delavstvo, kakor tudi njegovi prijatelji, udeležili veselice v čim večjem števiiu..
Poučen kmetijski izlet v Koper I Kmetijska družba za Trst in okolico priredi v nedeljo dne 25. t. m. poučen kmetijski izlet v Koper ter vabi okoličanske kmetovalce in prijatelje kmetijstva k obilni udeležbi. Tam si ogledamo državni uzorni vrt (v Škocjanu) in mnogo drugega, kar bo posebno zanimalo naše vrtnarje in je zvezano s prav malenkostnimi stroški In majhno zamudo časa. Skupen odhod s parnikom ob 3 popoldne.
Za CM obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. t. gg.,in društva: 1092. Olga dr. Bergmanova v Žalcu (plačala 200 kron); 1093. Zlatorog v Ljubljani (plačano 200 K); 1094. Delavsko podporno društvo v Trstu (plačalo 200 K); 1095. Šaleška posojilnica in štedilnica v Ljubljani (plačala 200 K).
Vodstvo otroškega vrtca pri Sv. M. Magd. zgornji naznanja, da priredi v nedeljo, dne 25. maja t. I. veliko otioško veselico v dvorani „Gospodarskega društva" (pri Tirolcu) pri Sv. M. Magd. zgornji. Začetek točno ob 3 30 popoldne. Magdalen-čani! Pripravite se, ter udeležite se v velikem številu veselice naših nežnih otročičev iz našega otroškega vrtca I
Nov vir dohodkov za Ciril Metodovo družbo ! Prijatelj družbe piše to-Ie: Večkrat se je povdarjalo po časopisih, da naj družba skrbi za nove vire dohodkov. Nov družbeni vir bi bil ta: Vsako leto nabirajo Nemci v Gradcu ob stoletnici Schil-lerjeve smrti dne 3. decembra za nemški „Schulverein". Tudi mi Slovenci imamo vsako leto naroden praznik; ta Je dne 5. Julija, dan sv. Cirila in Metoda. Na ta dan se naj pobira za družbo! Vsakdo naj daruje na ta dan „mal dar družbi na oltar". Ako daruje vsak deseti Slovenec povprečno le 10 vinarjev, dobi družba vsako leto nad 10.000 kron. Ob jednem pa svetujemo, naj vsa narodna društva in vsi Slovenci sploh smatrajo nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda, t. j. po 5. Juliju kakor dan družbe sv. Orila in Metoda.
Družb) sv. Cirila in Metoda je poslal g. Miloš Grmovšek, predsednik kozjanskega učiteljskega društva, K 7. G. nadu-čitelj Valentin Pulko Je poslal povodom imenovanja častnim članom znesek 7 K za sodček piva, društventki pa so je položili „domu na, oltar". G. Edmund Kocmut, Sv. Jurij ob Ščavnici, Je poslal K 10, dar vesele družbe iz gostilne g. Vuka v „Trbe-govski grabi". Hvala!
Dva velika zaboja dragocenih darov družbi sv. Cirila in Metoda je pripeljal g. Fortunat Kurnik, skladiški mojster J. ž. v Zalogu — papirnica Vevče. Ta bu-mažni dar, vreden več stotakov, Je tako lep, da nas je naravnost iznenadil. Da je vzorni rodoljub to zbirko skupaj spravil, potreboval je časa treh let. G Kumik je cb družbinem jubileju I. 1910. izdal, založil m družbi daroval več tisoč izvodov pesnitve „Kralj RiMb'av in s?. Ciril", malo preje pa
Nova trgovina
99
„Ali9 Industria inglese
„PRI ANGLEŠKI OBRTI"
ulica S. Caterina štev. 7 ()
Velik izbor oblek za moške in dečke.
Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA".	MT Cene, da se ni bati konkurence
Sovama čevljev
MOOUNG
▼ Trstu
ISO filfjalk. — 1200 delavcev
I.	podružnica:
Corso štev. 27.
II.	podružnica:
ulica Cavana štev. II
(vi8-*-vis ul. Madonna del Mare)
FinI CeoKn po ljudskih cenah, izključena vsaka konkurenca.
PRIMER:
Moški čevlji:
črni močni........K 7"50
„ Box.........„ 9-50
„	fini Goodjear Welt . . .	„	13 50
m	n amerikanski . . . .	„	11*—
„	„ „ najfinejši	„	17'—
nizki čevlji črni......„ 6*—
„ zelo fini črni.....„	11*30
„	amerikanski luksus . •	„	16*—
Ženski čevlji:
odprti črni „Romana" .... K 3*20
„ lakasti „ .....	4*20
nizki čevlji, močni.....„	5*—
„ „ chevreau . . . . ,	7*50
„ najfinejši Goodjear Welt „	11*—
„ amerikanski luksus . . „	13*—
„ „v barvah . „	14 —
„ „ lakasti . . „	15'—
Čevlji visoki In nizki za otroke od 2 K dalje.
CORSO 11 UL CAOANA 11.
ARflJRO M0DRICKY
Pradajalnloa manuf. blaga In drabnlh predaeta*
Trsi, nI. Belredere 33.
Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprsni kov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi.
Dr. Pesnik
Dr. PETSCHNIOO
&$t, vb S. Caterbu ftev. 1.
Zdravnik sa notranje (sploine) bolezni 8—9 in 2—3 in Specijalist sa koža« im (spolne) bolezni i 11'/,—i h 7—71'.
DB51I
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za mo£ke in ženske, zefir, batisfc in per|jiva svila za jopice.
Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
IPD	UDI
Fra te 11 i
Trst, uli Carducci 14 (ex Torronte) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za čevljarje — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.

Dr.fll.Mnsl!!
Cesare Cosciancich
Dr. Korsano
Specijalist za sifilltične in kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Diana)
Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 6'/, pop.
!MKtsl]<mtrai< ztfs-telmffc
#rdtnlrm o4 9.—/. to od 3. Trat, Barriera vecchia 33
H. Mi Telefon 1708.
r ■
S
Krčmarji pozor!!
Neverjetno!
Fino olje po 90 vin. liter dostavlja na dom
slov. tvrdka A. Furlan
Trst, ulica Glulia štev 72.
Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča
pravo milo za perilo ; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve !
novosti za ženske in moške obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi
v največji slovenski trgovini
Križmančič & Breščak
Trst, ulica Nuova št. 3?.
Vestna, točna postrežba, a a Zahtevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - -

Stran IV.
„EDINOST" št. 13€
V Trstu, dne 18. maja 19 i 3.


Konkurzna masa
RICHTER & GLASER
tovarna moških oblek Trst, Corso 37
nasproti kavarne „AL CORSO"
prodaja vse v zalogi se nahajajoče blago po konkurenčnih cenah. Priporoča se torej vsakomur, ki hoče kupiti za majhen denar obleke za moške, dečke in otroke, naj obišče to velikansko zalogo, kjer jih dobi v zadostni izbiri iz najfinejšega in najmodernejšega blaga tu in inozemskega ter najnovejega kroja.
Priporočava se slav. občinstvu za blagohotno naklonjenost ter ostajava	z odličnim spoštovanjem
konkurzna masa
RICHTER ft GLASER

i;
tfcr Zaradi
se prodaja v čevljarnici
„Rila Sartorella
Trst - ulica Barriera vecchia štv. 10.
▼se blago
po jako znižanih cenah :
Čevlji za moike, ženske in otroke vseh vrst.
/nton Žerjal-Trst
priporoča svoje
trgovine j est vin
elica Commerdale 18, s podružnico ulica lstria 66. fČarhola zgornja). - Prodaja se žito, oves, koruza is raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo.
Josip Trampuš
Trst ulica Farneto št. 11
priporoča svoja pakarijo. Večkrat ma dan evei kruli.
Zaloga BMke mM vrste Iz pndb mlinov. **
Vino in likeri ▼ steklenicah. Sladttie« in Kavarn - Postrežba tudi na in.
Ha baSelj, hripaoost in Katare
prijetno učinkuje in jih hitro odstranjuje zdrarniško toplo priporočeni in celo krčeviti kašrlj odstranjujoči
THYMOMEL SCHILLAE
iz le kare e B Fragnerja. Večina lekaren ga ima vedno v zalogi. Be «dna znamka zavarovana. Ublažuje kaš-lj, ga manjša, odstranjuje katar, pospešuje spuščanje ^lena ter po-težkoče pri dihanju.
1 steklenica K 2*20. Po pošti, če ae plača vnap ej X 2 90 se pošlje 1 steklenico K 7 —, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne dajte se premotiti od nikogar, da vzame*-« nadomestilna sred-sta.
Vprašajte svojega zdravnika.
Pripravljatelj in glavna zaloga :
LEKARNA B. FRAGNER
C. kr. dvorni zalagatelj - Praga, III., *t 203. -
IGNRZIO POTOCNIG
Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie.
VELIKA ZHLOGfl oblefc za moJke !■ de?ke.	VELIKA IZBERA BLRGfl ZA MOŠKE.
Specijaliteta: palctojl, fml In modri, raglani,	--Izdelujejo se obleke tudt po meti.--
kavne In pepelnate barve, kakor tudi moderni	— Cene, da s< nI bati nlkakc konkurence. —
I

V dobroznani manufakturni trgovini
i
A. ZAFRED
Trst, ulica Nuova 36
se dobiva vsake vrste blaga, posebno volnenega blaga za ženske obleke in tudi cvetlice ter peresa za klobuke vse po nizki ceni brez konkurence. — Točna postrežba.
Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem
R. ZAFRED.


F :: Kabaret „Maxiin" ::
Ravnatelj K. Maurice. Trgt, UliCA Stadion Št. 10. Pri klavirju F. Ltopoldl
Zadnji spored sezone. — Od 16. do 31. majnika 19)3.
Lis«y pl. Heidelmayer, kab. pevka. ELLEN ANGELO, mednarodna plesalka. ADA PERI, ital. šansonetka.
FRITZI WALDHN, recitatorica. ANNI ARLESGU, mednarodna šan-
sonetka. LEO WERTER, predavatelj in kabaretni pevec. MAKS H0FER, komik. B0R0S DUO, plesni duet. — MICI
SLATKA, recitatorica. VEGH ZSAZSA, izpreminj. plesalka.
Začetek točno ob 9. — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; 11. prostor I
n i
n u
Odlikovani čevljarski mojster ||
Viktor Schenkjj
S
■alagatelj obarala e. kr. dež. tt erežuiakega poveljitra n
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljftega voščila Fredin, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo.
Trst Belrcdere 32
R 0 i
II
FR P. ZAJEC
Ljubljana, St&H tr| 9
Izpra&anI optik
Specijalist »& oćala at ^ifialnike. /«1 p toplomerov, baroaetrov, daljaogledo* iBmm) iW. 1 .a**«:* iieiaTai- m s električnim obratom. Krama ceniki breeplafcao.
krono.
VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA IN IGRAČ |
OAlffPOTTl & C J
ulica Gioachino Rossini 24, — TRST — vogal ulice Caserma,
ob strani cerkve sv. Antona novoga.
žličic iz berndorfske alpaka-kovine in međi, pohištva, vozičkov in stolov sa otroke, telovadnih predmetov, visečih mrežnio, povoščenega in amerikanske™ platna, rnhiciz gumija, linoleja, pravih roških galo£, domačih čevljev, podplatov iz klobnčevlne, klobučevine na meter, preprog iz kokosovih vlaken in platna na meter, knhinjskih stopnjic in stolov, sveč, nočnih svetiljk, voščil in angleških mazil za čevlje, nžigalic vseh znamk, mazil in mila sa čiščenje kovin, papirja za svalčice, črnil, zamaškov iz španske pluto vine, kositrastih kapic aa botiJjke, kletek, igralnih kart, kovčegov, pletenic in potnih torb', sandalov itd. — Vso po najnižjih oenah, ki so jim nI bsti konkurenoo!
CJes. kr. priv
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Blavalea la reserve 243.000.000 tron).
PODRUŽNICA V TRSTU
Piazza Huova it. 2 (lastno poslopje)
sprejme v ivojt
{•klene varnostna celic«
zdeLia.- od svetovae tvrdke Araheim v Beroiino proti poi&rm '.a vloma, pehraae Ui -.prsvljaaje vrodaot, kakor tudi samo M" hr_jao Kap rtih zavojev, t -št dA v doačaik jsklenib celicah v vajeni
varnostne shrrjnbice (safes) ::
različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo Trd*«
mostml papirji, listine, dragnljl itd. {Varnostne celice ae nore nihče dragi odpreti kakor btr&nke vzajemno z baako.
Uprava in shramba vrednosti v lastaih celicah aa razpolago.
Podrožnica Kreditnega zavoda iprejeas
hranilne vloge na knjižica
■i jih obrestoje do aadaljaega obvec^U
po 3 V/.
Rentni davek plača direktno zavod. Basi um tudi % vaeml baskosmlsil posli, ter savarovaajem proti igmbta sa treb inja
Ponehale so že vse krltltae,
ki je sedaj, odkar se je vrelec spopolnil, res zelo dobra planinska kisla vo< vsled tega „Tolstovrška" sedaj zelo m u žira in ostane tudi čista Is dabra! Iz
ker zboljiano „Tolstovrško4 v gak hvali,
zpto pijte le ColsMko slatino
l«tir>nn iin.l	__!T_1 »_	• - i « - . >	....	..... . . ^
ki je sedaj, odkar se je vrelec spopolnil, res zelo dobra planinska kisla voda Vrelec se ie hernwirno nnPi	-	. i . ...
»al£d tega „Tolstovrška " sedaj zalo »uzlra in ostane tudi i..t. I. d.br. ! tarrt., zdritllM m^Sm Dih.6,? "Sf«	pnt°k'- ^ JC ,bogat u - ■ • • ,
ra katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih ter za želodčni krč. zaprtje. bS TtedStahtaSf^ ' ~ vlfii^f .Pospešuje tek m prebavo » je zdrav,lo
na ogljikovi kislini ia
za katare v grlu, pl učih, želodcu in črevesih ter za želodčni krč. zaprtje, bolezen V ledvicah in mehuriu _ = .Pospešuje tek m prebaven je zdrav.lo | Telike vsebine natrona, ki se zveže z vinom, zelo priporočljiva namizna pijača ter L pobarva ^i^ DaHe ,7 flu , ? J-e VSfd Pr!Jetno kislorezkega okusa m ^ in pri različnih epidemijah, n. pr. pri vročinski in Srugih boleznih ter med okreva^enT	£ l.n'rL- ^.- f PnP°roc'jlvf. kjer .ma,o slabo p.tno vodo S
in uevci! Katar, zasluzenje itd. najboljše ozdravite, če pridno ererate in oiiete "	1 Z» "pr»»o liaonada in za meian|a aed druga a.dna toka ! Kadilci
Poskusite ! Dobi se po sledeči znizanl ceni: zt
Steklenice vseh vrst se sprejmejo Ediao rfeaufte psdjetje! Telste - rška	it
v polnitev po najnižji ceni. — slatiia peita 6uitaoJy (Kereško).	^
V Tretu, dne 18. maja 1913.
EDINOST" 6t. 136
Stran V.
Slovensko rodoljubje in avstrijski patrijotizem.
ske
tega odb
Glasoviti ruski učenjak in profesor na vseučilišču petrograjskem, Vladimir Iva-novič Lamanskij, je napisal 1. 1896. v ruskem časopisu „ Živa j a starina" važen
članek, v katerem je odločno branil	____ ^
pravo manjih narodov do pouka zahtevanje, da bi katerikoli si v materinem jeziku v ljudskih pripoznali državnim jezikom,
v materinem jeziKu v ijuusnm pj šolah. Njegova izvajanja niso izgubila kanje avstrijske od tedaj prav nič na svoji aktualnosti in znavamo Slovani, jih zato osvežamo tu.
Omenjeni učenjak piše: „Ako menimo, da je velike važnosti svoboda ljudskega duha, moramo tudi pripoznati, da tu treba resno poštevati razliko v kulturi in omiki. Vsak jezik se razširjuje na svoj način. Jezik, ki ima bogato književnost in kulturo, uči se radi potrebe. V nižih
zlatih besedah učenjaka Lamanje torej obsežena neizprosna o b -soaba ponemče van j a in poita-lijančevanja slovanskih plemen.
Posebno poitalijančevanja. Lamanskij pravi, da je prazna že ta zahteva, da bi moral vsakdo poznati državni jezik. V Avstriji sicer sploh ne poznamo državnega jezika in je
bodi jezik golo zani-
ljudskih šolah pa mora vladati samo narodni jezik. Kdor v takih šolah uči tuji jezik, ta uliva vodo skozi sito. Otroci se ne nauče tega jezika, a kar se nauče, pozabijo doma. Prazna je zahteva, da vsakdo mora znati državni jezik. Komur treba istega, ta se ga že nauči.
V svojem lastnem jeziku se človek i pred nauči ljubiti in spoštovati svojo do- istega movino. In naj je materin jezik priprost pljuska in in siromašen, vendar je mil starišem in deci; radi šole z materinim jezikom ljubili bodo še bolj Rusijo in njenega carja. Ni smeti pozabiti, da je človek, prezirajoči svojo narodnost, najzoperneji pojav, in da je vsak priprosti seljak, ki ne umeje ruski, stokrat koristneji za Rusijo, nego vsak renegat, čeprav dobro govori
ustave, vendar pa priče tudi ne črno belem, pač pa de facto nemški jezik kakor ob-čevalni jezik za nekatera centralna mesta. Ali kaj naj rečemo o italijanskem jeziku, ki ga govori le malenkosten del prebivalstva ob periferiji, ob meji kraljestva, sokrvnega temu delu avstrijskega prebivalstva ?! Kake koristi je pričakovati Avstriji od poitalijančevanja nje podani-
kov ?! Ali ni to herostratsko početje, ako potom nesmiselnega raznarodovanja ne le širimo čut nezadovoljnosti med prebivalstvom, v kojem so dani vsi predpogoji za negovanje pravega patrijotizma, ampak odpiramo vrata onemu centrifugalnemu gibanju — mi nočemo sumničiti nikogar, ali dejstva so dejstva — med jednim de-italijanskega prebivalstva, ki širi svoje valove, ne proti notranjosti, proti središču države, ampak tjakaj Čez mejo ?!! Nikar se ne varajte, gospoda na Dunaju! Nas uče skušnje, da raznarodeni Slovan ni obrnil hrbta le svoji narodnosti, ampak se je kmalu navzel onega nevarnega čutstvovanja, ki sili v te obmejne pokrajine od onkraj meje ; skušnje nas uče, da ravno slovan-
ruški. Ne spoštovati kake narodnosti, to ski renegatje stoje na čelu označenega in je nekrščansko, velika nesreča.... protiavstrijskega gibanja! ! Ako se torej Priznati treba, da različnost popolnjuje in že ponemčevanje ne da opravičiti na no-oplođuje jedinstvo. Vsak predpostavljenem beno stran — ko ima vendar nemški jeki ne umeje narodnega jezika, zik vse drugače zgodovinsko stalisce v je gola ničevost"	t državi —, je pa poitalijančevanje
Te krasne besede učenjaka Lamati-'' Pomorskih Slovanov .naravnost pogubno skega, naslovljene so sieer na rusko vlado,: za drzaT0- Iz POltal.jancevanja vzrasejo a so prikrojene kakor navlašč tudi za
naše avstrijske razmere. Treba je
nam v najboljem slučaju za državo indi-nado-' ^erentni ljudje, v večini slučajev pa aktivno nastopajoči agitatorji. Teško bodo
mestiti Rusijo in	■ ^eb^j ^ odgovarjali pred sodnim stolom av-
> pravilo, kako bi mol | stnjske zgodovine oni, ki radi predsodkov
jeziki nje raznih imamo uprav zlato pravilo
ralo biti urejeno naše javno šolstvo, in . ... -kako bi morale avstrijske vlade gojiti i "aiijancevanja.
.....a.man-1 Naše
ali hipnih ozirov zagovarjajo politiko po-
avstrijski duh. V krasnih besedah Laman-
prepričanje
skega obsežena je svetopisemska resnica: j dajte, oziroma pustite Heseda je mrtva, duh je, ki oživlja! Avstriji ne bode ni malo pomagano z nemški govorečimi renegati, neporušljiva j zaslomba pa jej bodo vsikdar slovanski govoreči in čuteči — avstrijski patrijotje. Sola ne bodi vzgojevateljica nemški govorečih in na vse strani pripogibajočih se marijonet, ampak vzgojevateljica bodi celih mož in kremen-značajev! Kajti čutu do-movinstva je jedino piavo mesto — v srcih! Domovina, država, treba — značajev 1 A, na koga se more bolj zanašati država: ali na onega, ki je brezvestno izdal rodno si krv in svoj rod, ali pa na onega, ki si je utrdil značaj v nepremični zvestobi do vsega, kar mu mora biti sveto in drago že po naravi in po volji božji ?! Ali na onega, ki je prelomil najsvetejšo prisego vseh priseg, ki je kruto z nogo po-gazil sveti čut domovinske ljubavi in ki ima tako rekoč na čelu znak izdajstva na človeški naravi, ali pa na onega, ki je ob vseh viharjih ostal stalen v prepričanju in v zvestobi svoji ?! Na kateri strani, vprašamo, nam je iskati pravih, zavednih, za vso žrtev pripravljenih in ne — ko-mandovanih patrijotov! Učenjak Laman skij nam je dal točen odgovor na to vprašanje: Za Rusijo je koristneji najpri-prosteji seljak druge narodnosti, nego pa renegat, ako tudi še tako dobro govori ruski! Mi pa si dovoljujemo tu malo varijacijo besed Lamanskega: Za Avstrijo je koristneji sleherni zavedni Slovan, nego pa ponemčeni, moralno pokvarjeni slovanski renegat. V stalnosti in zvestobi kremene značaji. Kdor ni zvest v malem, ta ni zvest tudi v velikem ; kdor se je lahkim srcem izneveril ožji domovini, od tega ni pričakovati veče stalnosti do širše domovine.
Duh je, ki oživlja ; v srcih je mesto patrijotizma. V Avstriji more le duh za-dovoljnosti oživljati patrijotizem; srečne bodočnosti Avstrija ne sme iskati v jednolični, bodisi tudi po nemški govoreči masi, brez lastne volje, brez duha in brez zavednosti svojega lastnega narodnega dostojanstva, ampak v veliki zvezi zadovoljnih src. Avstriji treba podanikov, ki bodo govorili po svoje in čutili poleg tega avstrijski, a ne kamenenih src, ki ne občutijo — ničesar! Avstriji treba duha zado-voljnosti. Ta duh pa bode vladal še le edaj, ko bode sleherni državljan nosil zavest, da sme v tej državi živeti po svoje, govoriti po svoje in čutiti po svoje; Avstrija bode srečna še le tedaj, ko se bode splošno državna zvestoba očitno opirala na domovinsko ljubav in rodoljubje posamičnih plemen, ko bode odkrito in slovesno pripoznana resnica, d a sta rodoljubje in avstrijski patrijotizem v popolnem soglasju, da se spopoinjujeta, ter daje prvi čut neizogibni pogoj poslednjemu.
je torej tako-le: Italijanom, kar jim gre po zakonu in kar že imajo šoli, v uradu in v javnem življenju; ali privoščite tudi primorskim Slovanom, kar jim gre po istem zakonu! Naglasili smo tudi „v javnem življenju". To smo storili dobro premišljeno. Kajti Slovani zaslužujejo nekoliko več dobrohotnosti nego bi bila ona, ki bi sezala samo tako daleč, da bi se naši otroci smeli učiti abc v slovenskem jeziku. Mi smemo zahtevati namreč — v smislu zlatih besed učenjaka Lamanskega —, da vlada ne spremlja nezaup-nim ali morda celo zavistnim očesom našega javnega gibanja za utrjenje narodne zavesti med slovanskim prebivalstvom, ampak da smatra naše šole, naše zavode, naša podjetja: šolami zvestobe, stalnosti, moštva in značajnosti. Kajti le od značajev, od mož, utrjenih v borbi, more pričakovati dobička avstrijski patrijotizem; le iz zavesti, da sem svoboden držav ljan v svobodni državi, more vzcveteti ljubezen do one države, ki mi materinsko ljubeznijo in zaupljivo privošča tako svodo! Nikar se ne plašite svobodnih in zadovoljnih državljanov ! Nikar ne pretirujte in ne slikajte v najčrniših barvah tistega namišljenega „kaosa", ki bi baje navstal, ako bi bilo vsakomur, kar mu gre! Ako bo užival vsakdo svoje pravo, zadovoljni bodo vsi a iz zadovoljnosti še ni bilo nikdar slabega sadu. Avstrija je res mnogojezična in mnogolična, ali Lamanskij pravi, d a raznolikost popolnjuje in oplođuje — ukupnost!
Glasovitega učenjaka ruskega smemo torej navajati kakor klasično pričo, d a slovensko rodoljubje ni na potu avstrijskemu patrijotizmu, ampak je prvo podlaga poslednjemu!
Z Južne železnice.
„Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov" piše :
V zadnjem času se dogajajo pri Južni železnici zopet prav lepe stvari. Kot kronisti bi jih morali beležiti, kot železniški uradniki pa jih moramo natančneje in vsestransko presoditi, ker režejo nam kot uradnikom živo v meso. Najprej nekako veselo vest!
Ravnateljstvo je prišlo vendar enkrat že do prepričanja, da je pri tržaškem inšpektoratu nujno potreben še en prometni kontrolor. Nočemo za zdaj natančneje preiskovati, zakaj se to ni že prej zgodilo, dasiravno bi pri tem premišljevanju prišli do prav zagonetnih zaključkov, ki bi marsikaj pojasnili; poudarjamo, da je tudi neobhodno potrebno, da se čimpreje reši slavni interregnum v vodstvu imenovanega inšpektorata. Ravnateljstvu in inšpektoratu pa bi
Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN

Telefon it. 231 - Rjva GrUITlUla it. 12. • Telefon St. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejših Trst pšenične moke in krmnili izdelkov poznanega
valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju
Brzojavi: TRUDEN - TRST.
Brzojavi : TRUDEN-TRST.
Veliko skladišče klobukov
ES51 dažnikav, bala bi pitana arajca, Izladak. platna 2apnlh rabcav, moških nagevla iti. Itd.
K. CVENKELt™«, cor.«32
Cene zmerne. - Postrežba tofina in vestna
Narodu trfoflaa. «w Narodna trfovfaa.
Pekarna in odlikovana slaščičarna
Crnesta Jregnan, 7rst
ulica S«. Lazarja Stev. 17.
Skladišče kož
Trst, uL S. Giacomo 7 (Corso) s podniž- j Skl^dl^ČR kOŽ VMh 4™ in
nico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. j	JSfiKiil!!?
' rumene in črne za čevljarje In sedlarje z ae-
SVOJI K SVOJIM!	J lavnlco gornjih delov čevljev (tomaje). Telečja
Za birmo in ženitnine bogata izber kože črne In rumene (Bokskalb). Voščila na
konfektov, bombonier ter vsak dan lajbolje vrste za barvana čevlje. Naročbe za
sve2ih slaščic.	'vse kraje deželo izvršuje točno In hitro
Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
J j" Via 8. Lucla 6-18	Via S. Luda 5-18« *F
fp BOOiTi DT UPA I7111"* FDTIOl IV HiTiDVldl Nllfim TiPSTllU # • ^ 21 DELO aOLIDMO	18 viakevntatt stelie.	OSNE ZUBU«, i m%
Ivan Hervatinov naslednik
JOSIP MRSUTTI
Trst, ulica Barriera vecchia 11
priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto
trgovino lestoln In kolonij, blaga
, Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. .
Bfi RAĐIOAKTIVBE TEBMALNE TOPLICE
TOPLICE NA KKANJSKEM
Postaja Dolenjtk* želesnlo« Straža - Topilo*. «9R
Akroterma 38 • C, ki daje na dan nad 30.000 hokt radioaktivne termalne vode. veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, ievmatizmu, ischias. nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih itd. Elektro terapija, masaža. Ravnateljstvo : kopališčni zdravnik dr. Konst. Konvalinka. Udobno urejene sobe za tujce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo-
vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuiia št H
priporoča elavnemb občlnstv:
trgovino Min ln kolonllnlnesa blago.
in na de tali le pod vodstvom zoap. Jakoba Bambiča - p
pripofoča elavnemu občinstva svojo
Ta trgocina - dobio poznana od Slovencev ▼ Trstu, v okolici ln gosp. Jakoba HamDica_- postreže enako dobro 9L občinstvu rnih	~
m blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruza In moke - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino Jestvln v ulici Farneto 10.

jVova trgovina modnih predmetov
za moške, ženske in otroke
v Trstu, ul. della Caserma 17 (bUzTl	Dasproti kavarDe
Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah.
Kii-rao
ca boUkBi ls NkonvalMOftat*
Prav2rata valja da Jatft, atrjaja ialatfaa la alačaja tati argaalzaa
Priporočam* mđ mkjalovečth mdturnikmr v rmmM •lučajih, kmdmt m i« trate pm *ol«ni •J*ittL
Odlikovan* a SI kolajnami na varnih nastavak h a aad «000 adrmvniiklml «pri£eva&
liberal oku
Lekarna Serratfallo - Trst I
Stran VI
V Trstn, dne 1* maja 19'1
Pristno hrnsko sukno
1 odrezek 10	kron
1 odrezek 15	kron
1 odrezek 17	kron
1 odrezek 20	kron
pomladna in poletna sezona 1913. Odrezek 3' 10 m dolg 1 Odrezek 7 kron za kompl. moško obl.
(euknia, telovnik, hlače) + -f + samo + + + Odrezek za črno salonsko obleko 20 K kakor tcd< blago za površnike, turistovske lodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. pošilja po tovarniških i euah kot reeloa in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna
Siegel - imhof - Brno (Miravsto)
Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, Če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki Slegel - Imhof na to arniškem mestn so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naroČil v popolnoma svežem blagu.
I
III
Prva jugoslovanska II M*** hnfnf tovarna glasovirjev MIllUII iCtUL
Trst — via Farneto št. 42 — Trst.
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ———Delo točno.____ Cene nizke.
n
in

Kdor želi kupiti kavo,
čaj, kake.o, ramizno olje, rum in konjak, vse I. vrste, po nizkih cenah,
naroči poštni zavoj 5 kg
(netto 4s/4), ki ga dobi poStnine in carine prosto od zaloge prve s prodajo na drobno združene tvrdke
f!arry Gaefzl, Trst. uL Mlramar 13.
ALOJZ KRŽE
Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga
FomlaDno zdravljenje!
KrlČIStnnl ČOj popolnaakura06 šk. „ 6 —
Btekienica „2 — 2 50
A site Lisica
Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36.
Zaloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic b priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Pozzo št. 20
(Sv. Jakob) kjer toči žganje in druge likerje
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo št. 19.
Vino na debelo po ugodnih pogojih.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obi*k.
Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke
G? usto Pilotti fu Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pescatori štev. 14
Specijaliteta: ladijske avettljke Posoda in škatlle i* bele in kanmo-burvne pločevinm.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave).
31=11 HZ
Restavracija FINDING
Trst, vla Cologna 11 Vsako nedeljo In praznik
PLES
V ste p 50 stotlnk, po 8 30 stot. K plesu svira mestna g dba.

V pekarni in slaščičarni
Serafin Siega & C.o
v ulici Raffineria štev. 9
se dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom.
/r
Sirup iz Baeaparile » n „ „jodiran-
ZAL0GA V LEKARNI > GALEN0 <
u-ioa B. CUino. - Telefon 20-70.
Trgovina jestvin in delikatea
CELESTE FURLANI
Trst, via Belvedere Sf. 57.
Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz dragih zunanjih tovarn. Vino in iikeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpošilja se pakete od 6 kg naprej : kave, olja i. dr. HIHKO BRAUNIČAR, vodja trgovine.
SKLADIŠČE
šivalnih strojev in koles
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barrtara vaoohla it. 25
tta dogovorne, mr Plačilo na obrob
^prsjme se popravljanje šivalnih strojev tfsskefja zlstsma* Prodaja Igel, olja In aparatev.
Kupuje in prodaja že rabljen«?
šivalne stroje. 601
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Prodajalnica ur in dragocenosti
O. Bucher
(ez drug Dragotina Vekjeta)
Trst a^.1?© Cono ft 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Knpnje in menja stare zlato is tudi srebro s novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, ukor tudi iepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
V Trgovina razna
PERUTNINE
v bogati izberi.
trst, nI Canpaiile št. 15. - Tel. 759.
Purani, goeke, raoe, plšdanol, itajerakl In domači, pouhard. — DIVJA6INE: zajol, srna. Jerebloe, »kalne Jerebice (kotornl), fazani. 6a]no maslo In JaJoa. Vs« po ceni, da se ni bati nikake konkurenca.
Nova tovarna kanditi
v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan)
Romano Cimador
ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje
raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah.	——-—!
Erminia Warbinek
manufakturna trgovina, Trst, ul. Giulia št. 14. NOVO DOSPELO!
Bluze, svilnato delo, volneno blago za polu-sezono v vseh barvah, perilo na meter in narejeno, za moške in ženske, stezniki, novosti, volna za žimnice, trojnik, zavese, svilene šerpe, spodnje srajce, nogavice, opreme in drob-njava po izredno nizkih cenah.
Nova klobačarna
Giorgio de Luisa
Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2.
Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov iz prvih tovaren.
Velikanska izbera angleških fiepio
za može in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave.

Proračuni zastonj!
Popolne inštalacije za vodo, plin. klosetnc sesalke, kopelji in krp^ljski peči. Vsakovrstne sobne oeči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žareča luči. Mrežice In stekia
Rodolfo Sismond
avtoriziran mehanik - inštalat- r
Trst, ulica Muda vecchia 5.
Zaloga izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga
♦ NA OBKOKE! Zmerne cene! ; ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad
zraven „Buffet Autom.". — Telefon 251, Rim. 11. :: Pozor I Skladi5?e se nahaja v 1. nad. :
Hermangild Trecca
Bmrrišrm veechim it*v. M lxu& veliko zalego
airtvaiklk fr«dm«tov
VENCI
•d'poraelaaa ia biserov vezaaik s »o-itae liee, od omotnik otstie i tnu koti- ia aapisi.
SUkc ia ptrccluistik pltfbl n %p$maflki
■ejailjo keakarontao mu.
Skladišče o$l]a in dro
a iflriTo, petrolja ii stavb, materijala
Josip Miceu >
Trat, vla San Clliino št 2 (Sv. Ivan)
-i- fiiulio ReMerjen -i-
TRST, silos Gloss* Cardioei Hov SS
a TZLZFON A ta v. nB M a
Ktittflflia eraCJa, ertapetllal ayaratt, ■atarsl, u«ti« reke U »•»•, k«rfU«,
k li al rul, elastliml pasi 1» a«(*dM, •laktretarap evtlla« pripravo, aparati aa mmmmmmmm l&halaslja. mmmmmmmmm
ISLADliM HlrtkiMi aa klf«t|llit aCra«-gaaja. r«tr«IMa« ta ffamlja U Mynlln*«s
SiSSttti	»lM».	tJItllti
Moderne železne ograje
za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostora za temo itd.
Ilustrovan katalog štev. 104 brezplačno.
„Žična industrija alpskih dežel" Ferd. Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu.
Podružnica tovarne v
Gradcu, Gostingeu Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pressgasse 29. Tel. 4144.
zdiraiije zobov brez » vsake bolečine Z
0r. J. Čerm&k V. Tuscher
zobozdravnik
konces. zobni tehnik
TRST
NEPRODIRME PLAHTE
»»»eee« za vozove, vagone, blago i. t. d. -***«■
Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.
GIOV. S IVI T Z, Trst
ulica delle Caeerma it. 13. II. radst. i Telefon št. 18-83.
Slizabetina družba za parne mirne (£Sk )
Največje mlinsko podjetje v avstro ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 m!L kg aa leto, 55 vagonov na daa ooo
O LAVNO ZASTOPSTVO t
ferdinand pirst, Črst
ulica Miramar štev. 21. ooo
Žito in otrobi nA debelo.
alica G. Galatti št. 8,
Telefon št. 18-83.
TBGOTSKO-OBRTNA ZADRUGA SS
uL S. Francesco d*Aslsi št. 2 I. nadstr.
PoitM kraollilč^t raćoR 74.579	Telefu 16-04.
Popisana si vsoja naznaniti slavcema občinstva, đo oddaja strankam v brezplačni najem
= aale hranilne skrinjice -
Vsaka drsžlsa, kaker todl vsak pasamezalk lahke debl tak« akrlajloe, ki se prlsieras za prlhranjsvaajs Balili Ia vsftjlb svat,
Skrisjlco ss dobe pri podpisani zadrafl.
Trgov. obrt. aadroga sprejema hranilna vloga od vsakogar, tudi te ni član in jih obrestuje po
Baatnl davek od hranil, vlog plačn^a aadrnga sama. O^a posoi. aa razna obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadayna pojasnila se dajejo v orada med uadnimi arami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ara dopolndns lo od 8 do 5 ara popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga t Trato.
I	oL 9. Frane eeeo Star. 2. L
Trst, ulica S. Lazzsro 20. Tovarna pohištva lz bambusa, indijskega trsja In protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priložnost.
EMILIR CEREC5RT0
■HM TRST BOH Campo Ban Glacomo štor. 2« Priporoča cenj. občinstvu svoj*
trgovino pisarniških in šolskik potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh rrtt
Prodajajo se tudi molitve nI k i v slovenskem jezika.
Artistični fotografični zavod
Ezio de Rota - Trst
ulica Barriera vecchia št. 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papir u, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na clje. akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem s) bodi vremenu.
F
RRN BRTRGELJ
= čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10.
blivžini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne.
V Trstu, dne 18. maja 19l3i
„EDIlf^ST" ?t. J36:
Btr^ VIC
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu, e
Delniška glavnica K 8/09.000.— Rezervni zaklad: K 1.000.000*—
Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU;
Plazza della Borsa Stav. iOy telefon itev. 518.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, Čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti.
3brestuje vloge na tekočI račun po dogovoru.
Prodaja srečke na majhne sečne obroke.
me-
vloge na stare in nove vložne knjižice obrestoje od (.'januarja 1913 dalje s čistimi
4u
trgovina z nsnjim in čevljarskimi predmeti
■ prlklopljeno izdelovalni <50 zgornjih delov in preiivalnlso ter zalogo napetnfkov ##fl v ulici Belvedere štev. 49. %%%
IVAN S1MONIČ.
Velika zaloga v trstu
Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno in iz medi
dobavlja, kakor {e dokazano, tvrdka
VALENTIN BESGMi N
GRADEC
Podružnica Trst
d. Nuova št. 27.
Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj.
A
Jfans Schmidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnlk
TRST al. della Zonta št. 7. L 1OT5
M loto 1Q7Q1 Psvssd 7RSB«, slevtte la prlljsk-lDia 10/0! IJens dcm*6e sredstvo.
Pri vsčjib ssročbah znstas znlžaee oess. LEKARNARJA
fi. 7hierry balsattt
pvstavao zavaravan. — Pristan um z nano kit vsratVM*
irtMtt, Proti iiakl fals'tir *cljl »e bo itro(o poatopalo m* podUfl prmrtc«. Ta bslzam Je Dftjboljle sđrmTilo pljađotm la praalm boleznim, kaliju, hrlpaTostl, teikemu dlhunja, pijačama katara ln osobita proti Influenci, »labl prebavi, ielo4-mu krtu, unelju Jetel la obliti, proti oelabelcstl, prehla-JeaJu. »o bo bolu ln asti.lm bolesnim, proti trganju, opeklina ca kotni« bolesnim Itd. »*/, »U */i ali velika steklenica K »'«0
Lekarrarja A.Thlerryja Steperesno aiazho
edino pristno saneilJlTo lefiil-
no sa rane, otekline, odstranjuje ls telesa T„ Škodljive anorl In ▼ećluoma naujeltaje masn« operacij«. Ufiinkujd tudi protl ftarins ranam.
Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotlnk.
Dobiva se: Lekarna prt Angelu varuhu, ADOLP THIERRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah, fia debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRANCESCO ME L L.
tčhd
ttstSi;
JLlIhRffa Pregrada
k a	A
1
LpJLSJ IM1LSJLSJ
jficolo Coscisncich
koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II.
vhod v ulici Nuova štev. 15
Je prevzel svoje delovanje. ::
Sprejema 9-I2V2 in2Vs-7. Cene zmerne.
III "
Botre!
Botri!
Vsakovrstna darila za svoje blrmance dobite v dobrozuani
urarni in zlatarni
Haivavm* 1 Dima ul- Vinoenzo Bellinl it. 13.
* AliU nasproti cerkvi sv. Antona novega

Točna ura prodaja
Emilio Muller
najnglednajft* In rejla prodajalniea n* v Trstu, tU N. Astesls
(vogal ulica S. Nlcolfc).
VELIKA IZBERA
variilo, sla tik, mir« slh, kaker tudi eten-akifa ur mks vrst«.
UstaatvijM« tali lllt
ooooooooooooooooooooooo
00000000000000000000000
1	priporocljiue turdke i
O	o
00000000000000000003000 ooooooooooooooooooooooo
Brivnice:
l7nQfllo lflss kupujem izdelujem vsakovrstna >A|JaUIO najmodernejša lasaa dela. ANDKEJ
ROJIC, al. Acquedoto 5iO.
1752
Ženske lasi
izčeSljane in rezane, kupujem po dobri ceni. A. S e b e k j vlasuljar, Trst, via Carducci 9.	1366
Novi zobozdravniški ambulatorij =
KAREL DELAMI
po visokem c. kr. ns mestništvu
KOftCESIJONIRANl ZOBOTEHNIK Trst, ulica Belvedere št. 4. III. nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4.!
ul. Ros8ini St. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4'— dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2
Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure:
od 8 dopol. do i pop. in od 3 do 7 uvečer. Ob nedeljah in prednikih od g do ia.
Ivan Kosmerlj
l|	Ivanov	jI
h
Rojan, uL Montorsino St. 7, priporofia o. obfilnatrv svojo trgovino jest vin in kolonijalnega blaga.
T-
m
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Hlojz Saletelj
: slin Carradorl 18, v bližini gostila« NDO,
Zaloga barv, čopičev, mrežic sa plin, predmetov ia gumija, sveč, mila, p&r-j	fumov, mineralnih vod itd.
Izvrfiujejo se pošiljke petroleja ▼ origi-ar i nalnih posodah in drugo. ■■■
Anton Novak, brivec JJEJ
vedere St. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI_266^
Brivska dvorana. S&^fift
Roj a na in okolice» se priporoča brivska dr orana r ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vnkomanoritf, briveo.
Čevljarji:
Filin Piki P	ulica Molino a vento 11.
rill|l IIIMO priporuća svojo delavnico in
prodajalnico čevljev. Izdeluje po meh in prodaja noSene čevlje, vse po najnižjih cenah. „dvoji k svojim 1"
Fotografi:
NailillhŠi BP001"" B0 artistične fotografije na
OKaJIJUUol kristalu, porcelanu itd. za priveska, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artisučmn fotografij j« G1UVANNI PELIZZABI, urar, Trat, ulica Nuova SL *1 (palača iSalem).	149»
Fotografa
ulica 7.
Antona Jeriuća naslov: Xrat, tu dehti JPoate 10 ; tiorlca, Booposaa
4444
MIRODILNICA
E-
Antonio Ursich
nI. Barriera veoehia 14,
I Zaloga barv, čopičev, f rnežev, pe- | čatov, ribj ga oijif praškov proti inrčesosi najfi^jših 9več, suhega sadja, voska, laka za t<:ak, dišav in krtač.

Tovarna
kcvSegov ln potnih torb v vieh velikostih In poprn-▼lla po niskih oenah — Poilljatve na tm strani.
Trst, ul, Silvio Pellico štev. 8.
Knjigoveznice: KniinnvP7nira ANION ^^ek j«
AliJIJJUVMlIlbd edina slovenska Koj^um-mca v lratu, ulica Cecilia S u V. — ledeiujta vsa Sujlgove&ka preprosta in ona dela točnu in po . konkurenčnih oenah.	i7ou
1	Krojači:
Ifrniarnira IVAN go«ucax, Tat, uiica
l\l UjaUlllbd Pasquale itevoltella ali OnUdmo in Moute St. 27, I. nad., ae priporoča cenj. občinstva za vsakovrstna dela. dolidna postrežOa, veliaa najnovejših angleStih vzorcev. Izdeluje po dunajscem kroju.	77Mb
FRAN RUPNIK,
krojaSki mojsver, 1'rat. ulica Ueppa St. lu, L a.
-3 Cafl^ IVuovo
31=1 I=U rnr-1 ________________ —„
Mesarji:
IIPQAR ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ. — Trek mLtjnil ulica Belvedere it. Z.
Riccardo Baldassi,
Bumuega druživa") priporoča svojo me s a i c o.
Mizarji:
Josip Štolfa
vsakovrstna mizarska dela.
mizarski mojster, Trat, ulioa Belvedere St. 10. — LsvrAuj«
b 5*7
T?	(NOVA KAVARNA)	11
" Trst, Plazza Barriera Settefo nt ane
Zaloga noMštra iz Mm
na obrok«
Trst, ulico Hodonnlno 5.
Popolne aobe, zelo fine, solidne, postane dobio izdelane, čvrste, svetle in nepoli-raae ter poaamezno pohiitvo, tudi le lesno; li valni stroji, stenske nre, slike ogledala, mannf. blago. - Zsierae eo
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovr^e pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon I9>8l. Poleg kavarni se nahaja feudi izvrsten
BUFFET,
kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udani
FRANJO ABRAM, lastnik.
Olje, kis, milo.
FR. BiAGGINI,TrB^ uUca ^ itev 21
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila m 338
Pekarne:
n JOSIP AZMANN
Zgornja Greu fitev. 275 priporoča evojo pekarno
svoji k svojim i
Prvo srbska, slovenska, hrvatska manufaktorna trgovina
IVAN OKLOBŽIA
TRST, — ulica Barriera vecchla Štev. 37. (ex PEKIĆ).
Velika zaloga blaga za Ženske obleke9 perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila.
Prodajalne jestvin:
Ifat url MuloI Trst> Fiazza Ponterosso 5 IVU. muioj, Trgovina jestvin in kole-nijalnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilea obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec. vodja. 50fc6
Šivilje.
ARIFRPR Trđt* Via Barriera v- 33, vrata ■ nitatn, 13. Damska arojačnica. izdeluj« vsakovrstne obleke po angieJsem in francoszeui kreju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.
Kupujem
Železnine:
železo, stare kovine : Anton Otrnee* Irst, ul. Olmo 6t-12.	1731.
■
Vse po cenah, ki se jim ni treba bati konkurenee. ---- =
Žganjarne:
Stara grška žganjarna
v Tretu, Vin Oavaaa 6. In se dobi bogate la-
ber likerjev; specijalitete : gr5ki ki francoski konjak kranjsti bnnjevec, traSki aUvovec in bnam tropino-vec ln rum. Cene nizke, izber grenčia diaArtto ia capećenci. Grdaa mastici fz čija. — Se pii^otoca Andrej Anton opulo.
Razni:
Arpha7 TfSt' u1ica Istria ^ 6T- — Proda-■ MCUO4 jalna Čevljev vseh vrst v veliki i«-btri za moške, ženske in otroke. Sprejema naruMa po meri in popravke. Oene zmerne.
f Pozor 1
Opoldfft In zvačer ibMameat zel« ugtdi«. Izboru ki-hinji li biidjejoviškt piv« (ali glavobola). Zaieno coao.
Restavracija-Hotel Balkan
Stran VIII.
.EDINOST" St. 136.
V Trstn, dne 18. maja 1913.
IS
v interesu dobre stvari stavili nasvet, da Razpravljalo se je dalje o cvetličnih pri oddaji tega mesta upoštevata dejansko dnevih. Naglašale so članice zlasti Bar-stanje, da ne bode kakih neljubih kolizij. kovlje, ki so bile edine v tržaški okolici, HudomuŠneži sicer trdijo, da božji mlini me- da niso priredile cvetličnega dne. Čeprav Ijejo počasi in da se vsaka krivica prej ali ne uživajo direktnih dobrot CMD šol in slej gotovo maščuje; toda, ker nočemo re- zbirajo za domače revne otroke,je vendar kriminirati niti napadati, o tem dovolj! i njih splošna narodna dolžnost, da skrbe Bolj interesantno je naslednje. Kakor tudi za podporo ebčeslovenskim društvom, znano, se je našemu ravnateljstvu poljubilo kar dela skoro vsaka slovenska vas. ,vzdigniti" postajenačelnika v Slov. Bistrici.1 Podružnica priredi prve dni julija je to pri Južni železnici nekaka specijaliteta cvetlični teden, katerega dohodek je na-— namreč obglavljenje — slovenskih po- menjen podružniški blagajni, stajenačelnikov. V imenovanem slučaju kon- Vnela se je prav živahna debata o statiramo sledeče: Ali postopa ravnateljstvo pridobivanju novih članic, nato pa je sle-v vseh takih slučajih z isto rigoroznostjo ? dila volitev odbora. Izvoljene so bile: Ne, dokazov dovolj, ki jih bomo gospodom Karla Ponikvarjeva, predsednica; Ema natančno doprinesli. Glavni vzrok je pač bil, Barteljeva, namestnica; Pavla Hočevar-ubiti postajenačelnika-Slovenca. Tudi izjava jeva, tajnica; Malica Hartmanova, na-vsemogočnega „malega boga*4 pri graškem mestnica; Irma Štrekelj, blagajničarka inšpektoratu, inšpektorja g. Zatloukala, da Draga Trnovec, namestnica; Milka Manje bil omenjeni postajenačelnik službeno kočeva in Marica Bartolova, pregledovalki eden najboljših v njegovem področju, nam računov. — Poverjenice pa: Maša Gro-ne more imponirati. Za to postajo so pro- mova, Mira Engelmanova, Roza Goli-sili dobro kvalificirani slovenski uradniki, a jeva, Mary Guličeva, Jožica Saksidova, postajo je dobil neslovenski uradnik. No- Mara Pfeiferjeva, Vekoslava Lisčeva, Mira čemo novemu postajenačelniku odrekati stro- Costaperarijeva in Ivka Miheličeva.
kovne usposobljenosti, a ožigosati moramo. . .	__. „„„
postopanje gotovih gospodov. Izgovor, da ^ tajniSkeg« porodila občnega zbora
bo novoimenovani postajenačelnik kot teh-1	ženske CMD podružnice,
nik boljše vodil 4 km dolgo lokalno progo j O priliki 25letnice podr. obstanka in od glavnega kolodvora do mesta Slov. delovanja Milke Mankočeve je darovalo Bistrice, je ničev. Omenjena lokalna proga' rodoljubno občinstvo podružnici 8900 K, je tako malenkostna, da je škoda o njej in se je iz te vsote poslalo 18 kamnov za govoriti. Konstatiramo, da obratni vodje obrambeni sklad, in sicer 17 kamnov na veliko večjih lokalnih prog, n. pr. konjiške, ime gdč. Mankočeve in 1 kamen na ime rogaške i. t. d., nimajo tehniških izpitov in ge. Costaperaria kot priznanje njenih za-vzlic temu vestno in dobro vodijo vse v slug na umetniškem uspehu podružničnih ta delokrog spadajoče agende.	! prireditev.
Nadalje vprašamo ravnateljstvo še sle-'« Z glavno skupščino Družbe sv. Cirila deče: Zakaj se ni protežiralo starejše slo- in Metoda je bil združen cvetlični dan, ki venske kompetente, ki so najmanj tako je prinesel obilen dohodek. Taki dnevi so dobro, če ne boljše kvalificirani in jezi- Se vršili v vsej tržaški okolici i z -kovno gotovo bolj usposobljeni? Mogoče vzemši Barkovlje. usluga Volksratu — jeli? Ali je zdaj že ofici-! Za božičnico se je nabralo okoli 2900 jelno prišlo v „modo", v obrambo uradniške K. Kupili smo revnim otrokom 450 pa-časti, da se najvišjifunkcijonarji prometnega rov čevljev in 200 oblek, ravnateljstva informirajo o službenih, stro-j Z dobrim uspehom se je dvakrat kovnih in osebnih zmožnostih slovenskega uprizorila spevoigra „Štirje letni časi", kompetenta pri tujih osebah, kakor je to Sodelovali so otroci CMD ljudske šole. storil centralni nadzornik in podravnatelj g.; Od dohodka velikega CM plesa je inž. Praschniker ? Je to žalitev slovenskega pripadlo podružnici 400 K. železniškega uradništva in železniškega urad- Odbor izreka zahvalo listu „Edinosti" ništva sploh! Li ne zadostuje popis postaje- za brezplačno priobčevanje društvenih načelnika, prometnega referenta, li niso do- objav, „Dramatičnemu društvu" in „Slov. volj službene tabele in druge tajne kvalifi- čitalnici14 za prepuščanje svojih pro-kacije; li ni pod častjo imenovanega g. štorov.
podravnatelja, da hodi po informacije o Tajnica zaključuje svoje poročilo z podrejenem uradništvu k tujim osebam ? vsakoletno željo: pomagajte, da od leta Ali je mogoče bilo to samo zato, ker je do leta temeljiteje uresničujemo naš načrt, uradnik Slovenec? Ali mar hoče g. pod- pristopajte, Slovenke, našemu društvu, ravnatelj tako upeljati nov način, da pokaže saj je njega namen tako koristen in ple-s tem svojo moč in svojo nemško nad- menit: Omogočiti našim otrokom pravo oliko?	: narodno vzgojo in jim tudi materijelno
Še nekaj I Razpisana je tudi slavno- pomagati, znana postaja Pragersko. Karakteristično za Druga želja pa je: Odzivajte se pro-sedanje razmere je postopanje ravnateljstva šnjam podružnice, kadar se priporoča de-v tej zadevi. Socijaldemokratski „Eisen- narno ali podobno pripomoč, zlasti o bahner" je objavljal o tej postaji goro- priliki božičnice.
stasne stvari, a ravnateljstvo je bilo gluho. Na stotine naše dece zmrzuje v mrzli Služba je v tej postaji postranska stvar; zimi ter vsled tega ne more redno poha-| uradniki s postajenačelnikom žive le fiksni jati šole, ker jim ubogi oče ne more ku-l ideji, slovensko okolico na vsak način piti obleke ne obuvala. Na stotine otrok germanizirati. Postaja kot taka .je po iz- se nam pa tudi radi tega izgublja po tu-j javah naših najvišjih funkcijonarjev „total jih g0lah, kamor jih zvabijo bogati darovi. [ versaut" („popolnoma zasvinjena"). Ker ni Zakaj v družbenih šola ne najdete sinovi bilo mogoče teh razmer še dalje trpeti, se jn hčera dobro situiranega inteligenta in S -je ravnateljstvo naposled vendarle odločilo meščana ; tam sede po veČini otroci žu- ji za „operacijo". Potrebno je bilo razen ope- levega delavca in izmozganega uradnika.!1 raterjev tudi nekaj statistov, da se krivda y sramoto prvim in v ponos zadnjim! i eventualno deli. In sedaj čujte! Mesto da Zbirali in podpirali smo doslej za1 bi ti operaterji pričeli res „operirati", so balkanski rdeči križ ter v tem lajšali vrgli instrumente vstran in si pomagali z bedno stanje naših bratov v boju za svo-; „injekcijami". Imenovani namestnik po- bodo, danes pa se veselimo njihovega stajenačelnika v Gradcu postane trans- uspeha. Ostal nam je sedaj naš narodni portni kontrolor, a na njegovo mesto pride domači rdeči križ, naša šolska družba dosedanji postajenačelnik s — Pragerskega. sv Cirila in Metoda. Podpirajmo jo torej, Čast komur čast, volk je sit, ovca pa se bomo enkrat veselili zmage našega cela, — operacija je izvršena, a ne na bol- ne Samo stoletnega temveč tisočletnega niku, pač pa na možganih modernih vodjev narodnega boja, katerega borilce imajo v trgovskega podjetja — Južne železnice — prvj vrsti \zgajati ravno CM šole.
v prid uprave kot take in v večjo slavo _
in povzdigo južnoželezniškega uradniškega stanu I
Zmaga na vseh Crtah
"g
najboljSe kolo mon&ihije dobiva stalno nove priataše.
K0SM0S > kolo
dobro, poceni ljudsko kolo. se sploSno rado kapoje.
TRST: ROtl Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORICA: Grusovin E., Corso G. Verdi. Sv. LUCIJA: I. Šuiigoj. AVSTR. DRUŽBA OROŽNIH TOVAREN V STEYRU.
Ceniki zastonj in poštnine prosto
pri zastopnikih :
I
DRRU1TE ZR „DIJAŠKO KUHINJO"
Dubrovniškaparoplovna družba
delniška družba v Dubrovniku.
Brzoplovna proga v Bari: odhod vsako sredo ob 8 zjutraj.
Brzoplovna proga v Kotor in Spuž: odhod vsak
petek ob 5 popoldne. Brzoplovna proga v Kotor: odhod vsako ne**
deljo ob 5 popoldne.
Parnikl I. rada. Tretji razred zavarovan. V prvem razredu kabine z eno ali več postelj. Največja udobnost Kuhinjska postrežba b.ez prigovora. Cene zmerne. Za pojasnila se je obrniti na glavno zastopstvo, ulica Lazzaretto 24.	TELEFON 12-61.

zdrav?i7šče Varaždinske toplice hrvatsko)
Železniška, poStna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo
staroznana radioaktivna žveplana kopelj 58 1 C
priporočljiva za
^MnniliO fOumn iehlin ifcJ* Pitna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih, irganjtf, rCVIIlOj ISIIIJU jetrih, želodcu in v črevesih. Električna masaža, blatne, ogli. kisle in solnčne kopelji. Odprto cela leto. Moderni komfart. Novi hoteli. Krasna okol ca. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. Zdraviliški zdravnik dr. I. Locbert.
f
SVILENINA
I
ZAiiOGA PO TOVARNIŠKIH CENAH.
Črna svila, dvojna visokost, za kostume, plašče, obleke itd. Svila — fantazija — za toalete in bluze. Originalni šantung od K 2'— do K 10 —. Sirova svila za moške srajce K 2 60, 2*90, 3*40. Sirova svila za moške obleke, močna. Svilena spodnja krila lastnega izdelka v vseh merah. Vzorci na deželo poštnine prosto.
„Alla Citta di Lione" - Trst - Borzni trg 3.
Mola zena
„UNIČIM"
in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo. reailno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino
(B
(si
Dobiva se povsod, ali pase naroči naravnost. Zdruiene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbaohgasse 59.

Za danes častitamo nasi upravi, nemškemu Volksratu in vsem drugim statistom, da so tako Izborno izpeljali operacijo brez vsake krvi.__
XXVI. redni občni zbor ženske, podružnice CMD.
Občni zbor, ki se je vršil dne 3. maj-: nika, je zlasti letos pokazal, kako se je razširilo med ženstvo pojmovanje našega šolskega društva. Zborovanje je s prisrčnimi besedami otvorila predsednica Karla Ponikvarjeva. Temu je sledilo tajniško in blagajniško poročilo, ki ju objavimo na drugem mestu.
Prvikrat sta se letos oglasili preprosti ženi, ki sta izražali podružničnemu delo-' vanju svoje priznanje.
Gospa Morelova se je v imenu slovenskih mater zahvalila podružnici, ki že 26 let poklanja otrokom božične darove v oblekah in čevljih.
Gospa Torničeva pa je izrekla zahvalo tudi otrokom CMD šole, ter njih staršem, ki so o priliki žalostne smrti soproga priredili njenim otrokom lepo in bogato božično drevesce ter jim poklonili znaten denarni dar. Njun nastop je napravil na zborovalke ginljiv ytis.
lodae ia modno blago sa j gospoda in dama, priporoča
KAREL KOCIAN XX tovarn« sukna XX v Humpelou (Oelkt) XX Uzorci franko. XX
Najboljie' Ia najmodernejie sukno za moikc ia volneno za ženske obleke razpoiilja najceneje n CTrPMrrifl Jagaalavuala razpoftiljalna K. o I CNfllCtM
V CELJU it. 302.'
Vzorci ta cenlh. čez tisoč stvari ■ slikami poitnl aro (to
fotografični atelje
Ml & Co.
Piazza della Borsa št. 7.
Svobodna uporaba lifta.
Atelje je odprt tudi za binkoštne praznike in sicer do 7 zvečer.
Zfl BIRMO
dobi vsak birmanec pri naročitvi
popolnoma zastonj povečano sliko
30 X 36
IZ
Priporočamo:
4"|
_
JQ50
80
kabinetnih slik
v priznano izvrstni izvedbi.
STAJERSKO SLIVOVKO
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
MEDICINALNA ŽGANJA
in sicer Štajerski konjak, borovničevec, vinsko iganje, žganje iz šipkovlh jagod priporoča
edina žganj ar na v Celju lastnik Robert Diehl,Celje
SB

V Trstu, dne 18. maja 1913.
„EDINOST" št. 136.
buran . IX.
Grške grozovitosti v Albaniji ?
Dopisnik milanskega „Corriere della sera" A. Fraccaroli je govoril te dni z albanskim ministrom za notranje zadeve Mufid bejem, ki se je silno neugodno izrazil o grških četah v Albaniji. Ker je Fraccarolijevo poročilo, za katero seveda prepuščamo odgovornost njemu samemu in njegovemu informatorju, zelo zanimivo, naj ga priobčimo v celoti, kakor ga je on brzojavil svojemu listu dne 15. t. m. iz Valone.
Fraccaroli poudarja v uvodu, da se je položaj v Vaioni sedaj, ko je izginila turška mora, sicer nekoliko umetno, a vendar pojasnil, vsaj toliko, kolikor je to pač mogoče v Albaniji. Položaj je jasen, toda vse je nekako zastalo. Ne dogaja se še nič posebnega in se v doglednem času tudi ne dogodi nič, ker vse čaka, kaj ukrene Evropa.
Če pa je Valona sedaj mirna, pravi Fraccaroli, se vendar dogaja marsikaj doli na jugu, kjer se nahajajo grške čete. Informacije imam od ministra notranjih zadev, Mufid beja, ki je v resnici izobražen mož in se že dolgo časa bavi s politiko. Bil je turški konzul in znano je, daje kot poslanec imel pogum, v plenumu zbornice v Carigradu zakričati Mladoturkom: „Vi ste hijene!"
Mufid bej, pooblastivši me, da objavim informacije, ki mi jih je podal, mi je pripovedoval:
—	Mali oddelki grških čet, ki so se nahajale na levem bregu reke Vojase, v Tepeleniju, so odšle v Kašist in Vasiari na albansko ozemlje pobirat turški davek na živino, ki znaša tri pijastre na vsakega ovna in kozo. Ker so se pa pastirji upirali, so jih grški vojaki — bilo jih je petdeset in en Častnik — toliko časa pretepali, da so jim plačali davek. Čas je, da Evropa izve vse nasilnosti, ki jih zagre-šajo Grki na našem ljudstvu, in jamčim »a absolutno resnico vsega, kar govorim.
V Dameziju je prebivala neka Grki-nja iz Soluna, ki se je pred par leti, preden se je začela vojna, poročila z nekim muhamedanskim Arnavtom in se je zato pomohamedanila. Ko so izvedeli to Grki, ki so se nahajali v Tepeleniju, so poslali ▼ Damezi vojaško patruljo, da šiloma aretirajo ono žensko, ki je prav tisie dni po rodila, in jo bolno, kakor je bila, odvedejo v Te peleni in jo tako odtrgajo od soproga in deteta in jo prisilijo, da se povrne k svoji prvotni veroizpovedi in zapusti svojo rodbino. Žena se nikakor ni hotela udati in se nahaja še sedaj v ječi.
—	Toda Grki zanikajo vse nasilnosti, ki se jim očitajo, — je pripomnil poročevalec.
—	Mnogo lažje je zanikati, nego popravljati. Po nesreči sem sam osebno poizkusil to. V Argirokastru so grški vojaki vdrli v mojo hišo, razbili pohištvo in ople-nili omare. Na mojem posestvu so ugrabili 2200 ovac in krav ter 3000 ok koruze. Imel sem 60.000 lir škode.
Znan je potem tudi mnoštveni umor arnavtskih vodij, ki jih je povabil k sebi janjinski guverner pod pretvezo neke kupčije ..
—	Grška je to stvar uradno demen-iirala, — je pripomnil poročevalec.
Mufid bej je vstal, kakor da bi hotel s tem podati večji poudarek svoji izjavi, in je rekel:
—	Povem Vam lahko danes natančno število umorjencev : devetinsedemdeset jih
J'e. Povem Vam tudi lahko imena. Častnik, n je poveljeval strelcem, se imenuje De-lianaki. V imenu arnavtskega naroda jaz, minister notranjih zadev te novo se ustanavljajoče države, poživljam Grško, da pjepusti Evropi preiskavo te infamnosti. Če se izkaže kot neresnična, se zavezujem, da odstopim in se ne bom več bavil s politiko ter se podvržem kateremukoli ponižanju !
0 mejah bodoče Albanije se je Mufid bej izrazil takole:
—	Ce bo grška mejna črta Stjlos nasproti Krfu, kakor se bojimo, izgubimo 45.000 po jeziku in duhu pravih Arnavtov. Grki zatrjujejo, da bivajo v koriškem san džakatu sami Grki, dočim pa v resnici ni niti enega. Korica je središče našega narodnega gibanja. Mi si želimo obrežje vse do Parge, v notranjosti pa vse sulijsko gorovje tja do Kalamasa in Korice. In upamo v velesile.
Mufid bej je končno potrdil, da Bssad paša še vedno dela v svoje osebne ambicij ske namene. Včeraj (14. t. m.) je razposlal arnavtskim voditeljem v Kojskem okrožju vabila na sestanek, za čigar namen se ne ve nič. Vendar pa si ga je lahko misliti: Essad paša hoče delati konkurenco provizorični vladi v Vaioni.
To je izjava arnavtskega ministra. Malo čudno bi res bilo, ko bi tak mož ne govoril resnice, a prav tako čudno pa je tudi potem, da grška vlada tako odločno lanika vse, kar je s tako odločnostjo po-
trdil Mufid bej, posebno pa oni umor deveti nsedemdesetih arnavtskih vodij v Ja-njini. Napačno bi res ne bilo, ko bi se stvar preiskala nekoliko natančneje, da bi svet vsaj vedel resnico o teh albanskih stvareh, zaradi katerih se že toliko časa razburja in mora prenašati tako ogromna bremena, kakor jih moramo mi v Avstriji.
Skrbimo za-se!
(Dopis iz Ljubljane).
Prav mnogokrat je citati v časopisih, kako se ta ali oni izpodtika nad nepravilno pisanimi javnimi napisi.
Res je tak napis nekaj neprijetnega za oko ln opozarjanje, ozir. kritika bi bila vsaka na mestu, le da ne škoduje narodnemu čutu. Navaden nesmisel pa je, ako se Slovenec poteguje za 'pravilen nemški napis v — slovenskem kraju I Kaj, zaboga, nas ovira spakedrana nemščina ? Nič, prav nič 1 Saj za nas itak ni mero-dajna. Zgražanje na tem je stvar Nemca in kvečjemu še nemčuija. Za nas pa bi to moralo biti to vseeno. Še več: veseli bi morali biti takih pojavov, ker le-ti bi svedočili jasno, da še ni „Deutschland iiber alles", da še ne govore nemško povsod, kakor tako radi poudarjajo Nemci, zlasti: da je na Kranjskem lahko za Nemce, ker tu povsod razumejo njihov jezik. (Odtod menda nastavljanje slovenščine nezmožnih uradnikov!) Pa ne samo glede napisov, tudi pri občevanju je opažati. In celo prav pogosto se dogaja, da se nekateri izpodtaknejo ob nepravilno izgovorjenem nemškem stavku ter da delajo neokusne opazke in se celo naravnost norčujejo iz dotičnika, češ: še nemški ne zna! — Marsikdo je včasih v neizogibni potrebi izustil nekoliko nemških besed; kako torej prihaja do tega, da ga njegov rojak spričo pomanjkljive nemščine (ki še dolgo ni vse!) zasmehuje ?! — To lekcijo je pa naravnost priporočati napram onim, ki se — da-si je ne obvladujejo popolnoma — kaj radi poslužujejo nemščine in nemškutarijo ob sleherni priliki.
Drugorodcem bi še od daleč ne prihajalo na misel kaj takega. Le poglejmo naše — nam vse dobro želeče — Nemce 1 Ako ti kdaj citirajo kak slovenski stavek, ga očividno nalašč spakedrajo, tako, da se zdi naš jezik res tako reven, kakor si oni — želijo....
V marsičem nam naša ponižnost, vljudnost in nesebičnost le škodovale. Tako tudi tukaj. Vsaka mlačnost škoduje. In le naravno je, da, ako se posmehujemo našincu zastran „polomljene" nemščine, s tem nehote občutno škodujemo narodnemu interesu, kar na ta način takorekoč naravnost ubijamo narodno zavest v njih in jih podimo pod germanizem.
Dotičniki pa, ki vidijo v spakedrani nemščini „škandal za slovenski narod", dokazujejo ne le svojo ozkosrčnost, temveč se tudi razkrinkujejo kot bahači, češ: mi znamo !.... Baharija je to in nič drugega f
Za one, ki radi stikajo za napisnimi nestvori, imamo pri nas na Kranjskem povsod, kakor v mestih tako na deželi, še precejšnjo zalogo teh zastarelih eksemplarov pa tudi izdelkov novejšega časa, ki izvirajo baŠ iz tega vzroka, ker se podijo za tujščino, svoj jezik pa zanemarjajo in mislijo: za Kranjca je že dobro! Le-ti napisi dokazujejo, kako slabo so podkovane v slovenski slovnici razne birokratične in občinske glavice in druge. Dobivajo se včasih že taki slogi in napake, da človek ne ve, bi se-li smejal ali razjokal, ko vidi budalosti, ki absolutno ne spadajo v- č v to stoletje, budalosti, da se nad njimi zabava še celo Ijudskošolska mladina iz prvih razredov!
Pa tudi v interesu naših oblasti bi bilo, da se enkrat lotijo temeljite revizije v tem pogledu, da si prihranijo razne dvotipe na njih naslov, in da nadomestijo spakedranke s tehničnimi izrazi, pa s takimi in tako, da se bo tudi — razumelo. Torej ne tiste uradne slovenščine, ki se često glasi dvoumno.
Pustimo tujce, da si „pometajo" sami! Mi pa urejujmo svojo lastnino in pazimo, da nam ne bodo — „pomagali" tujci 1
iC
Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici"
▼ Trstu, ulica Belvedere Štev. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili i v Trstu, t ulici Benvenuto Celliai št 1
gostilno „Al buon Almissan"
t Rojanu, ul. MontorsinO 3,
točilnico vina v Barkovljah
(Bovedo), ul. Perarolo 5t 342
(hiSa £<5uka).
Toči se prvovrstao dalmatinsko čm, belo in opole vino iz Omiša ter pivo
rnammmmmmmmiŠibmmmmmmmmJ
Avstrijska paroplovna del. družba Jalmatia"
vzdržuje sledeče glavne proge:
Trst-Metkovlć A. (poštna).
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrate k vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Trst-Motković B. (poštna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6*30 uri zjutraj. Trat-Metkovlć C. (p štna). O d ho d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6*30 uri zjutraj. rrst-Kor&ula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek r ponedeljek ob 6*30 uri zjutr^. 'rst-Šlben<k (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7*15 pop. Trst-VI s (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 p- poldne. Povratek v»ak ponedeljek ob 7-1.*) popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mo-tnr in Sarajevo. Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji. Vožnji redi se morejo dob ti brezplačno
pri vsakem družbenem zastopništvu
Krojačnica Vek.Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidne postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroja. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIMI
F0T0GRAFIĆN1 ZAVOD
ulica Giosue Carducci štev. 20.
Izvršuje fotografije ob priliki birme po najnižjih cenah in Je že ziau po svojih izborno izvršenih izd I ki h.
ANGELO RENIER
Rojan, ulica dl Roiano Št. 2.
Prodajalna manufakturne&a blaga in drobnih predmetov.
Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zav«?, vsakovrstnih preprog, tapetov, batista, paname, perkala, zefira, črnega in barvanega eatina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat ln drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
Restavracij a
„BONVECCHIATI"
Trst, ulica Carlo Ghega št. 17.
j Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina ia j pivo. Ob priliki birme se dobe posebna jedila, kakor:
leKnrnn Brelih O Sežani pečeni in ocvrti piščanci
Ribje olje I. vrste I steklenica K 1*20. 3 stekl. po pošti vse franke 4*50 K.
Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. - Neeporekljivo sredstvo. -
Gualtiero Cozzio
Pkim Sam Olsvaaal t
ta Tsrrsats 16 (masprstl Chliad) Trat
PRVA brasartka :: DELAVNICA :i
na električni motor.
Bogat izbor Skarlj
brivnih britev, nežev itd. itd. Itd.
Brušenje vsakovrstnih rezi in stvojev za striženje las.
Priporoča te za obilen obisk in jamči za ;v8e udobnosti in dobro postrežbo
J. VAUPOTIČ.
Andrej Purič
kovač,
Zaloga: solkanskega i pohiitva
TRST — ulica Arcata 5. — TR6T
Posmrnemmi koal pobištrm im popolme »obe. - Last m* tapetniška delMvniem. - Lahki plačilni pogoji. -
KLIŠEJ I
VSAKE VRSTE
ZA, VSE STROKE
ATELJE BABUDERcK
Trst, ulica Media 6.
Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača.
Josip Zavadlal
Trst, ulica Marco Polo 6.
Priporoča oenj. občinstvu	=aac—g
svojo pekarno
Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino t steklenicah.
Josip Gergič, Trst
Rocoi — Molino a vento štev. 40.
Prodajalna čevljev
vsek vrst za moške, ženske in otroke ia
zaloga usnja.
Sprejema naročila po meri in popravila.11 Ceae zmerne. Priporoča se za obilen obisk. ^
Izvrstno
bolečine blažeče, vnetje preprečujoče in antisept. učinkujoče
Že 40 leta sem se je izkazalo omečilno maoiio, menovano Praftko doma&e mazilo, kot zanesljivo obvezilno sredstvo. Lsto varaj e rane, olajSnje vnetje in bolečine, nfcinkuje hladilno
ter povspešuje zaceljenje in ozdravljenje. Pošli ia se vsa« dan po po*tl 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej
Slačanih. K 3*16 le pošljejo 4 oze, K 7*— 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhij«.
OLATNA ZALOGA:
* B. FRAGNER, *
e. kr. dvorni zalagate^
lekarna „pri črnem orlu*, Praga, Mala Stran, vogal No-rudove ulice it. 203.
Zalog« po avttro-ogr. lekar&ah.
J
Odda se v najem
hotel „Ilirija
v Ljubljani.
Ponudbo jo vložiti do I. 7.1913 Pivovarni v Laiki trg
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine, in gostilničarjem parmezan l.a po K 2'30 in naprej, ementalski, ovčji, trapistovski sir in vsakovrstne slanine.
Priporočam trgovcem 1 V f .ikHH *f Mat UlICO GlOrjlO
^ne^^r^i J J. suDnn, Trsi, m ». «,
Biran X.
»EDINOST" St. 136.
V Trstu, dne 18. maja 1913.
prekrasno zbirko kapnikov iz Postojnske jame. Plemenitemu rodoljubu g. Kurnlku se zahvaljujemo za njegovo vrlo in uspešno delovanje najlskreneje.
Loterijske številke, izžrebane dne 17 maja:
Line	43 74 26 4 38
TrSaSka mala kronika.
Trst, 17. maja.
Vihrava mati. Danes predpoldne so pustili eno in pol leta staro Nella Teuty samo v kuhinji v stanovanju na Corsu štev. 35. Mala |e našla čebrček z vedo, pri katerem se Je malo pomudila, pri tem pa Je padla van|. Mati Je pa čula pljusk in Je hitela pogledat, a bila je tako zmešana, da (e stekla po stopnicah po pomoč, mesto da bi rešila otroka. Med tem se Je dete seveda zalilo.
Po prepiru z možem. Davi se Je sprla 24 let stara Mari|a Budicin s svojim soprogom, potem pa je skočila iz svojega stanovanja, ki |e v tret|em nadstropju hiše Št. 7 v ulici S. Clpriano. Padla je v dvorišče, kjer je obležala s strtimi udi in not-rajniml poškodbami.
Nesrečna ljubezen 161etne deklice. Še-le 16 let stara Santina Bonetta iz ulice S. Michele št. 31 se je hotela snoči usmrtiti radi nesrečne ljubezni. Izpila Je nekoliko klorove kiseline, a domači so to takoj zapazili in pozvali zdravnika, ki Jo Je spravil v bolnišnico, kjer so jej izprali želodec.
Otrok v kropu. Danes se Je zvrnil poldrugo leto stari Giorgio Buda, ki stanuje na Acquedottu Št. 60, v velik lonec s kropom in se Je strašno oparil po vsem telesu. Dete gotovo umre. __
Društvena
Prvo primorsko vojaško veteransko društvo za Trst in okolico cesar Franc Josip I. vabi svoje ude na mnogobrojno udeležbo k procesiji sv. ReŠn|ega telesa, ki se vrši v četrtek, 22. majnika t. I. Zbirališče v veliki vojašnici ob 7 30 zjutraj, obleka v paradi z bojnimi znaki. Poveljništvo prevzame predsednik, nadstotnik Welssmann.
del*
Obračamo se na slovenske gospodinje s prošnjo, da se obračajo, če raoijo služkinj, kuharic, sobaric Itd. na posredovalnico dela NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Odborniki skupine lesnih težakov, tesarjev, parketnih stavcev in mizarjev co vabljeni na sestanek, ki bo danes ob 10 dop. v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Delavci trž. tehn. zavoda pri Sv.
Andreju so vabljeni na sestanek, ki bo jutri ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu.
Posredovalnica dela NDO. Nujno iščemo več zidarjev, ki se morajo še danes priglasiti v uradu, ul. Sv. Frančiška 2.
Službe išče kovač.
Ustanovni shod podružnice NDO v Vižovljak se bo vršil v torek ob 7 zvečer v gostilni „pri Gabrovcu" v Vižovljah.
BRZOJAVNE VESTI.
Strašen požar v Požunu.
POŽUN 17. (Izv.) Danes ob dveh popoldne je izbruhnil v Požunu, v starem delu mesta, v ulici Potofi, strašen pošar. Baš v tem času je začel pihati silen južni veter, ki je z neznansko naglico razgnal iskre na vse strani mesta.
Ko se je posrečilo alarmirati požarno hrambo, je bilo že 20 hiš v plamenu. Prebivalci teh hiš so bežali v divji paniki na vse strani ln klicali na pomoč. Alarmirana je bila takoj vsa garnlzlja, vse tovarne so ustavile delo ln vse, kar more hoditi, je odhitelo na uce mtsta.
Vojaštvo je obkolilo vedno bolj se raz š rjajoče pogorišče ln pričelo takoj z obširno pomožno akcijo.
Z Dunaja so takoj telegrafIČno pokll call na pomoč požarno brambo ln reševalna društva. — Odšli so takoj trije oddelki: prvi z avtomobili, drugi z vlakom ln tretji z avtomobilom. ludi oddelki reševalne družbe in vojaštvo se je odpeljalo z Dunaja v Požun.
POŽUN 17. (Izv.) Ob sedmih zvečer J bil pogled na mesto silno žalosten. Male h.šfce t. zv. starega geta, kjer so stale že okolu 300—400 let stare hišice, so gorele z vtlikanskim plamenom in slini gosti dimi so se valili po požunskih ulicah. Vojaštvo Je popolnoma obkolilo pogorišče in brizgalke so delale z neumorno naglico.
Požar se je bliskoma razširjal. Ob treh popoldne je bilo 6, ob pol 4 popoldne že 90 hiš popolnoma vpepeljenlh. V hišah so prebivali večinoma sami delavci.
Nesrečni ljudje so zbežali na ulice in pustili v hišah bolnike in stare ljudi. Vojaki io gasilci so ponovno z lastno nevarnostjo
reševali zaostale otreke, starce in bolnike iz gorečih hiš. Bolnike so tako| odpeljali v garnlzljske bolnišnice in druge bolnišnice.
Cela požuaska posadka je ca nogah. Ir facterija nosi na nosi nicah bolnike in onemogle, artilerija in pijonirji podpirajo gasilna društva. Nadvojvoda Ftiderik le takoj prispel ca lice mesta in se aktivno vdeleže-val reševanja.
Oddelki dunajskih gasilnih društev branijo predvsem novo mesto, kamer orkanski vihar neprestano zanaša iskre. Več važnih javnih poslopij v novem delu mesta je začelo tleti in gasilna društva so imela dosti opravila, da so preprečila v novem mestu izbruh še obsežnejšega pežara.
Popoldne so se razširile vesti, da Je v ognju več ijudij zgorelo. A pozneje se je dognalo, da ie bil ubit le en otrok, ko se je podrla neka hiša. Izmed rešenih Jih Je mnego, ki so oboleli iz strahu, ali pa se zastrupili vslčd silnega dima. Cesar le na-rc čil, da ga od ure do ure informirajo o vspthih reševalne akcije.
Požar je dosedaj vpepelll cele ulice ln nad 10.000 Ijudij, večinoma delavcev je brez strehe. Mrtva žrtev je dosedaj ie ena, ranjenih ln obolelih nad 300. Škoda velikanska.
Pozno na večer se je posrečilo ogenj lokalizirati, ker pa je nevarnost, da na po-gašenlh krajih zopet Izbruhne požar, je vo-f štvo deložiralo vse prebivalstvo Iz gorečega dela mesta ln okolice.
Odpust rezervistov.
DUNAJ 17. (Kor.) „Militarische Rundschau* je bila pooblaščena, v svoji današnji večerni izdaji izjaviti sledeče: Danes dobe vsa koma poveljstva od I.—XIV. kora odlok, glasom katerega se Imajo odpustiti vsi rezervisti letnikov 1909 ln 1808. Od zadnjega letnika se nahajajo rezervisti le pri kavalerljl. Odpuščeno bo skupno okolu 35,000 mož. Dalje /e bil odrejen delni odpust nadomestnih rezervnih letnikov 1910 \n 1911, skupno okolu 15.000 mož. Skupno število vseh rezervistov in nadomestnih rezervistov, ki bodo odpuščeni, znaša okolu 50 000 mož. Le v Bosni, Hercegovini ln Dalmaciji se odpust rezervistov za enkrat še ne izvrši.
Diference med zavezniki.
SOFIJA 17. (Izv.) Med armado in v avnosti vlada radi zavezniških sporo? ve-iko vznemirjenje. Položaj se smatra kot skrajno reseo, kajti vse kaže, da niti Grki niti Srbi niso pripravljeni odstopiti od pre-jornega ozemlja.
SOFIJA 17. (Iz?.) Srbski poslanik v Scfiji, dr. M. Spalajković. se Je po daljšem bivanju v Belgradu, sedaj zopet vrnil na svoje mesto v Sofijo. Tu prevladuje splošno prepričanje, da je srbsko bolgarski konflikt dospel sedaj v Jako kritičen štadij.
LONDON 17. (Izv.) Iz dlplcmatlčnih krogov se poroča, da je srbska vlada odločno odklonila vsako posredovanje Rusije med Srbijo ln Bolgarsko.
DUNAJ 17. (Izv.) Vesti, ki so prišle danes Iz Srbije in iz Belgrada, slikajo položaj kot silno resen, četudi spor med obema državama ni prispel v kritično faio. Čim se podpiše prelimininarni mir, kar se zgodi najbrže prihodnji teden, se bodo stvari med Srbijo in Bolgarsko hitro razvijale. Krog), ki so dobro podučeni o namenih Srbije, izjavljajo, da Srbija pod nobenim pogojem ne bo koncedirala Bolgarski več ko Vardar za obojestransko mejo.
PARIZ 17. (Kor.) Grška je obvestila bolgarsko vlado, da se nikakor ne more pogajati z bolgarskim zastopcikom Sarato-vom, ne da bi razpravam prisostvovali tudi ostali balkanski zavezniki.
SOLUN 17. (Kor.) Bivši bolgarski poslanik v Carigradu, Saratov, ki bi morel v svrho pogajanj odpotovati v Atene, se še vedno nahaja v Solunu, ker (e lahko obolel. Vrh tega pričakuje profesorja Plagova Dirai-trova iz Sofije, s katerim odpotuje skupno v Atene. Dimitrov Plagov, ki je sedaj pro fesor matematike v Scfiji, je bil svoječasno profesor na bolgarski gfmnaziji v Solunu.
ZavlaCevanje sklenitve preliminarnega miru.
SOFIJA 17. (Izv.) Tukajšnji politični krogi so trdno prepričani, da hočeta Srbija in Grška na vsak način sklenitev preliminarnega miru kolikor mogoče zavleči. V očigled tem okoliščinam Je dobil bolgarski delegat v Londonu, dr. Danev, navodilo, naj napne vse svoje moči, da bo mir kmalu sklenjen in to tudi v slučaju, če bi se zavezniki hoteii obotavljati.
PARIZ 17. (Kor.) V Bolgariji vlada radi postopanja zaveznikov velika nejevolja. Sofijski dopisnik „Matina* poroča o sledeči izdavi bolgarskih vladnih krogov: .Mi nikakor ne bomo dovolili, da bi naši delegati pred podpisom preliminarnega miru preveč debatirali in upamo, da bodo tudi naši zavezniki prišli do prepričanja, da Je sedaj najboljše, da se mir sklene kolikor mogoče hitro.
OB PRILIKI BIRME!
TVRD K A
Vittorio Piscur, Trst
opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošiljatev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barvah
in da jih bo prodajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih še ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, da trgovine ne zamenjate z drugimi, kar bi bilo v vašo škodo.

cvi
Aristide Grualca - Trst
via S. Servolo Z — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikovana torama (,',,'S) ceul In cementnih plofo teracou In umetnega Humna.
Sprejema mkcmtio delo f cementu.	Cene »mero*, 4elo toAae
• ■ • •
MT ODLIKOVANA ^fl
tr2ašKa prodajalna obiioal
ULICA GI08UČ CARDUCCI ŠT: 21
Bazan različnih izberov najfinejših moških in iea skih obuval po najnižjih oenah se prodajajo tod po izrednih cenah :
Usnje Bozcalf s trakovi .... po K	10 —
Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K	10'-
Usoje Boxcalf oblika Derby . . po K	I0 5C Usnje Boxcalfzzaponami Triumph po K 10 5G
Enaki za dečke 1 E manj. - Vaakov. blago I. vrste
Oblike moderne.— Delo zelo trpežno.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12
Trst, ulica Boaomo 3/!L (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Revmatizem, proti n, ishias.
Rimske toplice u Tržita.
Sezona od 15. majnika do srede oktobra 40°, slovite blatne kopelji z naravnim tržiškim „fangom", masaža, elektroterapija. Uspešno proti protinn. ishias, kroničnemu in mišičnemu revmatizmn, posledicam kostoloma, poškodbam, vsem ekssudatom, ženskim boleznim itd. itd. Toplo podnebje, ob moijn. V kopališkem poslopju izborna stanovanja in postrežba. Zmerne ceoe. Interurbani telefon št. 26. Voz na postaji in pri ladjah. Prospekte lazpošilja ravnateljstvo
I. M. Graf.
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24.
Kruh veikrat na dan svež, različne moke, vie vrsti biekotov ter prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah,
POZOR!
80000 parov čevljev
4 pari čevljev le za K 8 50.
Zaradi zastanka plačil več velikih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur
2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove,
□ abiti podplati, rujavo ali črno nsnje, veleelegant., najnovejša fasona, velikost št. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 8*50. Razpošiljatev po povzetju
D. Wulkan, Krakov (Avstr.) Isaka 3-E.T.
Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
Velika zaloga
beneških otrobov, sena, ovsa, žica in moke
lastnik
Carlo Grego
Trst, uliea Raffineria štv. 7
(bivše skladišče Baruch tfc Co) Nizke cene. Najboljša kakovost.

GOSTILNA
„Air Acquedotto"
t Trato, nllca Acqnedotto it. 95,
toči sama pristna domača, vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po naj zmernejših cenah. — Na razpolago so vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uva-ževaje geslo „svoji k svojim*4, se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Jo?ip Jurkič, lastnik.

Knjigarna in trgovina papirja
E. Stadler
Trst - Via Belvedere štv. 2.
ima veliko izbero vseh slovenskih, nemških in italijanskih romanov.
COli
»3
=CEP
G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Seno I., slama, ogereko seno, beneški otrobi, otrobi St. 84. __
rfh	rl~h
Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO
„fti Cacciatori"
TRST, — ulica Chiozza štev. 5
Toči se domače prvovrstno vino. Črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik.
>đi
Velika zaloga predmetov za birmo!
Leone Fano, zlatar
Trst, Passo S. Giovanni 1 (pod novimi oboki). Filijafka v Poreču.
Zlata verižica z nro, dvojni pokrov, za dečke.....
Zlata verižica in srebrna nra, dvojni pokrov, za dečke Veriž;ca čez prsi in zlata nra „	„ za dečke
Verižica čez prsi in sreb. nra (tula) „	.za dečke
Srebrna verižica in nra. dvojni pokrov, za dečke . . .
Collier z zlatim obeskom za deklice.........
Dolga verižica z zlatim obeskom, za deklice.....
Dolga verižica in zlata nra z dvoj. pokrovom, za deklice Dolga verižica in zlata nra z navadnim pokr. za deklice Dolga zlata veriž:ca in srebrna nra z dvoj. pokr. „
Zlate _ zapestnice za d klice. .............
Uhani z dijamanti ndeiani v zlato, za deklice.....
Bogat izbor uhanov, prstanov, dijamantov, briljantov, srebrnine itd. itd. po ngodnih cenah. — Kupuje se zleto, srebro in dragocenosti preti izplačilu najvišjih unevolh oen.
od kron	TO —	dalje
9	ai —	m
„	76 —	_
„	4S-	
»	15 —	a
	12 —	VI
m	aa—	n
•	SO"—	
v	m —	m
	M —	
»	14'—	„
tt	25-	m

MARTIN DOVGAN
PnnS "1Ic\?,u,lla 8e- trgovino jestvin in kolo-
rnporoca cenj. občinstvu svojo n* 51 .. , J . , novo prevzeto In že 50 le: obstoječo	nijSinGg* Dlaga.
Razpošilja p* poitl dnevno pakete od 5 kg naprej. B ago vedno sveze ii I. vrste. — Prodaja ka«a aa drobno in n% deoslo.	Z^IERTB
V Trstu, dae 18. maja 1913.
EDINOST" fit. 136.
OLrtiii XI.
LONDON 17. (Izv.) Včeraj so dospeli semtcaj črnogorski mirovni delegati MijuSko-vlć, Vo|nović In PoDOvić. V dobro poučenih iroglh se zatrjule, da preliminarni mir nikakor ce bo sklenjen pred 20. t. m. Neki delegat se ]e izrazil sledeče: .Vsakdo se moti, kdor misli, da smo vsled vojne utrujeni. Pripravljeni smo izvojevati nove zmage in nikakor ne mirovati.
Razmere v Albaniji.
ATENE 17. (Kor.) „Agence d'Athenes" poroča: Prebivalci Korice so sestavile prostovoljske bataljone in naprosili grško vlado, naj dovoli svojim oficirjem, da prostovoljce izurijo. Prostovoljci so izjavili, da bodo vstrajali do zadnjega, če bi se Korica hotela izročiti Albaniji. Prestolonaslednik Jurij, ki |e bil sprejet v Korici z nepopisnim navdušenjem, |e ori sprejemu občinskih zastopnikov naglaSa 1 gršici znača| mesta. Zagotovil |ih je, da ostane Korica grška in pod lezfom kralja Konstantina.
DUNAJ 17. (Izv.) Oflcijozno dunajsko časopisje je zopet pričelo prinašati vznemirjajoče vesti iz Albanije. Essad paša se baje zopet nekam čudno obnaša in nihče ne ve, kako se bodo stvari v nadalje razvile. Essad paša Je odpustil le nekoliko turških vojakov, a kompletira! čete nato takoj z albanskimi prostovoljci Med albansko provizorično vlado in Essad pašo vlada velika napetost. Avstrija in Italija sta radi tega odposlali vsak po eno vojno ladjo pred Drač, da opazujeta od tamka| albanske dogodke. NI izključeno, da pride v Albaniji zopet do zelo nevarnih pojavov, kar bi imelo za posledice, da bi Av-stri|a in Itali|a zopet pričela misliti na ekspedicijo v Albanijo.
Asquith v Valoni.
MILAN 17. (Izv.) „Corriere della Sera* poroča: Ministrski predsednik Asquith in admiral Moore sta prispela danes v Valono.
Finančna konferenca v Parizu.
PARIZ 17. (Izv) Zbornica je dovolila 50.000 frankov za pokritje stroškov pariške finančne konference, ki bo' trajala približno tri mesece. Prva seja Je preložena na 27. t. m. in še to ni gotovo, ker se |e bati, da preliminarni mir do tega dne še ne bo sklenjen. Na konferenci bo zastopanih 11 držav, skupno okolu 60 delegatov.
Atentat na Enver beja?
CARIGRAD 17. (Izv.) Uradno se poroča, da so vse vesti o kakem atentatu na Enver beja popolnoma izmišljene.
Parlamentarni položaj.
DUNAJ 17. (Izv.) Razmerje v parlamentu postaja vedno slabejše. Ozlovoljeni radi kravalov v Gradcu in nad fijaskom, ki so ga doživele t. zv. večinske stranke s svojo finančno reformo, groze sedaj tudi krščanski socljalcl, da stopijo v ostro opozicijo. Če krščanski socijalci v resnici izpolnijo svoje grožnje, |e usoda grofa Sturgkha toliko kakor zapečatena,
Kravali na dunajski univerzi.
DUNAJ 17. (Kor.) V vseučillški avli Je prišlo danes med nemškimi in židovskimi nacljona'ci do hudih spopadov. V pretepu Je bilo veliko Števiio dijakov nevarno ranjenih. Velike šipe postranskih vrat so bile razbite in vrata polomljena.
Po spopadu in po razpravah v rektorski pisarni so dijaki odšli. Takoj ko Je došla vest o spopadih na univerzi, so došll pred vseučilišče močni oddelki policije, ki so vzdrževali red na Ringstrasse.
Ruska duma.
PETROGRAD 17. (Izv.) Na včerajšnji seji ruske dume sta blii med drugimi vloženi tudi interpelaciji radi grdega postopač Ja z ruskim podanikom Petrom Vasiljevom v Rumuniji in radi aretacije inženirja Alehina na Djna|u.
Grof Obrlnski Je v imenu interpelantov izjavil, da umakne prvo interpelacijo radi popolnega zadoščenja rumunske vlade. Druga interpelacija Je bila izročena posebni komisiji.
Francoska premoč v Sredozemskem morju.
PARIZ 17. (Kor.) Poročilo o mornariškem proračunu, katero je včeraj razdelil senator Chautamps, poudarja izrecno, da mora Francija za vsako ceno vzdržati svojo premoč v Sredozemskem morju nad Italijo in Avstrijo.
Volitve v pruski deželni zbor.
BERLIN 17. (Kor.) Dosedaj je izvoljenih 354 poslancev in sicer 123 konservativcev, 42 neodvisnih konservativcev, 25 kandidatov ljudske stranke, 42 nacijonalnih liberalcev, 96 kandidatov centruma, 4 Poljaki, 4 Danci in 7 socijalnih demokratov.
BERLIN 17. (Kor.) Po zadnjem rezultatu Je izvoljenih 379 kandidatov, potrebnih le 39 ožjih volitev, iz 25 okrajev še ni rezultatov. Izvoljenih je 133 konservativcev, 45 neodvisnih konservativcev, 59 nacijonalnih liberalcev, 25 članov ljudske stranke, 99 članov centruma, 7 Poljakov, 2 Danca in 7 socijalistov. Poljaki so zgubili dva mandata.
i iz Ooriiko.
Dutovlje. Igralci tržaškega »Dramatičnega društva" so nas počastili s svojim posetom v ponedeljek, dne 12. t. m. Predstavljali so nam burko MGrofica in čevljar". Igra je bila burka in zato smo |o tudi smatrali za tako. Od burke nismo pač pričakovali nobene resnosti, kot si jo nekdo, ki gotovo ni Dutovec, želi v ljubljanskem »Dnevu" od 15. t. m Ton, v katerem piše o igralcih oni črnogledi dopisnik, naravnost obso|amo dutovski občinarji. Ako ni znal dotičnik bolje kritizirali, Je mogel Še to opustiti. Nam Je bila z besedo burka dovolj jasno povedana vsebina, da nismo pričakovali kake tragične drame ali kaj sličneg*. O onih .svinjah" pa, o katerih omenja dopisnik v »Dnevu", pa mi poslušalci burke niti ne sanjamo. Mi vemo le, da se je burka precej dobro sponesla po danih razmerah Obisk s strani občinstva Je bil precej dober, le škoda, da se ni vršila predstava okoli 4, pa bi bila Še boljše obiskana. Ura 6. je bila najneprimerneja za naše razmere.
V svesti si, da Je napravila naša občina in občinarji dober vtis na gg. diletante, upamo, da nas razvesele še s kako igro, če tudi burko, ali saj drugega, da bo ustreženo tudi dopisniku v .Dnevu" in zato |im kličemo že v naprej: Dob-o došli na našem Krasu 1	Več občinarjev Dutovcev.
Kostanjevica na Krasu. Dne 9 majnika ob 2 zjutraj smo pokopali g. J. Tram-puža, ncdučitelja v pokoju v starosti 75 let. Bil je rojen v tej vasi, kjer je tudi služboval in slednjič dokončal svoj tek življenja. Pogreba se je udeležilo domače učiteljstvo s šolskimi otrcci, U učiteljev iz sežanskega okraja In eden iz goriškega. Ti so tudi zapeli v cerkvi pokojniku »Nad zvezdami", na njegovem domu in ob grobu so pa peli domaČi pevci. Udeležba pri pogrebu je biia precel velika. Po pogrebu je učiteljstvo zložilo K 12— v korist C ril-Medo vi družbi. Denar hrani tukajšnja podružnica CMD. To v soomin rajnemu. L*hka mu zemljica I
IqPP ae t**0! apomoben trgovski potnik in St. 427/13. IO O C piaci&t, sposoben akviziter v pisalnih strojih in pritiklinah. Zahteva ae mna-nje nemščine in slovenščine ter najboljše reference. Stalna plača, provizija in dijete po dogovoru. Pismene podrobne ponudbe inseratnemn oddelku Edinosti pod „Trgovski potnik št ioSo\	10 SO
Želodčne bolezni zavzamejo različne zle oblike, posebno če človek pri majhnih želodčnih pokvarah ne stori nič za zboljšanje. Proti takim pokvaram Je treba vedno imeti pripravljeno domače zdravilo. Izborno učinkuje posebno dr. Rosov balzam iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, 203—III. Dobiva se v vseh lekarnah.
pqpooppii«iiMiiiiJuiiiiiaBiiBB'"rM»
B
MALI OGLASI
MALI OOLA51 h ratua)* pa « via. bes«do. MiitM tlakam >iwii aaknrt wt Na)ai«0ia Plača m takaj
Plesna zabava £ Ji ST
nella v gostilni „Ex-Gro tta". S?ira oddelek bivšega orkestra Z. J. Z.	1085
z	prakso za Trst in okolico
rUlUvalDU iSče boljšo tvrdko v stroki jeatvin Ponudbe na inseratni oddelek Edinosti pod „Potovalen št 1083u.	1083
I ludrelf! učenec se išfie za livarno Lapagna,
LIVdldKI V rdela 914.	lOfifi
Prodajo §B ,rat*' stopnjice, j>mival-
št. 18.
niki, ograje itd, ulica Piccardi
977
Cilnvaneka umetna vezilka (ricamatrice) se wlUv*7|IOI%<I priporoča cenjenim damam. Poučuje tudi na dom. Via Arcata 16, IV.	1093
Pn7flr V ^jV občine Erzelj, eno uro oddaljen cd lU&Ur • železniške postaje Štanjel-Ko bdi I ae bo dne 26. majnika t. 1. oddal na javni dražbi za p e t lit v najem. Dražba se bo vrSila imenovani dan ob 9 v Vipavi v občinski pisarni. Površina katastralce občine Erzelj meri 850 hektarjev. Vxkticoa cena za eno leto je 130 K. Prijatelji lova se vliudno vabijo, da te te dražbe udel i". - Županstvo občine Erztlj, dne 17. msjnika 1913. Žopan: Jožef Kobal. 1092
Išče
se sobni tovariš, pošten, snažen, ul. Salice 4, IV., li karici	1088
Cnkn odda gospa, sama, poštenemu mladeniču, *JUUU Settefontane 8. peto.	1099
ntrnšlri voti^ek> popolnoma nov, velika ptičja ULI UORI kletka, umetniška viseča petrolejna svetil ka, krasen štedilnik, naslanjači, sliice se prodajo. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 1090
Cnho na nl'COj opremljena, se odda takoj, ulica OUUd Salice 4, IV.__1076
mira Lodovico D'Ariosto št. 2, II. nad se odda IHIUa meblirana soba ali dve prazni, pripravni za pisarno.	1075
IOff|*«|n" slovensko delavsko in otrtnifiko OH f konsumno in gospodarsko društvo v Trstu sklicuje za ponedeljek, dne 19. t. m., ob 8 zvečer sestanek članov v društvenih prostorih. Z ozircm na izredno važnost dnevnega reda se vabijo vsi členi k polnoštevilni udeležbi — Odbor. 10/2
Qn|*pimp 86 takoj čevljarskega delavca na me-
w|JI D J111C Jano delo. Ignac Mali, čevljarski moj-eter, ul. Morelli 6, Gorica.	1095
^nralmo 86 takoj mladenič, izuČen v OprejlIlD jest>in, za .Buffet". Kje, p< ratni oddelek Edinosti.
Ženitvena ponudba.
Čedne zunanjosti se želi sezuaniti z inteligentnim gospodom istih let ; diskretnost zajamčena. Pismene Ponudbe pod „Zora 7" poštno ležeče, glavua pošta Gorica.	1079
Mlekarna-sladčičarna
8 let, dokazljiv mesečni Čisti dobiček znaša 250 K, se proda *li da v najem proti kavciji Naslov pove inseratLii oddelek Edinosti.	1084
l7lot V QoQlisan J® "jprijetnejSi vsak dan. |£lt? 1 V Ocoljall ri parnimi 4kiat na dan, z
železnico ravno tako. V Sesljanu^ie na državni cesti 8 gostilen, posebno pa se pri I. Sucj dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Lepi sf;n<*m prostori in zmerne cene. Vljudno vabi IVAN ŠUU.	972
Stalni krajevni agenti z7čme,nsT
sprejmejo ali pa nastavno h stalno plačo Ta prodajo v Avetro-Ogrski dovoljeoih sreč*. — P nudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse št. 20.	324
Razpis gradnje.
Podpisano županstvo razpisuje s teni
gradnjo novega šolskega poslopja v Prešnici.
Izvzemši dninarskih del je proračunan trošek na K 28,518-19, Načrti so v občinskem uradu ob uradnih urah interesentom na ogled.
Tozadevne pismene ponudbe je vložiti pri tem županstvu s 5 % varščino najkasneje do 31. t. m.
Županstvo si pridržuje pravico voliti si poljubnega ponudnika ne glede na visokost popusta.
Županstvo Ocizla
v Klancu, dne 14. V. 1913.
župan: Anton KoroSec.
Costante Marco aSSSSSSKS
njarno in slaščičarno, nahajajočo ae v ulici Imtituto štev. i. — Vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. Cene amerne.
Prijateljem in slav. občinstvu
toplo priporočam dobroznano gostilno g. TomaŽiča v ulici Moliu a vento Štv. 3 v Trstu. — P e g a n L e a n d e r, voditelj.	523
Nailrnriai j® zemlJisCe' travniki, vit, vse za-■	UUOJ gaj eno z dobrim sadjem, pohištvo,
pripravno za gostilno, tovarno ali mlin; močna tekoča veda, ki teče zraven h'še; v bližini Trsta v lepi legi rraven ceste pri vasi Boljnnec, 20 minut od kolodvora BorŠta. Proda se zaradi gospodar eve smrti. Cena zmerna. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	1047
Slovenci, pozor!
Prodajo se tri hiše na . .	zelo prometnem kraju
v mestni okolici. Informacije se dobivajo v Skedoju 1030.	1042
Prinnrnoo m cenjenemu občinstvu svoj I | l|IUI Utrdili prodaialno prekajenega
svojo navo mesa,
prvovrstnega Dreherjevega piva na pip^, brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica	štev. 24,
vogal ulice Cavana (ra* proti m >zeja Hevoltalla). Lastnik: JOSIP TOMAŽIĆ.
Inženirska pisarna
inž. Adelsfeld fc Kalss
v rudokopnih zadevah
Trst, ul Bachi 6.
Informacije, izvedenška mnenja, analize, rndo-kopne koncesije, financiranje in nakapi rudokopov.
Nova trgovina
□zgotovljene damske obleke in perilo
Trst, ul. Campanile 21
nasproti
srbsko-pravoslavni cerkvi.
Velikanska dobava za sezono, vse po cenah, da se ni bati nikakršne konkurence.
Samo v novi trgovini
Cesare Gentilli
Trsi, ul. Campanile 21
Išče se
kontorist
ki zna slovenski in nemški, pisalni stroj in če mogoče stenografijo. Ponudbe pre dilnici v Ajdovščini.
V ulici Garradori št. 4
(vogal ul. Nicol6 Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-
rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj
Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske.
NOVA
trgovini pove inse-1087
Inoin M«lf»Q**nl Trst, ulica Conti Štev. 38. JUOip mdbdrui Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po ixeri in sprejema popravila. Cene zmerne.
KONFEKCIJSKA DELAVNICA
Trst — ulica Campanile Stev. 15
Zaloga otr ških oblek, bluz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač za moške in ženske. Sprejemajo se naročila po meri. Nizke cene.
r ZOBOZDRAVNIK n
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št 23.
Sprejema od 9—1,
G. Magliaretta
dekorativni slikar
ul. Molln Grande 40, tel. 2748
LASTNA ZALOGA tapetnega papirja v vseh vzorcih. — Delo izvršuje poseben strokovnjak.
I«H«R |CQC|Ce
(gotova goveja juha) po 5 via.
so najboljše!
*ir»t»ii» A Zvazda laarnka Ti krlioam.
Posojilno In hranilno društvo v Rlcmanjlh
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. maja 1913 ob lOdop.
v dvorani Narodnega doma v Ricmanjih po sledečem dnevnem redu :
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za let« 1912.
3.	Sklepanje o likvidaciji zadruge.
4.	Volitev likvidatorjev.
5.	Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi
odbor;

Zastopstvo za uvoz j ost vin skih specijalitet Trst, ulica Tiziano Vecellio štev, 2.
f/^lpCiV« gumijeve specijalitete. — 16 vzorcev K 2 80, „ x v/A X 3.50 5.__ Tucat 4__5f	10 — 20.
„Zum Gummibaum" ,,ALL' ALBER0 Dl G0MMA" (vodja Gustav Gžil) sedaj le ulica Ponterosso 5.
Pasovi za kilo, elastične nogavice, irigatoiji itd. — Predmeti za bolniško postrežbo. Plašči za dež.	Cevi iz gumija.	Slovenska postrežba.
Majprimernejii nabavni vir za Zahtevajte dnevne cene.
Strbm XJI.	»
EDINOST" It. 136.	▼ Trst*» dne 18- maj* 1913-
*D mm A ¥LMS
_____— PROMESK.
HWJATb, »muli.
M DNEVA VZBIGA
pumi um ■ ivojma. NA TEKOČI IN 22RO-RAČU* PO BOOOVORtt.
tlVADA ZVEZA Z AJCERHO. - AKREBlTItl
URADNE URE: 9—12, 21'«—51*.
xv r
_ ^ wj*dJt* rtam	mam
iivuiA mmamjA iu<i m> smrtjo*.
BBBiOm. RKyJBft^RS-lfi*EDITl som pmti DisnrarroM tjckcajua. BORZNA BARO&HoA. - IHKASO. TMJgoiO: !«^ WWL
Fllilalke v Opatlf? L?ub1|i»til
Zapomnite si sliko in ime Ottoman papirja in stročnice za svalčice, kajti s posnetki, se hočejo odje----- malei le zavesti.
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
Izdeluje kruh z zdravim hlgijeničnim elektr. strojem
Trst - Piazza S. Francesco d'Assssi 7.
Prodaja moke 1. vrste, sladčice in prepečene!, (biskoti) najboljših vrst, velika iibers bombonov za otroke, svež kruh trikrat na don, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Zalagatelj zsdruge c. kr. državnih uradnikov. Državnem uradnikom 5° o popust.
Mopostl za pomlad m za poletje 1
Moške obleke iz sukna, kamgarra, zadnje
novosti...... od K 15—48
Deške obleke iz sukna, kamgarna,
zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14: „ kotonlnastlh hlač od K 2*20-5 j Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri ::
Specljollteto: deta obleke, srajce s spodnje srajce Itd. Itd; ss
Samo v dobro zaani trgovini
„Alln cltti ti Trleste"
ulica Giosie Carducci (ex Torrente) št. 40.
Gostilna Max
Trat, vla Petronto a (prt nov. trgu). To« ss istrsko in domaČe 6rno in belo vino,, kraški teran vipavsko vino *n Preherjevo pivo. Tod'To ■e tadi ▼■akovratnl likeri ln~iganje ter i ava Bohinja vedno pripravljana % gcrk\mi in - mrzlimi Jedili. =====
Tehnična poslovnica
FRANC & KRAH C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavatas
TangyH na]tzmtn«|it BStorja n® ^eim, plim, opojil plim 1» Btttrje n Mfti,
sistem „Diesel" stoječe ia leieSe ostrojbe.	^
Lokomeblle na benzla Ia para. Prevzemajo delo iadustrijalmih tovarn kakor ; Milil za »oka, ttrajl za proizvajanj« alja, taviraa Wa, jtroji sa kamilm, sta* m tovarne aa »IDIlt, stroji ia aameifteaja n Blzartk« ikri, eentrmlaa kaijatav, rtroji aa drobljenje različnega blaga, kemične tovara« itd.
Nameščen)« za elektrlčae razvetHava in prenos no«, Elektriena vsd%aja za osebe (Uft) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji aa kovaško trn arage
obrti. Modaraa trene mlelje. Sesalke ia eevl vsake vrsti.	_
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstna eavu Orodje m stroji aa poljedelstvo in preie sa vito. Olje, aamahi, pip« itd. „Anduro" najbolji in najeenejii pokrov hii.
_ — — Proraftmni iz obisk msrnikov xaatoaj. — — —
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!
F. Pregel
Trst, via Siu3eppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo znan >
mirodilnico.
orodaja se vsakovrstne mirodije in dru^o Sipe, barve, kisline in profumerije. Svečv Petrolej in mineralna voda. Cene zmeriu
Ivan Krže
Trst - Piazza S. Glovannl it. S-
kuhinjskih in klet»mkik pot« Al^lOg;^ ^ia od l«sa in pleUnln, IkmJx>i, brtsnt, esbrOT in kad, »odčekov, lor»t, r®»et, »it b koTTmtnih kolev, jerb**«* in metel t« mnofo dr^r*
Priporoča pL
cnkisjiko posodo vsake vrste bodi od porosiaaa, mije emnila, kositer]* »li cinka, nadalje paiamanUrj«.
kletk« itd. — Za gGFtiiaič.-.rje pip«, rroglja, in itekleno poaodo ta vino.
Ivan Žnidarčič
Trst, nlioa Balvedere 17, T**t
Trgovina jestvin in koionijalij.
Zaloga testenin iz Bistrice ln Neapeja, vsakovrstna olja, raila, kave Itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor : otrob!, kom-o itd. Pošilja na dom in itd. po pešti. Učne ugodne in točna postrežba

RESTAVRACIJA
AURORA
Trst, ul CarJucci It. 13.
Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes dalje na znano renomirano umetniško : tamburaško društvo :
„Graničar"
(6 gospic in 2 gospođa) pod priznanim vodstvom g. Milana Biro
Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petje.
K0MCERT
traja vsak večer od 7 do polnoči
VSTOP PROST.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOM1NES.
Foleg renomirane ga Goessovega piva ee toči pivo Reuchel-Br&u iz Kulmbacha.
°rMRaim0nd0 Bisiach'Velika zaloga obuval
/.it moške, ženske ln otroke
■r.ip > J
opozarja svoje cenieno odje-malstvo, da se je vrnil v svojo urarno na svoje prejšnje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega konsumnega društva". — 2A BIRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in priveskov po konkurenčnih cenah.
Velika zaloga dvokoles
Id ilvalnfh strojev, gruitfontv, orkeatronov pri Batjel-U,
Gorloa, Stolna nlloa it. 2 ln 4. Sahanlčna rialavnioa. — Prodaja na obroka. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl.
TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bidkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Štev. 4
v ulico Campanile štev. 19
čevljarnica Mikolič
TRST
ul. G. Caprin 16, vog. ul. della Guardia 22
Prevzema naročila po meri in popravlja LASTNA DELAVNICA.
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravo :
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma Ste v. 17, IL naditi Posebni zavod za umetne zobe brez astoc plošče. Plombiranje z zlatom, platinom irt porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene^ Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 popol*
Tovarna kovfiegov ln potnih torb
Lorenzo Lasorte
OS PITALE ŠTEV. 6.
sa naročil« Iti popravila t® .. Cene absolntno konknr.none.
odpoillj atvo na deželo.
8S »i
Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrovana zadruga z omejenim poroStvom.
Trst, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjicah).
Poštno hranllnlčnl račun 16,004.
Posojila
na vknjižbo, na menice, na zastave in
na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora.
Eskomptuje trgovske menice
Hranilne vloge
spreiema od vsakesra, če tudi ni ud in jih obrestuje po
mr 4Vlo
Večja stalna vloga in vfoge na tekoči račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono.
Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice).
Telefon štev. 9S2.
Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načmu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah.
8tanje vlog nad IO mlljonov. URADNE URE: od 9 do 12 dopoldne In od 3 do S popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob urednih uran.
CENTRALA v
- - PRAGI - -
Ustanovljena 1. 1S68. 20 podružnic.
Delniška glavnica:
K 80,000.000
Rezervni in varnostni zaklad:
K 23,000.000
Ziunostenska banka, podružnica u trstu
GRADEŽ
ekspozitura
OPATIJA
AKREDITIVI - ČEKI - MENJALNICA
HRANITEV iN UPRAVA VREDNOSTNIH PAPiRJEV. - DEPOT. - Brzsjsvsl sssisv: „živnostenska".
IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE. - SPREJEMA BORZNA NAROČiLA.
Kupuje \ii prodaja vreduostne papirje, devize in valute. Oskrbuje iiibaso lia vseli
tuzeaiskih Jnluo-zeuiskih trdili.

TTt r^*