St. 8. Y Gorici, v četvrtek 20. februvarja 1878. ; " ; ; j. ■■"fr 4 - "... M _ „Sofa" izhaja vsak četvitet in velja s t>oSto prejemanu ali v Gorici m dom pošiljana za družabnike polit. dru&tva „Soča"; Vse leto .......f. 4.~ Polku...... .. Čctvrt leta ...... „ 1.10 7л fteđritSabnike: Vse leto....... f. 4.50 ___PoUeta _______L..__„.2.30..... Oetvrt leta . . . , „ 1.20 Posamezne Številke s« dobivajo po 10 eoldov v Onriel pri PaternolSijii in Solunu i t Trstu t tobakarnicah „Via del Btlvtderc 179" in „Via della caserma 60". i Pri oznanihh se plajnje za navadno tristopno vrsto Г ■j 8 kr., če so tiska Ikrat ? v h D m 2 krni 0 it Ii >1 i« 3 krat. Za veče 6rke po prostoru in vsak pot 3ü kr. иа kolek. m /ivinskega trga kder so nagaja tudi uprav-luStvo. — lloleopini 80 t)e угиЈадоД dopisi naj so blagovoljno frnnkujejo, Delni-cem >" drugim nepremointra so naročnina ami», ako se oglaoo pri iimlniätvu. Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. sees Kaj je republika ali ijudovlada? Nti Spanjäkem se ja novi kralj Araodeo, sin italjan* sitega kralja Viktorja Emanuolu prostovoljno in ne-pri tu kovalno odpovedal prestola, in odšel je na svoj stari dom. Nn to j« državni zbor z veliko večino izrekel, da nočejo »a Španjikem nobenega kralj» več, in proglasil je za tisto deželo: republiko. Na Francoskem imajo od vaša, ko je rajnki cesar Napoleon JU. e prestola padci, in so ga Trust ujeli, torej od leta 1871, tudi republiko, in zdi so, da tudi Francozi nočejo več imeti ne cesarja ne kralja. Ker ste tuko veliki deže'i zdaj republikanski, mislimo, du je lepa prilika, da po navadi našega lista razložimo svojim bralcem, kuj da jo prav za prav republika, posebno fio zatn, ker smo poxvedoli, da mab naših kmetov ima pravi pojem od te stvari, Republika je sestavljena iz latinskih hosed: res publica, kar pominjn po javna zadeva. Repu- blikanec bi bil torej, kedor se z javnimi zadevami peča. Ali to ne rnzjusnuje stvari, in bolje izrazuje pojem naša beseda ?& republiko, namreč slovanska beseda: ljudovlado, Po tem ja republika tista država, v kateri vlada ljudstva, ali skrajšano lj".d, bivr kralja ali ce* m rja. Po tem takem mora ljudstvo sam» vsa javna opravila opravljati. 'Га opravila so pa cepijo v to, da se postave dajo I» postavo izvrševajo. Postave si daje ljudstvo pj svoj;h poslancih, ki jib zbere v državni zbor in v deželne zbore, katere imate Švica in republikanska zveza severnih drŽav t Ameriki. Postave vsake vrste, tudi finančne, vojaške, politične itd. izvršuje ljudstvo po uradn-kdi, sodnikih in državnem glavarji nli predsedniku, k™tore samo izvoli. V kaki Ijudovladi imenuj« ta predsednik, ker je najbolje odgovoren, sam ministre in nekatero uradnike, on jo vselej mtjvtši poveljnik vse vojske. Ou zastopa dr žavo pri drugih državah po posebnih poslancih. Vsi so pa izvojjeni le za nekaj let za 8, 5 tudi 6 let tnko, da ne more nobeden velike škode narediti, če je ljudstvo slabo voldo. Take javne službe prevzeti si šteje vsak v čast, in marsikatere, posebno bolje labke morajo opravljati brezplačno. Če se da majhno z velikim primerjat', rekli bi za vzgled, da je večma privatnih društev osnovana po republikanskih nučehh. Iz vsega tega jo videti, da je ljudstvo v ti ki državi vsega gospodar, da mora samo skrbeti za vse v LISTEK. Nek t ere opazke ruskega profesorja. Spisal prof Л. Band«»ln de Courtney. (Nadaljevanje) XII Podobno prijaznost skušam uže ne prvikrat. L. 1867. bil sem nekoliko mesecev v Pragi, in sicer Še z bolje nedolžnim znanstvenim namenom. Namreč študiral sem v eni tamkajšnjih biblijo tek ter sem obiskaval prof. Hattalo, da bi se £ njim pogovarjal o jezikoslovnih vprašanjih. To vendar nij zadržalo praške policije, videti v meni ruskega agenta ter osrečiti me s svojim nadgledstvom (Polizeiaufsicht). Kedar pa se je pripeljal v Prago eden mojih prijateljev ravno s tistim namenom, takrat je bila c. kr. policija prepričana, da. preti avstrijanski državi velika nevarnost. V sled tega so poklicali naju na policijo, kder je lepega obraza policijski komisar začel izpraševati vsakega iz mej naju, kdo je rojen, kdo seje odgojeva! in Študiral, zakaj jo prišel v Prago, kedo je njegov oče, kako je ime očetu in materi, kako se j spisala mati, dokler se občinah, okrajih, deželah in državi, za notranja in zunanja opravila, za mir iu brambo. Iz tega pa sledi, da mora velika več.na tulov take države, da. mora velika večina državljanov biti zrela za tako važno potovanje. Republikanci morajo torej biti možje domoljubni, omikani, skrbni, značaj ni in razumni, da znajo voliti prav vestne možja za razno službe, iu takih mož mora biti dovolje v deželi. Veuk mora biti dalje prepričan, da se mora po glasovanji vselej veČini udati, in da mora prostovoljno in rad se podvreči postavam, ki si jih je (judstro samo dalo, in uradnikom, ki si jih je vse ljuditvo ali saj veČina sama zbrala. če državljani takt možje nij*o, gotovo zabredejo po neumnosti ali hudob;ji, in občni blagor trpi, mora trpeti. če se pa manjšina nnč« podati vočmi, potem nastanejo iu dosledno morajo nastati dolgi prepiri, neredi, naposled krvavi punti. Iz teh pa navadno sledi pogin Ijudovludo. Kak predrzen, tulentovan pa broz-vestou mož, posebno kak general, kt je na Čelu ene ali drugo oborožene stranki*, si kot zunigaleo prisvoji vse oblasti po lpiran od svojih nudivjanili vojakov, ш postane sam vladar države, Ako se pa kaj tukeg« ne zgodi, vendar je rae, da so notranji krvavi boji neizmerna nesreča vsaki drŽavi, posebno Ijodovladt. Francozi imajo uže tretjo ljudovlado; prvikrat so jn proglasili leta 1792., kralja Ljudovita XVI so umorili, tudi kraljico, mnogo plemstva in drugih, Strašni boji notranji iu zunanji so nastali in slavno so ziungavali republikanci, toda konečno se je narod utrudil, vsega naveličal in zviti, drzni general Na o-leon Ronap&rtn jo porabil to priliko in tako dehd, da namesto, da bi bil vso pomiril in ljudovlado utrdil, se je sam cesarja proglasil, in ljudstvo jo bilo s tem zadovoljno. V drugič so Francozi proglasili Ijudovludo leta 184S., ali zopet so p ičeli krvavi neredi, in Napoleon IU. je republiko zatrl, in večina ga je potrdila za ce-заrja. Kako gro no jo padel, obče je zuano, kakor tudi to, fa so v naj več i nesreči leta IS 70. Francozi v tretje iskali svoje sreče v Ijudovltd', sami so vse žile napeli, in *aj čust si rešili. Še jo imajo to državno obliko, toda nozložni so, ker so trije kraljeviči, ki tirjajo prestol, se ve da vsak za se, Na Španjskem po odpovedi kralja Amadea tudi ne marajo za kraljeviče poprejšu^ kraljeve družine, ter so prvikrat ustanovili ljudovlado. Znamenito je nij «možila, kde stanujejo stariši, itd. Se ve da, ne glede na svoj velik aputit, častitljivi gospod p ilicajko-. misar nij mogel naju ujeti. Vrbu lega je ?s ik teden pribijal skrivaj k moji gospodinji en špietilj ter jo jo ižpraševal, kaj dolara, katn hodim navadno itd. To mi je bila naznanila sama gospodinja, akoravn j jej je to gospod špicelj strogo prepovedal, öicer ne vem, ali jo sploh imel špiceli pravico, kaj zapoveduü aH pa prepovedati. Iu sflob je iivstrijansko ljudstvo vajeno tega, da skoro v vsakem tujci vidi kakega Špijona ali agenta. Saj seje I. 1851-3 celö od ubogih loucevezov na Duunji in drugod prepovedovalo, da govorijo magjarsko. italjansko in francosko ter da so ne več ne manje kakor preoblečeni grofi in drugi tajni agenti iti einisarjt: celo vojaškim patrolam je bilo supoveduno loviti te nevarne za Avstrijo osobe. Saj se je tudi skoro od vsakega potujočega „muzikaota" i, t, p. precej pripovedovalo, da je skrivni ogleduh te ali one sovražnike države. Sicer v vsem tem nij. nič čudnega: sum in sum-ničenje nij nič specijalno avstrijanskega, ampak jo to lastnost občnočlovešk?., prirojena vsem ljudem* ХШ. Koder sem le hodil po Slovenskem, povsod sem zapazil to prikazen, da ekoro vsi Slovenci, če le znajo zduj to, da se republika morda prvikrat jo mitno rodila, i» to je ugodno znamenj«, ali nasprotni eojej prejo omenjeni pretendeuti, prestola liijajci Iu njih privrženci, Ves svet bi rad vodul, in uganja, ali se boste te republiki utrdili in obdržali ali ni\ Kedo bo to prerokuval? Lehko se reče le to, da se baste, če ima velika večina Francozov iu Bpaujcev popreje omenjene lastnosti pravili repu bi i kancev, saj nij* več drugi kralji in cesarji ljudovladam toko strašno nasprotni, kakor so bili poprej?. Ta kratka razprava- nui» kaže, du je Ijudovlada sicer prav lepa pa težavna stvar, kakoršna js sploh svoboda, katera se da pa uživati tudi v ustavnih monarhijah, ki i(> na pol republiko. Dokaz so Angležka, Belgija, Holundija in druge, Tu (i pri nna bi tuko bilu, da ne bi bili centrulisti vneli grd4 in hudo prtplr« mej narodi avstrijskimi. O naših srednjih šolah. (Poročilo g. dr. Lavrtča v Mclnjcm občnem tboru Soče.) Danes imamo spet p retro «o vati predmet, kateri je pri ne« Slovencih uže davno in So zm'rom пн dnevnem redu in mora biti toliko časa, dokler vlada ne zadosti nnšim pravičnim tirjatvam in uže dani postavi g.' 19. drž. osnovudi postav. Predmet je prevažen, da bi nehali; gre uatareč za to, da se vpelje slovenski jezik kot podučni jez k v naše srednjo šole. Od kit se m Slovenci zavedam) svoje narodnosti in svojih pravic, govorimo o tem v čtsopisib, v čitalnicah in po tnbrih, to zulitev,uho v dež. zborih, pa brez uspehu, ker nij to všečno tuš.m centralistom, kt se lu nemškemu j-Jt*ku poklanjajo. Celo od učenih Slovencev in Slovanov sem slišal trditi, da to nij zlaj mogoče in tudi p<>treb:io no, ker nijso Šole zato, pravijo, da bi se jezik v njih om kal in pilil, ainpak za to m>ra ljudstvo skrbeti in ono samo ga mora oiikati. O ti ubogo Ijudttvo, kaj tirj;ijo vse od tebe celö učeni možje I Ali n j uaše ljudstvo kakor vsak drug narol zadosti storilo, da. nam je v starodavnih sivih časih naš slovenski jezik ustvarilo, da gi je potem skozi stoletj i ohranilo! Pri nobenem narodu na svetu nij ljuds vo svojftga jezika pripravljalo z i zuanstva, za pesništvo in za druge krasne , (imet* kak tuj jezik, rajše ga govorijo, nego svoj materin. Posebno pa velika večini slovenska gospode rajše izražajo svoje misli v „regitn 'ntšprahi11 ali pa v „lingua ita.iftna", nego v taferrefrmem „materineji jeziku3. Uzrok te prikažni se mora iskati v zgodovini celega naroda, kakor tudi v zgodovini posebnih indi-viduvov. Saj do zadnjega Časa nij moglo segovoriti o k#ki. slovenski civilizaciji ter sea vsa omika in tako rečena civilizacija se je posojevala iz uemške ali pa laško fit'-; brtke/ Nii' SIovence, kakor na Jugoslovane sploh, so je gledalo v Avstriji, kakor na Kelte v Francyi, na Baske1 ^ŠmiHji, na Litavce v Prusiji in Rusiji, to je kakot%a etbnografični materijal, kakor na „bata nOire« brez n obe ti i h narodno političnih pravic, za ktero bi M sicer namreč sami Slovani prav nič' ne brigali. Vsak vsaj en main izobražen Slovenec je dobival-in v srednjih šolah (gimnazijah i. t. p.) ša zdaj dobiva celo svojo umstveno omiko v tujem, nemškem jeziku. Razvoj mišljenju, obrazovanjo (bililumj) abstraktnih pojmov; itd., vse to izvršuje se s рлпоф tujega nemškega, prt iiekterih Slovencih deloma tudi italijanskega jezifca. Ttiko, mej drugim, vsi omikani Slovenci najlože raČu-nijo po nemško: jaz ne pozaam nobenega slovenskega gospoda, o katerem bi se moglo reči, da lože računi po slovensko, nego po nemško. Z eno besedo vse mišljenje omikanih Slovencev vrši Se v formah nemškegu m шШШВШШШШШШ J a09ti, «ropüji to je bila naloga io dolžnost pekniköV, шаеЈтШ sploh in učenjakov samih. Ljudstvo «jO ustvarilo jezit in ga za svoje potrebe tudi prenareja m prav tako morajo tudi učenjaki si ga pripravljati za svoje vzvišene potrebe. , Zgodovina vseh časov in vseh narodov rum ptiča, da ljudstvo samo nikoli tako jt-zka ne omik«, da-bi bil zmožen za visoke predmete, za poezija m učene I knjige, Stbprv učeni možje morajo jezik ohkati, oni si morajo tako imenovani pismen» jez.k ustvariti za svoje potrebe. Če pa naši učenjaki, profesorji, jnristi i dragi, ki se Slovenes imenujejo in se tudi kot rodoljubi vedo, trdijo, da naš iezik nij Še dosta olikan, da bi se rabil v srednjih šolah in Öö pričakajo, da ga ft bodo ljudstvo olikalo: kažejo s tem, da jim je neznan "ovmski poi po katerem so se likali vsi dosedanji Ler.i jeziki; kažejo a tem, da so lenuhi, ker as jim ne ljubi za razvoj svojega jezik» potruditi,se. Ker Sflffli rabijo najraje tnj jezik vjavnem in privatnem živeli, kajti pre le ni ao da bi slovenščino razsvoj pospešili, potem misijo, In tudi slovenski profesorji za stoj nArođ vneti, Se njjto zmožni gimua^jalnsh in realnih predmetov v domaČem jeziku predavati. Še pomislijo, dalje ti ljudje, dn a tem, če ljudstvu nakladajo nalogo svoj jezik likati, aebe uobčujejo izmq naroda. Sami roke križem drže in menda Čakajo, da bodo priprost kmet latinsko slovnico, fiziko in ma- tematiko/tožbe, rekarae i droga pravdna pisma pisa! v slovenskem jeziku! Se pomislijo d«)je, da za naš narod vneti učeni gospodje >0 ože slovenski јег-к, toliko olikali, da ji mogoče vsa znanstva v njem predavati, saj v srednjih Šolah; zatorej naj se vpelja kot podečui jezik v realke in gimnazija, in a tem dosežemo dvoje. Prvič, da se naša mladina temeljito sc— suni s našim jezikom, da bo znala v »jem misliti in znanstveno pisati. To je neobhodno potrebno, če hočemo, da bodo naši mladeniči pravi in znsčajni Slovani, da bodo potem nam Slovouuem služili v javnih službah. Drugič dosežemo to, da bodo naši profesorji prisiljeni naš jezik še bolje ravzijati za vse znanstveue potrebe, Ce so pravi vneti rodoljubi bodo tako radi delali, posuomaje profesorje drugih narodov. Prav oni SO za to poklicani, le oui imajo za to največ časa in prilik, in njim je to v gotovo slavo. Pretehtovaje take in enake razloge je naš dež. zbor o tem uže pretekla leta sklepni in r zadnjem zborovanji po predlogu sporočevalca g. dr. Deperisa odločil peticijo na ministerstvo, katero ste uže slišali. V tej peticiji tiija naš dež. zbor, naj veledavna vlada brez zamude ukaže, kar je potrebno, da se naše srednje-Šole ptenarede v narodQem zmislu, da se pa da nemškemu jeziku kot predmetu tista v žnost, katero ima vgled uašth političnih razmer. 0a se to zgodi, je zadnji čas, uže zarad tega, ker bo naša ljudske šole narodne. Naši fantiči se tam v narodnem jeziku podučevajo, zato se mora tudi v sred' »jih Šolah tako nadaljevati. Na robe je tiijati, da bi naši f&tttičL$naliuemški jezik nže v prvih razredih srednjih šol, kajti oni nijso Nemci, ampak Slovenci, Neki kmet,. kateremu so marljivega sina iz prve latinske Šole izvrgli zarad neznanja nemškega jez;ka, se je temu kaj čudit meni rekoč: „Ža Boga, kako more moj sin nže v 11. leta nemško znati, saj je Slovenec ne Nemec, in ne v Brdih ne r Gorici ne sliši nemško govoriti. Đa ea dosta nauči, da se tudi nemškega jezika nauči, zato. ga hočem pošiljati v šolo. Slovensko nuj gg, profesorji predavajo fantom vse, kar S3 im.ijo. učiti in v osmih letih se tudi nemščino dovolje naač'jo.* Tako je govoril kmet ia je pravo zadel. Vi vsi s;e goiovo tudi tega mnenja, zato Vaj prosim, potrdite odborov predlog, da imamo veleslavnemu mioisterstvu v podporo dež. zbora kratko peticijo v tem zmislu predložiti. g mfi- Ш Sf., jezika, njih umu je prisvojena nemška logika. Pa ne samo v šolah odgajajo se Slovenci v nemškem jeziku, celo doma „gospodski" otroci se morajo od samega začetka vaditi pre vladno y nemškem govoru; kajti po nemško odgojem s:ariši, pn tem v globo-Čini area zaničujoči slovenski jezik, volijo si za „LöfSprache" in ^mufj terspr ache " namreč nemščino ■/. od-Btranmjem nežlahtnega slovenskega jezik 1. (V nekte-ipodskih „slovanskih'1 družinah rolo „mutter-spraefiš« igra italijanščina). Gospodski stariši, kateri bi popbljäoma odkritosrčno odgojevali svoje otroke v„ma-terfmsm* (?) jezikd, зе diijo labko na prstih sešteti. Večkrat imel sem priložnost slišati od gospodov, posebno pa od gospij in gospodičin; „Mi doma konverzi-le nemško ali pa italijansko; samo 'i deklami in hlapci govorimo slovensko." Tista g<(8po la so je navadnostrašno čudila, da jaz sem govoril z njo rajše пл «Wa^rVo, nego, naprimer, po nemško. (Sicer jaz, (Fa naš namen sem gori omenjenemu kmetu razodetij tfga je bil'on prav vesel, tofarekelje: „Sfenda vse to Če no pritisnemo mi kmetje a kako pruštpPfeJfr' Slovenji! te beseda so. pa mene r.izveacliU*, ker dokazoj-jo^ da se ta mož' zaveda, koliko veljaj 1 m imajo vo'j&'i naši posestniki, kake pravdo -imajo in kake dolžnosti do naroia. V imenu odbora stavljam torij predlog, »a se naše Županjo povabijo, da pristopijo s posebno peticijo omenjeni pekcijt našega dežel- nega zbora. " Liberalnost po kopitu ustavovercev, kakšna j«t ha! ha! 15. t. m. ja predložil ministerski predsednik, kn»z Adolf Auers [iß ig državnemu zboru načrte postuve zarad direktnih vol.tev v urživni zbor. Nepotrebno hi bita, da bi danes še enkrat pretresali namnn, cilj i» pometi direktnih voV^v; to sraof nže štor,li v večib. dolgih člankih in bo tedaj lebko vsak naših pazljivih Čitute-Ijev v tem obziru natančno podučen; danes hočemo saiuo ministerski načrt volilne reforme podvreči pra Vični kr.tiki in krivico, katera se specijrlno nam Slovencem hofti napraviti z direktnimi volitvami dokazati. Valeil načrta po ministerstvu predloženega pride na vsako krouovino po volilnih skupinah razdeljen >, sledeče število poslancev v državni zbor: Velike Musts in Irj. Kmehke Stnpuo Sietile. fOSMUO. itOrffiH. občiuf. Ccsko * 23 (15 38 (20 30 (19 »1 (54 Dalmacija I (1 2 (1 6 (3 J> (5 fiftHaja 20 (13 1« ti 27 (48 63 (33 ' Dolenje-Avstr. 8 (5 19 (8 9 (5 3G (18 Zgornje- „ 3 ft 7 (4 7 t4 17 (20 Solnograäko 1 (2 2 (1 2 — 5 (2 Štajersko 4 (3 10 (5 9 (5 23 (13 Koroško 1 .(1 4 (2 4 (2 9' (5 Kranjsko i (l 3 (2 5 (3 10 (6 Bukovi!» 8 (2 3 (1 ' 3 (2 9 (5 Moravsko 9 (6 16 (9 11 (7 36 (22 SilOiija 3 (2 4 (2 3 (2 10 (6 Tiroljsko 5 (3 & (2 8 (5 18 (10 Vorarlbertko - (- 1 (1 2 (1 3 (2 Gorica in Gradiska 1 (l 1 f- • S fl 4 (2 letrija 1 (1 1(- 2 <1 4 (2 Trst - (- 4 (2 ~ (- 4 (2 8^.(5» 13« (trt 130 (J»' "' 3&l"(2«3' " Številke pod oklepom pomenijo dosedanje število poslaiic-зг državnnga zbora. Iz tega razvidim», da se ,j-2 porastlo število vseh poslancev v državnem zboru od 203 na 351, ali za 3[7, tako sicer da se zadrži po množenje kakor l:1.4fi v velikem posestvu, kakor 1:1.66 v malem posestvu in kakor I;2.03 v mestih in trgih, i'ravo ljudstvo in nnjveč krvavega in denarnega davka plačujoče malo posestvo je zastopano po le 1(3, mej tem ko iimijo veliki posestniki in meščani 2[3 poslanskih stolov v svojih rokah. Pri nas na Goriškem je v tem obziru razmerje tako, da 5l),000 meščanov, obrtnikov in velikih posestnikov voli 2 poslanca f 150,000 rahlih posestnikov jio deželi pa tudi 2 poslanca, tedaj je vsuk tudi še tako spriden meščan toliko vreden, kakor trije deželaui. Kavno tako je po celi Avstriji goldinar, ki g» plača mali posestnik 2 krat, v nekterih krajih tudi 3 krat manje vreden, kakor goldinar meščana, ali velikega posestnika. Tadi v drugem obziru je v Avstriji mali posest- „ materi nem0 jeziku. Tudi z matioj so govorili ti gospodje slovensko, kajti „tujcem moramo kazati, d« spoštujemo dragi nam materin jezik." Saj tudi vs4 demonstracije izvršujejo se v materinem jezik«. Tedaj notri v srci zaničevati siovenski jezik, na videz pa kazati strašno vnetost zanj, s temi besedami je izraženo obnašanja... starše slovensko gospode z materinim jezikom. Kajti večjta mladega^ pokoljenja slpvensk&.gospode se uže ne sramuje rabiti „materinega j^iEa" tudi v vsakdanjem živeuji, ter je gotovo, da napredek v tem obziru bo zmerom Vtči. Kar pa še mo-riiin zabilježiti, to je, d» se goriški Slovenci sploh veliko manje sramujejo govoriti po slovensko, nego goi-podski prebivalci bele stolice Slovencev. To je gotovo , v zvezi s tem, da v Gorici je vsaj eden slovebski advokat, ki, ne glede na vso overe in rogoviljenja, ura-duje samo v slovenskem jeziku, mej tem ko v beli Ljubljani nij nobenega tako odločaegn. V zaničevanji „materinega jezika'^ od strani slovenske gospode nij nič čudnega, knjti n j tako davno, feeder slovenski jezik je bil jezik „eužnjevj£ kmetog „eklavov"; prejšnji pa posestniki teh sužnjev so ee Šteli ali mej Nemec, ali pa mej Italijane. Kadar pa sejo iz nedrija osvobojenega slovenskega ljudstva razvila nova bnža elovensko gospode demokratičnega izvu-a, se je tem nič manje ta nova gospoda v svojih šegah in navadah aetmilirala (opodobljnla) uže obstoječi star», arietokratični gospodi. Ker pa mej gospodske. 'i', ' ' p mi p nik in dež elan veliko manj vreden od meščana in velikega posestnika; mali posestnik bode .volil, kakor doz»V j, posrodnja po svojih volilnih moŽuEi; vsakih 600 navadnih kmetslch v o! i I cev hode voii'o enega volilnega muza; on mora prestati- proces čiščenja" iu samo po tem procesu udoMjen ekstrakt volitcev sme sa približati volilni urni. Pa zbog tega čistilnega procesa še zmerom ne postane tolj tem ko pride na 700000 Nemcev nn Štajerskem 19 in najbrže 21 poslancev, tedaj na vsakih 33 do 35,000 Nemcev i poslanec in na vsukih 200.000 Slovencev tudi 1 poslanec, tako da velja na Štajerskem vsak Nemec toliko kikor 6 Slovencev, Na Koroškem je po juko umetni razdelitvi volilnih okrajev.skoro gotovo, da 120.000 Slovencev ne dobi niti 1 poslanca. V Istriji je inogače Slovencem spraviti z. veliko silo )e 1 poslanca v drž. zbor, iu v Trstu, še enega ne, Itako pi nn Goriškem? Naša grofija voli 4 poslance. In sicer, voli veliko posestvo cele kronoviue enega poslanca, mestn, trgi. in trgovska zbornica in sicer: Gorica, Kormii), Grndiška, C er vi gnan o, Tržič,. Grado, Tomin, Kobarid, Bjvec, Kanal in Ajdovščina skup tudi enega poslanca. .. '2'' Kmetske občine 2 poslanca in sicer okraji.; Gorica, Kanal, Ajdovščina, volilni kraj Gorica; potem Ti