plačann » ponovi ni. fZMAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI P. n. Liceja'knjižnica Ljubljana- F £**sopls sb«h trgrovino, Industrli^ m obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~~ Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: lehio 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LBTO VIII. Teleton St. 552. LJUBLJANA, dne 6. junija 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 65. Jean Schrey — sedemdesetletnik. Dne 9. junija praznuje gosp. Jean Schrey, prov. predsednik Trgovske'in obrtniške zbornice v Ljubljani, svoj sedemdeseti rojstni dan. Rojen na Viču pri Ljubljani iz ugledne stare mlinarske družine se je izučil v mladosti mlinarske obrti, pozneje pa prevzel v Ljubljani pekarijo, katero je s strokovnim znanjem in velesolidnim poslovanjem dvignil na ugledno višino. Ustanovil je prvo parno pekarno v Sloveniji s strojnim obratom za mešanje testa. V vojni dobi je dal mestni občini ljubljanski na razpolago vse svoje obratne prostore in šest opremljenih filijalk proti neznatni najemnini za namene mestni aprovizaciji. Mestni aprovizaciji je bilo šele s tem omogočeno, da je vsaj kolikor toliko mogla preskrbljevati s kruhom ljubljansko prebivalstvo. Kot veleugledni obrtnik je g. jubilant načeloval 10 let pekovski zadrugi v Ljubljani in je bil v letu 1902 izvoljen za svetnika Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, kateri pripada od takrat nepretrgoma in sicer od leta 1912 kot prov. predsednik. Kot zbornični svetnik se je jubilant živo zanimal za težnje gospodarskih krogov in marljivo sodeloval v različnih odsekih, za kar so ga usposobljale njegove velike življenske izkušnje, katere si je pridobil tekom svojega dolgoletnega delovanja. G. jubilant pa se ni udejstvoval samo v zbornici, ampak se je tudi izven zbornice vedno z vso vnemo zavzemal za interese gospodarskih krogov. Samo iz tega razloga je prevzel na splošnoi zahtevo načelstvo kreditne zadruge, ki je imela nalogo, da sanira bivšo Glavno posojilnico v Ljubljani. V tej lastnosti si je pridobil veliko zaslug, da so dolžniki Glavne posojilnice še tako ugodno odrezali. S tem je rešil mnogoštevilne male dolžnike pretečega premoženjskega poloma. Po političnem preobratu je opustil pekovsko obrt v Ljubljani in v družbi z g. Vilkom Bizjakom ustanovil v Rogaški Slatini tvrdko Bizjak in drug, ki vodi parno pekarno izdeluje kruh, prepečenec in zdraviliško pecivo. Ta tvrdka, ki si je v Sloveniji prva pridobila naslov kralj, dvornega dobavitelja, si je tekom kratkega časa zbog izvrstne kakovosti svojih izdelkov pridobila renome ne le v tuzemstvu, ampak tudi v inozemstvu. G. jubilant je nad 401et-ni član ostrostrelske družbe v Ljubljani, kateri v povojni dobi načeljuje kot ostrostrelski glavar. Kot tak si je e ? .zaslu£°> da je društvo obdr- da je mnogostransko delovanje na gospodarskem m društvenem polju je našlo zasluženo priznanje v odlikovanju z redom sv. Save. G. jubilant si je kljub visoki starosti kot velik prijatelj proste narave in vstrajen lovec ohranil izredno svežost. Zbog svojega veselega značaja, poštenosti in ljubeznivosti si je pridobil simpatije najširših krogov tudi izven mej naše domovine. Povsod, v vseh družbah, kjerkoli ga poznajo, vsi spoštujejo in cenijo jubilanta. Jean Schrey je danes ena najmarkantnej-ših, najpriljubljenejših oseb staroljub-ljanske družbe. Mnogobrojnim gratulantom se pridružujemo tudi mi in mu želimo, da mu bi bilo dano preživeti še mnoga leta v zdravju in veselju! Dr. Milorad Nedeljkovič: Valorizacija.* Tudi pri nas je postalo jako aktuel-no vprašanje, da se dovoli delniškim družbam v bilancah povečati vrednost predvojnih investicij primerno sedanjemu kurzu dinarja, .ker se pri nas vsled naredbe ministrstva trgovine in industrije kupijo vse investicije (zgradbe, stroje in druge naprave) nominalno tako, kakor so se prvotno nastavile. Tako na primer ocenjuje neka družba v svoji bilanci vrednost tovarne (zgradbe in instalacije) z | 250.000 Din, ker se je (odbivši letne odpise) nekaj porabijo za te investicije toliko predvojnih zlatih dinarjev, dasi predstavlja danes vrednost svojih 5 milijonov dinarjev. Ministrstvo trgovine in industrije do sedaj ni dovoljevalo, da se investicije naknadno ocenijo po sedanji denarni vrednosti in s to vrednostjo bilancirajo, ampak je vstrajalo — iz bojazni, da bi gotovi davčni interesi države ne bili ogroženi — na zahtevi, da se obdrže v bilancah stari nominalni zneski. Zaradi te odredbe imajo mnogoštevilne naše delniške družbe velike neprilike. Na prvem mestu izgleda njihova glavnica jako nizka, vsled česar se jim zmanjšava kreditna baza. A naša industrija potrebuje danes mnogo kredita, posebno inozemskega; je torej velika napaka, da se ne dovoljuje našim podjetjem, da pokažejo pravo vrednost svojih investicij napram sedanjim razmeram, ampak se jih sili, da knjižijo svoja aktiva 15 do 20krat manj nego so vredna. S tem se jim preprečuje, da dobijo večje kredite. Na drugem mestu morajo družbe, ki imajo neznatno glavnico, a so veliko investirale, izkazovati »velike« zaslužke in plačevati visoke dividende, ki izgledajo napram nepoučeni javnosti razbojniško visoke. Hkratu nalagajo davčna oblastva, naslanjajo se na dozdevno visoko rentabilnost, takim podjetjem absolutno neupravičeno in nepravično visoke davke. Vrhu vsega tega davčna oblastva, upoštevaje za osnovo vrednost investicij, kakor je izkazana v bilanci, ne dovoljujejo odpisov (amortizacij), kakor bi bili stvarno potrebni, ampak po daleko nižjem ključu. Tako dovoljujejo v gornjem primeru od bilančne vrednosti investicij 250.000 Din največ 25.000 Din letne amortizacije namesto 500.000 Din po sedanji vrednosti strojev in zgradb, taka praksa, ki preprečuje normalne odpise, uničuje naš narodni kapital, ker mu ne dovoljuje rednega in raciionelnega obnavljanja. , Ti razlogi so dovoljni, pa dokažejo, kako potrebna je valorizacija investicij, to je njihova ocena v sedanji vrednosti tako za posamezna podjetja kakor za vse naše narodno gospodarstvo. Da bi se to vprašan je izčrp-nejše proučilo, je Centrala industrijskih korporacijv Beogradu sklicala za Petek, dne 29. maja t. 1. širšo anketo, na kateri so bili zastopani predstavniki ministrstva trgovine in industrije, imstrstva financ in številnih gospodarskih krogov iz cele države. Na an-Ken se je razvid vsestranska, jako poučna diskusija, po kateri je doslo do gotovih sklepov. Predstavniki vseh gospodarskih institucij so se zedinili v sledečem: * Pričujoči članek izpod peresa odličnega pisatelja m generalnega direktorja poštne hranilnice smo prevedli iz »Trgovinskega Glasnika« broj 120. 1. Da je valorizacija investicij naša nujna narodno - gospodarska potreba in da se ne sme še nadaje odlagati. 2. Da se v svrho valorizacije za vse investicije, izvršene do konca 1. 1916. računi (predvojna) krona, kot enakovredna dinarju in da se tako bilančna vrednost investicij (v kronah ali dinarjih) po odbitku pozneje izvršenih odpisov pomnoži s 10 in tako vnese v bilanco za 1. 1924/1925. 3. Da se na ta način dobljene valorizirane vsote knjižijo deloma na račun delniške glavnice in deloma na račun splošnega ali specijalnega rezervnega fonda in da se ta povišek kapitala in fondov ne smatra kot zaslužek, vsled česar naj bi bila valorizacija prosta vseh davkov in taks. 4. Valorizacija bodi fakultativna, a ne obvezna, koeficijent za množenje bodi maksimalno določen na 10. Posamezne družbe, ki niso v položaju, da zaslužijo toliko, kolikor vstreza povišani glavnici, morejo izvesti valorizacijo tudi z manjšim množiteljem. Vsako valorizacijo mora odobriti ministrstvo trgovine in industrije. Predstavnika obeh ministrstev sta v glavnem pristala na te sklepe, samo glede višine množitelja (predlagala sta množite!j 2.5) in glede oprostitve valorizacije od taks sta si pridržala odločitev. Valorizacija sama je v prin-r čipu sprejeta in izgleda, da bo tudi hitro izvedena. Iz ruskega gospodarstva. Velike državne organizacije v Uralu, Sibiriji, Kirgiziji in v republiki Baški-rov so v prvem polletju gospodarskega leta 1924/25 producirale 6099 kg zlata napram 5155'5 kg v istem roku eno leto prej. Prirastek znaša 18‘2%. Mali obrati so na skupni produkciji udeleženi samo z 11%. Državi gre samo za množino, ne pa za način pridobivanja. Zato so izdali 23. septembra 1924 postavo, ki obljublja malim producentom velike olajšave, samo da bi jih napotili na delo. Obenem dve veliki koncesiji, eno ameriški tvrdki »Lena Goldfillds«. drugi angleški družbi »Ajan Corporation Limited«. Prva bo dobavljala zlato ob Leni, druga pa na Kamčatki. V okraju Groznij v Severnem Kavkazu so v dobi oktobra 1924 — marec 1925 dobavili 59,461.672 pudov nafte (pud — 16‘38 kg), 38‘1% potom sesalk, 61'9% potom vrelcev. Letošnji prirastek je napram istim mesecem prejšnje dobe za 35'3% večji. Po programu bi bila morala znašati produkcija okoli 50 milijonov pudov, je torej faktično*.za dobrih 18% večja, dočim sta ji lani do zahtevane količine manjkala dva odstotka. Na licu mesta so porabili 13‘4% dobljene produkcije, tako da znaša čista produkcija 515 mil. pudov. Lani je pa poraba na licu mesta znašala 194% dobljenega petroleja. Na novo so zvrtali lani 19'683 km dobavne globine, za 6% več kakor leto prej. Gledali so tudi na to, da so število delavcev znižali, njih pridobitve-no silo pa zvišali. Dočim je bilo v oktobru 1924 zaposlenih 16.734 delavcev, jih je delalo v marcu 1925 samo še 12.354, pa so več naredili. Redukcija je zadela zlasti sezijske delavce. Rastoča produkcija sili gospodarske kroge zmeraj bolj do izvršitve napeljave za prevažanje petroleja ob Črnem morju. Nastal je že hud boj med črnomorskimi pristanišči Novo-rosijsk, Tuapse in Poti; vsako bi bilo rado izhodišče nove napeljave. Od Kaspi-škega morja do Črnega so petrolejske l cevi že davno položene. 11 pričakovanju nove carinske tarife. Ugleden manufakturist iz Maribora nam piše: Z dnem 1. maja t. 1. se je v naši državi zopet zvišal carinski ažijo od 1000 na 1100%. Na ta način se izkuša zaščititi našo industrijo pred občutno inozemsko konkurenco, dokler ne stopi v veljavo nova carinska tarifa, ki je baje že izdelana. Odobravam, da se zaščiti in omogoči konkurenčno zmožnost domače industrije, temu tudi ne bo nobeden ugovarjal, če bi s tem povišanjem v resnici bilo naši industriji kaj pomagno. Poglejmo enkrat kakšno blago se v naši državi proizvaja v zadostni meri za kritje domačih potreb. Nočem na tem mestu razlagati vse izdelke, ker vsak količkaj izobražen trgovec ve, kaj se izdeluje pri nas, kaj si lahko nabavi in to v zadostni množini vi naši državi, ne oziraje se na to ali je cena kakor kvaliteta enaka blagu inozemstva. Za danes hočemo navesti le nekaj, kar se tiče tekstilnega blaga. Kolikor je znano se izdelujejo pri nas in to res skoro že tudi v zadostni množini za kritje domačih potreb sledeči predmeti: Surovo, belo in barvano platno. Takšnih tovarn, katere so- vse moderno urejene, imamo v naši državi skupaj nekako 8 in vse izdelujejo prav lepe kvalitete in tudi cene so napram inozemski konkurenci dokaj ugodne, tako, da nam te vrste blaga ni treba veliko uvažati. Kar se tiče pletenin: jopce, otročje oblekce, razne ogrtače, robce, razno zimsko perilo, prav posebno pa nogavice itd. imamo v naši državi vedno več tovarn, ki deloma svoje obrate povečujejo in nastajajo še nove, pa tudi hišna industrija je v tej stroki precej razvita, tako, da se tudi v tem blagu izdeluje za domačo potrebo zadostne množine, kvaliteta in cene naših izdelkov so skoro ugodnejše kakor v inozemstvu in se nam tudi radi teh izdelkov ni potreba obračati za naročila v inozemstvo. Vseh ostalih vrst tekstilnega blaga, kakor razno volneno blago za moške in ženske obleke in vse drugo bombažno blago se v naši državi ne izdeluje skoraj da nič, ravnotako svila, baržun, satin, hlačevina itd. vse te vrste blaga je vsak trgovec primoran uvažati iz inozemstva in plačevati visoko uvozno carino, pdvdarjamo visoko, in navedemo zato samo nekaj primerov carinskih postavk, katere so silno pogrešne in bi se iste morale na vsak način pri novi carinski tarifi, ki pride v kratkem v veljavo, upoštevati in popraviti. Vzemimo v prvi vrsti volneno in polvolneno blago, katero se kakor zgoraj omenjeno v naši državi sploh ne izdeluje. Carini se naj si bode najboljša čista volna ali samo do 10% volne, ostalo bombaž, po carinski tarifni postavki, številka 321, ter stane natančno izračunjeno n. pr.: Sukno debelejše vrste (Double) za zimske suknje, katero ima 1 m ca. 1 kg, carina za 1 meter Din 34.—, prištevši še za vozarino in druge špediterske stroške ca. Din 6.— za meter, vzemimo, da stane tako polvolneno sukno cenejše vrste v inozemstvu ca. Din 60.— in carina pa kakor zgoraj omenjeno Din 34.— t. j. E ' 60% od vrednosti blaga. Isto je pri navadnem suknu za moške obleke in ako je tovrstno blago še tako slabo in ceno, n. pr.: 1 meter po Lit. 10.— ali sv. frank 2.—, kar znaša ca. Din 25.— se pobira sedaj carino za 1 meter ca. Din 24.—, t. j. skoro 100% od vrednosti blaga brez vsakih drugih stroškov, torej tukaj je očividnc, da manjka v carinski tarifni postavki za pol-volnene izdelke, recimo do 50% primesi od volne, ker sedaj se plačuje kakor že omenjeno za vse vrste pol-volneno ali samo tudi do 10% volne ali za najfinejšo volneno blago uvozna carina za vse po eni in isti postavki, t. j. št. 321. . Seveda pri dobrem dragem blagu ne pride visoka carina toliko v poštev, kakor pri zgoraj navedenem cenejšem blagu, katerega v prvi vrsti kupuje kmet in delavec. Kako pride trgovec (uvoznik) in konzument do tega, da bi vsled pogrešene carinske tarife, moral plačevati državi tako velike zneske, Din 24—34 za 1 meter tako slabega blaga že samo carine brez drugih stroškov za voznino, davek itd. Nadalje manjka v sedanji carinski tarifi postavka za bombažaste ali pol-volnene odeje (koce) že porobljene ali samo razrezane. Sedaj se plačuje za bombažaste po postavki 277/1 a, po Din 12.— za 1 kg težine z dodatkom za višebojeno 40%, za razrezanje 25 odstotkov in na vse to še 25% za po-robljenje, kar znaša skupaj 24.75 dinarjev za 1 kg. Vzemimo, da teži en komad % kg, znaša že sama carina ca. 18 Din in takšna odeja stane običajno 12 Kč, to je ca. 22 Din, torej ca. 80% od vrednosti blaga. K temu pripomnim, da je za če-bade (grubi pokrivači) sicer tarifna postavka in to štev. 318., pa tudi ta je v toliko pogrešna, ker se tudi po isti carini istotako z vsemi dodatki. Zato naj bi bili samo dve postavki: ena za bombažaste in druga za polvolnene in volnene odeje in sicer: za prve a ca. 80 Din in druge ca. 120 Din za 100 kilogramov v zlatu, to pa brez vseh nadaljnih dodatkov za bojene, razrezane in porobljene. Te vrste odej se pri nas ne izdelujejo, a potreba pa je zelo velika, posebno za takozva-ne konjske odeje, za katere pa znaša sedanja carina silno veliko, vzemimo na pr. da teži ena takšna odeja ca. 3 kg, to je 3 krat 24 Din je 72 dinarjev, a odeja pa stane v inozemstvu ca. 120 Din, tora j ravno 60% vrednosti blaga. Veliko je še drugih pogrešnih postavk, ki se tičejo tekstilnega blaga, a predaleč bi prišli, ako bi hoteli našteti vse na tem mestu. Pripominjam le še slučaje, ko so trgovci iz inozemstva došlo blago rajše vrnili nazaj, kakor da bi morali plačati po 80 ali še več odstotkov carine in to pri navadnem blagu. Znan je slučaj, da je dobil neki trgovec večjo množino pletenin in to večinoma navadne ženske nogavice takozvane »Vigonija«, ki so radi slabega materijala precej težke, n. pr. 1 tucat teži 1 in pol kg, pa je moral plačati za 1 kg 40 Din, toraj za 1 tucat 60 Din carine, a to blago je stalo v inozemstvu 110 Din, torej za en par 5 Din ali 60% brez voznine. Najvišja carina se pa pobira na svileno blago in prav posebno na takozvane robce, katere kupuje le kmetsko in delavsko ljudstvo, vsled tega se te vrste blaga tudi največ vtihotaplja. Na to blago se pobira n. pr.: za en komad, ki stane v inozemstvu na pr. ca. 100 Din 60 do 70% carine, za en komad, ki stane v inozemstvu ca. 50 dinarjev, 25 Din carine, ker to blago je baje luksus, mi trgovci pa vendar ne moremo prisiliti kmetsko in delavsko ženstvo, da nosi le takozvane rumene robce, ker tudi kmetsko ljudstvo se ob nedeljah in praznikih rado malo bolje obleče, vsled česar naj bi se temu tudi dopustilo in se le na svileno blago, ki se na metre prodaja, pobiralo dosedanjo visoko carino, za izgotovljene robce naj bi se pa carina na vsak način primemo znižala. Na pr. v Avstriji se plačuje uvozna carina na to blago samo 20 do 25 odstotkov od vrednosti, pri nas pa 50 Vza-jemne posojilnice«, posebno glede trgovskih kreditov. Industriia. Obnova severnolrancoskih premogovnikov, Znano je, da so bili radi vojne uničeni skoro vsi rudniki Severne Francije. Pred vojno se je v njih nakopalo povprečno mesečno 2,283.000 ton premoga. Kakor se javlja v francoskih listih, je znašala njihova produkcija v mesecu aprilu t. 1. 2,341.000 ton, torej za 58.000 ton več kakor v predvojnem času. Interpelacija glede naše sladkorne industrije. Na sestanku narodne skupščine dne 4. t. m. je poslanec Dimitrije Vujič interpeliral ministra trgovine in industrije glede sodelovanja državnih tovarn v kartelu sladkornih tovarn. V tem vprašanju ni dospelo, kakor že znano, do sporazuma med tovarnarji in producenti sladkorne pese. Vprašanje produkcije sladkorne pese je prispelo na mrtvo točko. Ker so odklonili tovarnarji vse zahteve producentov sladkorne pese, se ti nahajajo v. težkem položaju, ker jim ni mogoče, da bi krili iz produkcije pese vse davke in izdatke. Govornik je obsojal zlasti dejstvo, da so zvezane v kartelu državne sladkorne tovarne s privatniki. Minister trgovine in industrije dr. Grisogono je na interpelfacijo odgovoril s strokovnimi podatki. Pred vsem je na-glašal, da ne obstoji nikak kartel sladkornih tovarn, pač pa samo sporazum, ki stremi za tem, da se sorazmerno med prizadetimi tovarnarji uredi participacija za znižanje izgube povodom izvoza. Državne sladkorne tovarne morajo voditi račun o industriji drugih tovarn,, ker bi jih drugače konkurenca upropastila. Država ima več industrijskih podjetij za produkcijo sladkorja, ki jih je dobila od sekvestriranih imetij. Tovarnarji so po sporazumu s producenti ponudili 46.5 dinarjev za 100 kg sladkorne pese in to napram vrednosti 3 kg sladkorja v kristalu meseca oktobra, novembra in decembra, dalje pesno seme in sejalne stroje brezplačno, rezance od pese (40 odstotkov ali 2 odstotka suhih rezancev), franko tovarna brezplačno ter predujem (na oral 1000 Din z 8 odst. obrestmi, ako se vzame pred mesecem junijem, a po juniju brez obresti). Minister je nadalje navajal številke, iz katerih je razvidno, da je bilo leta 1919 producirane 7 milijonov 793.000 kg pese, leta 1920/21 20,170.800 kg, leta 1921 in 1922 23 milj. 810.200 kg, leta 1922 in 1923 35,709.900 kilogr., leta 1923 in 1924 že 40,635.800 kg in leta 1924 in 1925, o katerem se govori v interpelaciji, pa do 24,043.330 kg. Minister je konstatiral ogromen porast produkcije in je za tem obrazložil porabo sladkorja v naši državi. Letno se porabi za domače potrebe 7 milijonov vagonov sladkorja. Naglašal je, da smo do leta 1924 morali pokrivati svoje potrebe iz inozemstva, kar je veljalo okoli 300 milijonov dinarjev. Šele preteklo leto je dobra sladkorna letina omogočila ne le, da nismo samo ničesar uvažali, temveč da nam je preostalo že za izvoz 500 vagonov sladkorja. — Nato je minister dr. Grisogono navedel cene sladkorne pese v češkoslovaški republiki, Avstriji in pri nas. Izjavil je, da se plačuje na Moravskem za 100 kg pese 33.30 Din, na Češkem pa 3/ Din. Ako se upošteva, da se iz 100 kg pese dobi 16 kg sladkorja, je razvidno, da stane 1 kg sladkorja na Moravskem 2.08 Din, na Češkem 2.31 Din, pri nas pa 2.36 Din, kar seveda naš eks-port znatno ovira. Tudi je minister b koncu izjavil, da se v naših sladkornih tovarnah nahaja žal inozemski kapital, da pa se temu ne more odpomoči in se niti od vlade biti od narodne skupščine ne more zahtevati, naj zavzame neprija-teljsko stališče napram tujemu kapitalu. V skupščini se je nasprotno pogosto čula zahteva, da je treba apelirati na inozemski kapital. Mi bi morali odkupiti vse tovarne, da pridejo v domače roke, toda to ni samo vprašanje naše dobre volje, temveč tudi naše narodne finančne moči. Itusija išče inozemske strokovnjake. Kakor poroča >Agenzia di Roma«, je sovjetska vlada sklenila, da dovoli inozemskim tehnikom upotovanje v Rusijo v svrho pospešitve reorganizacije sovjetske industrije. Predvsem se bo dovolilo upbtovati specialistom tekstilnih strok, elektrotehnikom in inženerjem kemije. Da se krijejo najnujnejše potrebe, se išče takoj nekaj sto inženerjev in kvalificiranih mehanikov. Carina. Kaj je smatrati za petrolej pri plačevanju monopolske taks«. Sprožilo se je vprašanje o tem, kateri proizvodi iz nafte se smatrajo za petrolej zaradi plačevanja monopolske takse. Na to vprašanje je pojasnila uprava državnih monopolov, da je smatrati za petrolej zaradi plačevanja monopolne takse vsak oni proizvod iz nafte, o katerem se ugotovi ob frakcijski destilaciji po Englerju, da ima nad 72% (prostominskih) frakcij, ki prehajajo med 150 in 280 gradov Celzija ne glede na njegovo specifično težo, torej tudi produkti s specifično težo nad 0.860, če imajo v sebi 72% zgoraj omenjene frakcije. To pojasnilo se je priobčilo carinarnicam z naročilom, naj se kar naj-točneje ravnajo po njem ter pobiraj j ob uvoznem ocarinjenju proizvodov iz nafte monopolno takso na podstavi rezultata, ki se pokaže ob preiskavi teh proizvodov v pristojnih carinsko-kemijskih laboratorijih. Carinski prejemki v drugi desetini meseca maja. V drugi desetini meseca maja t. 1. so pobrale carinarnice v naši državi 64,235.085 Din carine. Naj s eč so pobrale carinarnice: v Beogradu 18 milj. 189.884 Din, v Zagrebu 10,679.345 Din, v Ljubljani 4,189.724 Din, v Mariboru 3,282.874 Din, v Subotici 2,869.787 Din, v Sarajevu 2,607.694 Din in v Novem Sadu 2,278.536 Din. Od carinarnic v Sloveniji sta poleg navedenih pobrali znatne vsote še carinarnici na Jesenicah (691.948 Din) in na Rakeku (498.858 Din). — V istem času 1. 1924 se je pobralo 44 milj. 627.109 Din carine. V prvi desetini meseca maja 1. 1925 je znašal donos carine 55,697.242 Din, v istem času 1. 1924 pa 46,976.649 Din. Davki in takse. Tudi beograjska trgovska zborniea protestira proti novim davkom. Na plenarni seji dne 1- t. m. je sprejela beograjska trgovska zbornica sledečo resolucijo: Po zaslišanju strokovnjakov izjavlja trgovska zbornica, da bodo nova davčna bremena,) jkatere uvaja zadnji dvanajstinski zakon, donesla državi sicer večje dohodke, da pa bodo hkratu ogrožale eksistenco onih krogov, ki jih bodo plačevali. Višja bremena niso edino sredstvo, da se obdrži državno gospodarstvo v ravnotežju, ampak bi se moralo TRGOVSKI LIST, 6. junija 1925. ■Mi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Stran 3. ZLATOROG začeti v vseh panogah državne uprave »tediti, kajti v proračunu se nahajajo številne luksusne postavke, ki se knko in morajo črtati, da se preneha z vsakoletnim zviševanjem davkov. Gospodarski *r°gi se že boje zasedanj narodne skupščine, ker jim skoro vsako zasedanje prinese povišanje raznih direktnih in indirektnih davkov, taks in pristojbine, s čemur se pogoji za obratovanje vedno bolj otežujejo. Potrdila o plačilu trošarine pri prodaji trošarinskih predmetov. Generalna direkcija posrednih davkov je z razpisom z dne 17. marca 1925 št. 17.505 odredila, da se računi za trošarinske predmete od strani finančne kontrole ne smejo potrjevati glede plačila trošarine s pečatom >Državna trošarina je plačana« (Plačena državna trošarina), ampak da to klavzulo napišejo na račun in jo opremijo s pečatom oddelka, ki je račun po-trdiL Drugačna potrdila se ne smejo jpriznavati za pravilna. Začasne analize denaturiranega špirita. Generalna direkcija posrednih davkov je doznala, da se s splošnim sredstvom denaturiran špirit v prosti pro-* daji meša z vodo in tak prodaja. Ker se : špirit, ki je denaturiran s splošnim sred-- stvom, ne sme denaturirati in tudi ne prodajati, ako nima 90 stopinj alkohola, zapadejo vsi prodajalci denaturiranega Špirita manjše jakosti občutni kazni. Da se prepreči zlorabe in nesolidne kupčije :z denaturiranim špiritom, je generalna -direkcija posrednih davkov odredila, da se vsem prodajalcem denaturiranega špirita v razdobju 3 mesecev odvzemo vzorci in ji pošljejo v analizo. Stroške analize nosi država, razen v slučaju, da Špirit nima 90 stopinj jakosti. Kdor bi pTodajal slabejši denaturiran špirit, ta se kaznuje, hkratu mu pa odvzame pravica prodaje denaturiranega špirita. Takse za protokoliranje raznovrstnih ■ obrtoT. Generalna direkcija posrednih »davkov je dne 15. aprila t. 1. objavila pod št. 23.573 za tolmačenje tarifne postavke 159., opomnje 2., taksne tarife Bledeče pojasnilo: Ako se v enem lokalu izvršujeta dva ali več- raznovrstnih obr-lov> se pobira taksa samo v primeru, ak« se po količini blaga ene vrste obrta, počene od blaga druge vrste, more izvr-*evati posebna obrt svoje vrste, na pri-ako specerist prodaja v svoji prodajalni tudi manufakturo, če se more, *in» se odloči manufakturno blago od kolonialnega blaga, napraviti posebna trgovina z manufakturnim blagom, čeprav Se tako majhnega obsega, potem se v tem Primeru plača taksa za protokoliranje dveh obrtov. Ako pa specerist prodaja v svoji trgovini stojala ali stekla za svetilke in ima od tega blaga na zalogi nekaj zabojev ali tucatov, se njegova trgovina ne more smatrati za specerijsko, -železarsko in steklarsko, ampak samo za špecerijsko, ker bi na zalogi nahajajoče, o ičine drugega blaga v nikakem pri- u ne mogle tvoriti posebne trgovine za druge vrste blaga. Promet Nove postne pristojbine. Poleg drugih zvišanj poštnih pristojbin, se je zvišala tudi dostavnina za poštne pakete in sicer cd 3 na 5 Din in ekspresnina od ‘5 na 6 Din. (Težna in vrednostna pristojbina za pakete je ostala neizpreme-njena, pač pa so se zvišale pristojbine za pošiljke, ki se pošiljajo proti povzetju, in sicer za povzetje od 1 do 25 Din se Plača 1.50 Din, od 25 do 50 Din 2 Din, °d 50 do 100 Din 3 Din, od 100 do 300 »in 4 Din, od 300 do 500 Din 5 Din, od 500 do 1000 Din 6 Din, od 1000 do 2000 Din 8 Din, od 2000 do 3000 Din 9 Din, °d 3000 do 4000 Din 11 Din, od 4000 do 5000 Din 14 Din povze,tne pristojbine •. {povzetnine ali odkupnine). i Izvoz in uvoz. Izvozne takse v Rumuniji. Počenši z 20. majem t. 1. so v Rumuniji v veljavi ! naslednje izvozne takse: Lahka olja 1000 lejev za vagon, težka olja 3000 lejev, | hrastovi parketi 500 lejev kub. meter, | jajca 1 lej za komad, seno in slama 1000 : lejev za vagon, gumbi 5 lejev kvintal, predmeti iz lesa 4 leje kvintal, izdelki iz umetne svile 1 lej za kg, posebno jeklo 2 leja za kg, živo srebro 30 lejev za kg. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev za politični okraj Kranj vabi k 6. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v torek, dne 9, juuija 1925 ob 8. uri zjutraj v mali dvorani Narodnega doma v Kranju z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva; 2. odobritev računskega zaključka za leto 1924 in proračuna za leto 1925; 3. določitev sprejemnine in vajenskih pristojbin; 4. določitev doklade za 1. 1925; 5. sprememba pravil; 6. volitev: a) 3 članov načelstva in 2 namestnikov, b)^ 6 članov in 3 namestnikov v razsod-niški odbor, c) 10 delegatov za občni zbor Zveze; 7. predlogi; 8. slučajnosti. — Ako bi ne bil občni zbor ob napovedanem času sklepčen, se vrši eno uro pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. — V Kra-nju, dne 25. maja 1925. — Načelnik. Razno. Nova konzularna agencija na Sušaku. Belgijska vlada je otvorila na Sušaku novo konzularno agencijo, za katere šefa je imenovala g. Josipa Barbie, belgijskega državljana in zastopnika Jugosloven-skega društva za izvoz lesa na Sušaku. V obrambo trgovcev in malih obrtni-kov. Trgovska in obrtniška zbornica v. Zagrebu je objavila sledeče: »Trgovski in obrtniški zbornici prihajajo od dneva ko je stopil stanovanjski zakon v veljavo, številne pritožbe iz vrst malih obrtnikov, da nekateri neuvidni hišni posestniki zahtevajo nerazmerno visoko najemnino, za lokale in poslovne prostore, katera v nekaterih slučajih presega visokost predvojne najemnine odnosno jim s 1. novembrom 1925 stavijo odpoved. Vsled tega trgovska in obrtniška zbornica kot legitimna zastopnica interesov vseh pridobitnikov tem potom javno apelira na vse hišne posestnike, da ne zahtevajo od svojih najemnikov pretirano velike najemnine in naj bodo njihove zahteve v tem pogledu primerne z niate-rijelnim stališčem svojega najemnika. Hišni posestniki morajo uvaževati, da so minuli časi povojne konjukture in da se danes nahajamo v eri privredne krize, katero občutijo brez razlike vsi pridobitniki, osobito mali trgovci kakor obrtniki. V interesu hišnih posestnikov samih je, da se glede najemnine s svojimi najemniki sporazume ker le na ta način je mogoče se izogniti mnogim neprijetnostim. Nadalje morajo imeti hišni posest-niti pred očmi, da znači izgubitev lokala za malega trgovca uničenje njegove eksistence in njegove obitelji, ter da se s tem početjem še poveča stanovanjska beda Trgovska in obrtniška zbornica bo radevolje na prošnjo hišnih posestnikov dala informacije koliko lahka plača po-edini najemnik maksimalno najemnine, da s tem ne bo ogrožena njegova mate-rjjelna eksistenca, istotako je tudi pripravljena v tem oziru posredovati, da pri e v tem sporu ■ do sporazuma med obema strankama. — Trgovska in obrt-l ia z ornica v Zagrebu se nadeja, da bo ta prošnja, naslovljena na vse hišne posestnike, našla polno razumevanje in da hočejo hišni posestniki pristati na to, da v vprašanju najemnine poslovnih prostorov pride do medsebojnega sporazuma s svojimi najemniki.« Pogajanja za konkordat z Vatikanom. Pogajanja za konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom potekajo zelo ugodno. Iz Rima poročajo, da se bodo pogajanja lahko zaključila okoli 20. t. m. Neodpustno zanemarjanje domačega ribolovstva. Pospeševanje ribolovstva se zdi, da ne najde pri naših najmerodaj-nejših centralnih mestih nobenega razumevanja. Dolga morska obal, iz katere se je pod bivšim režimom črpalo toliko bogastva, ki je služilo za vir dohodkov masam nabrežnega prebivalstva, se pri nas ne zna ceniti. Ne samo, da se tega položaja ne zna izkoristiti v industrijske svrhe in da se raje uvaža inozemske italijanske in francoske ribje konzerve, mesto, da bi se s primernimi subvencijami pomagalo starim tovarnam in pospeševalo ustanovitev novih kon-servnih tovarn, se popolnoma zanemarja in pusti brez vsake zaščite tudi male naše ribiče, ki so navezani na ribolov, ki jim to služi kot edini vir dohodkov. Ni čuda, da siromaštvo in beda v Dalmaciji naraščata, da se širi s tem malkontentstvo in povzroča večno tarnanje. Država ne daje našim ribičem niti odškodnin, kakor so jih prejeli italijanski ribiči za v vojni izgubljene ladje in mreže, niti ni storila zanje minimum, kar bi mogla storiti, da bi jim vsaj zagotovila, da bi mogli mirno in nemoteno izvrševati ribolov v domačih — jugoslovanskih vodah. Časopisje je poročalo o ponovnih »posetih« italijanskih ribičev, ki so večkrat povzročili incidente med njimi in našimi ribiči; poročalo se je tudi o protestih naših ribičev, ki pa niso našli prav nobene zaslombe, kajti italijanski ribiči ribarijo naprej po naših vodah, nemoteno, kakor da bi bili doma. Da, predrznost italijanskih ribičev, ki je mogla iti tako daleč samo ob popustljivosti in brezbrižnosti naših odgovornih faktorjev, je dosegla vrhunec s tem, da si italijanski ribiči dovoljujejo sedaj ribariti celo v naših domačih lukah. Ali gre naša potrpežljivost res tako daleč, da še mirno gledamo taka poniževanja? Da bi odvrnilo večje incidente, ki bi mogli nastati zbog takih provokacij, je Jugoslo-vensko r-ibarsko udruženje v Komiži poslalo na ministrski svet brzojavko, v kateri prosi nujne pomoči, ker je s takim postopanjem s strani italijanskih ribičev, ki v večjem stilu s parniki neprestano ribarijo ob naši obali, popolnoma ogrožen uspeh letnega ribolova in je s tem tudi ogrožen obstoj celokupnega nabrežnega prebivalstva in ribarske industrije. Bo li ministrski svet na ta klic odredil, da se temu nevzdržnemu in za našo državo poniževalnemu položaju od-pomore!? Pospeševanje kmetijstva v Avstriji. Štajerski deželni zbor je dne 3. marca t. 1. sprejel zakon, ki je za pospeševanje poljedelstva, živinoreje, gozdarstva itd. velikega pomena. Po novem zakonru se bodo vstavljali v deželne proračune vsako leto znatni zneski za pospeševanje poljedelskega in gozdarskega strokovnega šolstva, za preizkuševališča, za raz-?*ave.’„ kmečke posvetovalnice, dalje za izboljšanje zemlje, za pospeševanje vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva, za pospeševanje mlekarstva, za naprave zoper škode kultur po dimu in za pospeševanje kmetijskega zadružništva itd. Za izvajanje tega zakona se postavi deželni kulturni urad. Italijanski gospodarski položaj. Na seji poslanske zbornice je med veliko pozornostjo poslancev italijanski finančni minister De Stefani podal poročilo o državnih financah. Državni stroški za tekoče poslovno leto znašajo 18.995,000.000 in za poslovno leto 1925/26 bodo znašali 17.217,000.000 lir. Za to leto je bil predviden primanjkljaj 1355 milijonov, danes pa lahko minister trdi, da se je zaklju- čilo tekoče poslovno leto brez primanjkljaja. Zanimive so številke glede denarnega obtoka: leta 1922 je prišlo na. vsakega prebivalca 545 lir, dne 30. aprila pa 496 lir. Denarni obtok je znašal dne 20. maja lanskega leta 19.441,000.000, dne 20. maja t. 1. je pa znašal 18.744 milijonov. Plačilna mednarodna bilanca se je v primeru z lanskim letom zelo poslabšala. Uvoz je bil letos v prvih štirih mesecih za 3.742,000.000 večji kakor izvoz, medtem, ko ga je v teku istih mesecev lanskega leta prekašal le za 1.466,000.000. Izvoz je torej letno nara-stel ze celih 2.397,000.000. To nazadovanje je treba pripisati predvsem naraščanju cen in pa velikemu nakupu žita, ki ga letos primanjkuje v Italiji. Socialno zavarovanje na Češkem. Dne 4. junija t. 1. je češkoslovaški parlament sprejel zakon o socialnem zavarovanju za samostojne pridobitnike v prvem ia drugem čitanju in to v obliki, kakor ga je predložil socialno politični odsek ministrstva. Rumunska pšenica. Tekom razprave na generalni skupščini žitnih trgovcev* ki se je vršila pred kratkim v Bukarešti, se je zaznalo, da se je v preteklem letu izvozilo iz Rumunije 4870 tisoč ton žita. Medtem, ko je Rumunija producirala pred vojno 10 milijonov ton, producira velika povojna Rumunija samo 8 milijonov 100.000 ton žita. Po mnenju kon-gresistov je za sanacijo Rumunije predvsem potrebna intenzifikacija žitnih kultur z aktivnejšo eksportno politiko in popolnoma prosto žitno trgovino. _ NaJbolJU llvolnl strop In kol*Hi w sdlno 1« Josip Petelinc-a mamk« GRITZNER. PHČNDUn flDLEF, n rodbino, obrt h Industrijo Ljubljana iSJSfS; P«rtr» rami« broptoin. *«&•<*• «trMd|t. Delnvnlca M pop m-v tir* N« veliko. IMhH Nb mnlr Ljubljanska bor?a. V petek, 5. junija 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo I* leta 1921 bi. 62; Loterijska 2 Yi% državna renta za vojno škodo den. 197; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bL 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 100, zaklj. 100; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 800, bi. 808; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 185, bi. 195; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bL 134; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 360, bi. 370; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 114; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, blago 280; 4%% zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20; 4 H % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Les: Deske paralelne monte, 20, 25, 30, 40 mm, 18 cm šir., 4 m dolž., fco nakl. postaja den. 600, bi. 630; smrekovi hlodi, od 25 cm prem. napr., fco nakl. postaja den. 260; cerovi kri ji, od 25 cm prem., od 2 m dolž., fco nakL postaja 5 vag., den. 18, bi. 18. zaklj. 18; čreslo suho, v ovojih, fco nakl. post bL 42. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, par. Postojna trans bi. 465; pšenica avstralska, par. Postojna trans. bL 460; pšenica slavonska, par. Ruma, dobava avgust, prod. izbor, 100% kasa bL 320; otrobi pšenični, juta-vreče, fco Ljubljana bi. 200; oves makedonski, par. Ljubljana bi. 355. Tržna poročila. Mariborsko sejmsko pročilo. Na svinjski sejem dne 29. maja t 1. se je pri-teljalo 269 svinj, 2 koze in 3 ovce. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad 75 do 100 Din, 7 de 9 tednov 125 do 225, 3 do 4 mesece 260 do 350, 5 do 7 mesecev 375 do 450, 8 do 10 mesecev 625 do 750, 1 leto 1000 do 1400 Din; 1 kg žive teže 12 do 14.50, 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 Din; koze komad 250, ovce 150 Din. Prodalo se 225 svinj, 1 koza in 1 jagnje. Krompir, grah, čebula in zelenjava bodo letos pri nas na Kranjskem obilno obrodili. Zgodni krompir bo prišel že najbrže v sredi tega meseca na trg. Na ljubljanskem trgu prodajajo pa tudi že goriški krompir. Tudi sena bo, kakor se poroča, dovolj. Dunajska boza za kmetijske produkte (3. t m.). Čeprav se izgledi žetve v Evropi ugodno presojajo, je vendar položaj v Ameriki slabši; zato je na tamoš-njih tržiščih tendenca čvrsta. Tudi na dunajskem tržišču je razpoloženje postalo čvrstejše in so se začele cene nagibati k porastu. Notirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 51.50 do 52.50, madžarska s Potisja 54.50 do 55.50, Rosafč 53 do 53.50; rž: domača 47 do 49.50; ječmen: domači 40 do 45; tur-š č i c a: 29.75 do 30.75; oves: rumunski 44 do 45; pšenična moka: >0« domača 84 do 86. Dunajski svinjski sejem (3. t. m.). — Dogon 16.550 komadov. Zaradi velike ponudbe so se pocenile mesne svinje za 30 grošev, debele svinje pa za 15—20 grošev pri kg. Za kg žive teže so no-tirale: mesne svinje 1.80 do 2.35, debele 2 do 2.35 šilinga. KOVINSKI TRG. V Ameriki so eksportirali v marcu 155.000 ton železa in jekla, za 53% več , kakor v februarju in za 10% več kakor v januarju. Glavni izvozni predmeti so bili tračnice, železo v palicah, jeklene plošče, črna pločevina. Tudi izvoz železne rude gre navzgor. — Evropski kontinent ne kaže nobenih znakov zboljšanja, razmere so se celo poostrile., Kupujejo malo, denarni trg ne more nikamor naprej. Kljub reducirani produkciji je povpraševanje slabše kakor ponudb, nakopičene zaloge na nekaterih trgih zelo pritiskajo. Tudi trgovskopoli-tična pogajanja med Francijo in Nemčijo ne morejo kljub optimističnim uradnim komentarjem zbuditi zaupanja. — Angleški trg se ne more otresti slabosti, ki ga zdeluje že več tednov. Kupčija ne gre in je težko reči, če bo kaj boljše in kdaj. Angleška plovbna industrija je sedaj v kritičnem položaju in potegne celo vrsto drugih industrij za seboj. — Tudi francoski kovinski trg je zelo mrtev, finančno vprašanje je slej ko prej prav pereče. Banke bodo morale kredite zelo omejiti in kaj to za industrijo pomeni, vsak dobro ve. Na domačem trgu po železu in jeklu vsak dan manj povprašujejo in pride pri mai^ikakšnem obratu od naročil 70% na ekspert. Kljub nadaljnji manjši produkciji surovega železa se zaloge kar nič nočejo skrčiti. Ce-ne na domačem trgu so bile koncem maja te-le: surovo železo št. 3 345 frankov, železo v palicah 530—560, surova pločevina 750, srednja 890, fina 1060. Eksport trpi na belgijski konkurenci in nizkih angleških cenah. — Belgijski kovinski trg se zmeraj bolj stabilizira, trgovina postaja bolj redna, cene so skoraj nespremenjene. Najbolj se držijo polfabri-kati, v fini pločevini se pozna tuja konkurenca. Bodočnost dobro obeta. Zadnje cene: železo v palicah 530 do 540 frankov, tračnice 600, surova pločevina 665 do 675, srednja 715 do 725, fina 900 do 966 frankov. — Nemška zveza surovega jekla je sklenila za junij 20% redukcijo produkcije, v prejšnjih mesecih je bilo samo 15%. Sicer se pa položaj v zadnjem času ni nič spremenil. Trg se je malo poživil, a ne toliko, da bi lahko govorili o popolnem ozdravljenju. Denarja ni in morajo producenti večkrat proti volji zaloge oddati. Vendar so se cene precej stabilizirale: železo v palicah 135 zlatih mark, valjana žica 140, surova pločevina 145, srednja 170, fina 185. — Luksemburški kovinski trg je v krizi, kupčija doma je zelo mirna, v eksportu zelo huda lotarinška konkurenca, obseg novih kupčij je padel na minimum. — Na češkoslovaškem trgu je v zadnjem času povpraševanje malo ponehalo, splošni položaj je pa še zmeraj ugoden. Tovarne imajo dosti naročil in upajo v prihodnjih tednih še na nadaljnja naročila. Strojna industrija je veliko prodala in se še kar naprej pogaja z inozemstvom za nove kupčije. Tudi domači konsum je dober, zaposlenost v tovarnah prav zadovoljiva. — Pri nas vJugoslavijije prinesla pomladanska sezija nekaj življenja, vendar so pa razmere na trgu še zmeraj precej neugodne. Domači producenti se pritožujejo nad neprijetno inozemsko konkurenco — v prvi vrsti nad avstrijsko in češkoslovaško — in zahtevajo večjo carinsko zaščito. Pripravlja se nov carinski tarif z novo klasifikacijo in zvišanimi postavkami za železo in železno blago. Dobava, prodaia. Dobava premoga in drv. Na podstavi čl. 86.-98. zakona o drž. računovodstvu razpisuje direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani pismeno dražbo za dobavo 709 ton rujavega premoga s 4800 kalorijami, 440 proštom, metrov suhih bukovih drv in 168 m3 mehkih drv. Dražba bo 7. julija 1925 ob enajstih v pisarni te direk- | cije. Pogoji so na vpogled in se dobijo v j ekonomnein odseku za 20 dinarjev. Vsak j ponudnik mora položiti 5% kavcijo ponudene vrednosti najkasneje do dese-i tih na dan dražbe pri pomožnem uradu ; te direkcije. Dražbe se more udeležiti le, j kdor je vpogledal ali prevzel pogoje, j Dobave. Direkcija državnog rudnika, Ljubija sprejema do 8. jimija t. 1. ponudbe glede dobave 230 m gradla za rolete in 2000 m vrvice za rolete, do 15. junija t. 1. pa ponudbo glede dobave 5 komadov vlitih kotlov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. junija t.l. pri Artilerijski radionici Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.000 kg kovaškega oglja. Dne 16. junija t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 1800 kg zndete rudeče paprike. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v .pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Gl REMU TRGOVCEV ZA POLITIČNI OKRAJ KRANJ. VABILO k ©. rednemu občnemu zboru ki se vrši v torek, dne 9. junija 1925 ob 8 uri zjutraj v mali dvorani Narodnega (loma v Kranju z naslednjim dnevnirti redom: 1 Poročilo načelništva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1924. in proračuna za leto 1925. 3. Določitev sprejemnine in vajenskih pristojbin. 4. Določitev doklade za leto 1925. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev: a) 3 članov načelstva in 2 namestnikov; b) 6 članov in 3 namestnikov v razsodniški odbor; c) 10 delegatov za občni zbor Zveze. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. Ako bi ne bil občni zbor ob napovedanem času sklepčen, vrši se eno uro pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. V Kranju, dne 25. maja 1925., NAČELNIK. Veletrgovina v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin da dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Kamnoseška industrija 1L0JZIJII LJUBLJANA Kolodvorska ulica 28-34. Stalna zaloga čez 300 modernih spomenikov. Izdelava rodbinskih grobnic, Mavzolejev, altarjev in vseh cerkvenih ter stavbnih del. - Marmorne plošče v vseh barvah za pohištvo, trgovine, mesnice itd. Slikalne plošče za elektriko, obloga sten itd. po zmerili ceni. avtomobili od 50 do 90 HP, moto* cikli, biclkll, svetovna mamka športni avtomobili, zmagalcl naj* težjih svetovnih dirk motocikel svetovnega renomeja za vporabo z In brez priklopnega voza 7|9 HP in 10|12 HP Clavno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo : O. ŽUŽEK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulic« tl. Tel. Inter. 461. - ftuto-garage: Kolodvorski ulica 31 Naročajte Trgovski list! AVTO bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AVTO. d. * o. *. r Ljubljani. n ulica Išče se kompanjon ali se sprejme najemnik, eventuelno se tudi proda pred tremi leti nanovo opremljena hiša za mešano trgovino na križišču cest v prometnem trgu na deželi, pod ugodnimi pogoji. — Kje in pogoje pove Leskovšek Franc, posestnik in gostilničar v Kozjem. TVRDKA r Veletrgovina žita ln mlevskih Izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne ln ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižo) in druge poljske jpridelke. Telefon «ev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE Dr. Ing. Miroslav Kasal Oblastveno poverjeni stavbeni inžener in mestni stavbenik Ljubljana > Mirje št. 11 - telefon št. 287 Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železo-betonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. Izvršitev. Projektiranje. )OSip Peteline, Ljubljana (Mt— rntanoi««* Qt> ~VPtli “ Um Tdko! Ha mnlo I T|tootnf. potrebščine aa IItK}*, kroJoC«, čorljarje, sedlarje, atMba Uho, nlelenlne, iep«« robe«, K«