Posamezna Številka 10 vinarjev.
šiev.51.
V LlaMIani, v pelet, i marca isie.
LeiO XLIV.
= Velja po pošti: 5
Za oelo leto naprej , , K 28-— za en meseo „ • . za Nomčljo oeloletno , za ostalo inozemstvo ,
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . , za en meseo „ . .
V	upravi prejemati mesečno
~ Sobotna izdaja: s
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo celoletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12-—
„ 2-20 „ 29--„ 35--
domi
K 24'— „ 2--„ 1*80
Inseratl:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 23 v za dva- ln večkrat . . 15 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovorn.
Poslano:
Enostolpna p&Utvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzv:'emt>i ne* delje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
ter Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74, =
Političen iisf za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. B. — Račun poštne hranilntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188.
M junaki flomouranci za goriške iiegunce.
Posredovalnica za goriške begunce je prejela od g. nadporočnika Zupančiča od sedme stotnije domačega dom. pešpolka, št. 27 sledeči dopis:
Slavni odbor!
Med zanimivosti iz življenja v strelskih jarkih spada gotovo tudi naša gledališka predstava. Dne 12. in 14. februarja so igrali fantje sedme stotnije domačega 27. dom. pešpolka v strelskih zakopih
ko sta sc pogovarjali na." a in sovražna artiljerija vseh kalibrov — posebno drugi dan — Medvedovo burko »Prvi april«.
Namen te predstave je bil, dati na eni strani moštvu malo duševnega razvedrila, na drugi strani pa zbrati mali prispevek za revne begunce teh krajev, ki jih zvesto branimo.
Prispevek 375 K, ki ga je darovala sedma stotnija kot vstopnino v gledališče za goriške in primorske begunce se Vam pošilja po poštni nakaznici šele danes, ker ni bilo prej mogoče.
K temu dopisu pa se priložijo zajedno tri slike ob priliki te naše zabave.
Priloženi izkaz prosiva, da obelodanite v ljubljanskih dnevnikih.
Z odličnim spoštovanjem.
V strelskem jarku 27. febr. 1916.
Zupančič, nadporočnik, s. r.
Chadraba, poročnik, s. r.
Izkaz
o prispevkih sedme stotnije dom. pešpolka št, 27 kot vstopnine pri dne 13. in 14. februarja 1916 v strelskem jarku uprizorjeni burki; »Prvi april«.
1.	v o j; Kadet Vizjak Franc 6 K; Kor-poral Drmelj Ludovik, za prvi roj 8 K 70 vin.; Korporal Brinovčar Martin, za drugi roj 10 K; Četovodja Zigmund Srečko, za tretji roj 10 K; Enol. prost, korporal Jud-nič Josip, za četrti roj 9 K; Infant. Bizjan Josip 5 K. — Skupaj 48 K 70 vin.
2.	v o j: Kadet Stalzer Konrad 6 K; Četovodja Marot Josip, za prvi roj 12 K 50 vin.; Korporal Baloh Franc, za drugi roj 8 K 50 vin.; Korporal Sodja Valentin, za tretji roj 6 K; Enol. prost, korporal Štol-fa Stanko, za četrti roj 6 K; Narednik Anton Premk 6 K. — Skupaj 45 K.
3.	v o j : Poročnik Chadraba Oton 10 kron; Kad. aspir. Hajnrihar Rafael 5 K; Korporal Čušin Alojz, za prvi roj 19 K; Korporal Vončina Andrej, za drugi roj 9 K 10 vin.; Svobodnik Paglovec Andrej, za tretji roj 18 K; Enol. prost, korporal Ru-dež Adolf, za četrti roj 12 K; Infant. Bizjan Franc 5 K; Oficinski sluga Jerman Anton 5 K. — Skupaj 83 K 10 vin.
4.	v o j : Kadet Ferk Josip 6 K; Korporal Marn Ignac, za prvi roj 16 K 10 vin.; Svobodnik Gorše Franc, za drugi roj 13 K 10 vin.; Svobodnik Zupan Mihael, za tretji roj 13 K 50 vin.; Korporal Gruden Jakob, za četrti roj 14 K 30 vin.; Korporal Marn Ignac 6 K; Enol. prost, svobodnik Pahor Gvidon 5 K; Svobodnik Zupan Mihael 5 K; Infant. Grebene Josip 5 K; Infant. Čebron Franc 5 K; Infant. Purkart Franc 5 K; In-fanterist Porla Josef 6 K; Infant. Cink Ignac 6 K; Infant. Peršolja Janez 5 K; Svobodnik Gorše Franc 6 K. — Skupaj 117 K.
5.	v o j : San. kadet Avian Ferdinand 8 K; Sanitetna patrulja 8 K; San. Vojak Stabila Zino 5 K; Pionirski oddelek 8 K; Telefonska patrulja 4 K; Telef. korporal Sfiligoj Viljem 5 K; Oficirski kuhar Cotič Ivan 6 K; Oficirski sluga Paternoster Ivan 5 K; Račun, narednik Philipp Avgust 2 K; Kadet Hirschman Herček 6 K; Poročnik dr. Kavčič Josip 10 K; Nadporočnik Župančič Franc 14 K 20 vin. — Skupaj 81 K 20 vin.
Skupno: 1. voj 48 K 70 vin.; 2. voj 45 K; 3. voj 83 K 10 vin.; 4. voj 117 K; 5. voj 81 K 20 vin. — Skupaj 375 K.
Na bojišču, 24. februarja 1917.
Zupančič, nadporočnik, s. r.
Chadraba Oton, s. r.
To sporočilo razveseli gotovo vsakega Slovenca, ki je prečita; ganljiv odmev najde pa v srcih vsakega goriškega Slovenca. Naši vzorni junaki ob fronti — ne le da tvegajo svoje življenje v obrambo naše mile domovine, marveč žrtvujejo še sami v olajšavo nepopisnega gorja, ki vlada na Goriškem, izdatne zneske od svojih dohodkov. Ne najdemo besedi, da bi se zasluženo zahvalili našim vojakom ob fronti za ta plemeniti čin, ki je mogoč le tam, kjer preveva vojaštvo najčistejša ljubezen do naše širje in ožje domovine in do naroda. Za danes jim kličemo le v zahvalo: Slovenski junaki, Bog Vas čuvaj! Bog Vas vodi do končne zmage nad sovražnikom ter do srečne in vesele vrnitve v kroge svojih dragih!
»Posredovalnica za goriške begunce«.
Oiiioi! prebivalcev iz Ročinjo v italijansko ujetništvo.
Nola, Caserta, Italija, Dragi brat! Časa imamo dovolj, zato hočem nekoliko podrobneje opisati, kako smo morali zapustiti našo predrago vas (Ročinj) in iti v laško ujetništvo.
Dne 23. majnika opoldne nam je naznanil brzojav, da je Italija napovedala vojno. Uro kasneje je most, ki je vezal Ročinj s kolodvorom v Avčah, ležal na dnu Soče. Ravno tako tudi velikanski kameniti most pri Majdi. Bili smo na mah odrezani od ostale predrage Slovenije in izdani na milost in nemilost Italijanom. Kako dolgočasno je bilo za nas tisto popoldne, polno tu-ge, strahu in skrbi. Prišel je večer in ž njim temne slutnje, ki so legle kakor mora na naše duše. Votlo grmenje topov je odmevalo preko Kobalarja, Marijinega Celja in po Soški dolini, znamenje, da so se v Fur-laniji in zapadnih Brdih že spoprijeli. Podali smo se k počitku.
Bilo je nekako opolnoči. Župan in njegovi sluge so šli od hiše do hiše in trkali na vrata. Vstala sem, odprla okno in vprašala: »Kaj se je zgodilo?« »Vstanite takoj, oblecite se in vzemite vsaj za par dni živeža s seboj! Luči ne smete prižgati,« se je glasil kratek odgovor.
Ali si moreš predstavljati, kako nas je zadela ta novica, Stikali smo vsi zmešani okrog po temi, brez vsacega cilja. Končno sve se oblekle z materjo, vzeli malo kave, sladkorja in eno gnjat s seboj. Vse ostalo sve morali pustiti, Ko sve prišli na trg pred cerkvijo, je bila tam že skoraj vsa vas. Vsak je imel le toliko s seboj, kolikor je mogel vzeti v največji naglici. Živina je bila vsa izpuščena iz hlevov in je mukala okrog vogalov. Ženske in otroci so jokali, možje so kleli; bilo je kakor sodnji dan.
»Avanti via Italia!« se je čulo povelje laškega častnika.
Bilo je nepopisno žalostno, ko smo zapustili svojo drago vas. Vsak si je mislil: Bog ve, če se kdaj še povrnemo. Ah, uboge matere, kako so se mi smilile! Po dva otroka so nesle v naročju in marsikatera še tretjega pod srcem. Palj-kova je porodila prejšnji dan, toda morala je iti iz postelje v hladno noč. Revica je umrla na poti, brez vsakega usmiljenja. Iz Prevala smo še enkrat vzeli slovo od predragega Ročinja, potem smo šli s solzami v očeh proti Kambreškemu. Na Močilskein vrhu so frčale granate z divjim tuljenjem, V smrtnem strahu smo šli naprej proti Idriji. V Trbelj — Tribil — smo prišli ob treh popoldne, kjer sve si šele kuhali zajutrek, V Trblju sve bili z mamo skupaj samo dva dni. Vrnila sem se z nekaterimi Ro-činjci nazaj k Idriji po živino, kamor so jo priganjali Italijani.
Prišedši v Podrske, so nas zajeli kara-binerji — orožniki — in nas gnali v Pra-potno, kjer so nas zaprli v hleve, da smo ležali na golih tleh. Med nami so bile tudi matere, ki so imele svoje može in otroke v Trblju; 14 dni ni nihče vedel za nas. Iz Pra-potnega so nas gnali v Albano, kjer so nas spet zaprli v hleve. Bili smo tako umazani, da še uši niso hotele več ostati pri nas. Iz Albane so nas tirali v Videm, kjer so nas imeli 14 dni. V Florenci smo se mudili dva dni, kjer se nam je še prccej dobro godilo.
Potem smo »romali« proti »večnemu mestu«, Rimu, kjer smo prespali noč na golih kamenitih tleh, kakor se to spodobi »grešnim« kristijanom. Sedaj sem v Noli, denarja nimam, čevljev nimam, raztrgana sem vsa. Za življenje mi dajejo po 70 centesi-mov — 28 krajcarjev na dan — naj živim ž njimi, kakor hočem v tej draginji. Ako se me ti ne usmiliš, bom morala poginiti,
Marija Malnič.
Htilieška trgovska volna po vojni.
Dosti je bilo že pisanja o raznih predlogih in posvetovanjih, kako misli ententa trgovati po vojni. Tudi pri nas se pripravljamo in ravnotako ve ententa še bolje, da se ta krvava vojna ne konča z mirom, ampak rodi menda najhujšo gospodarsko vojno. Sedaj: vojna krvi, potem vojna denarja. Vsi četverosporazumniki se trudijo za pravo obliko najuspešnejšega gospodarskega boja proti osrednjima silama. Važno je v tem oziru zborovanje vseh angleških trgovskih zbornic.
Državni zakladnik Mac Kenna je izjavil, da bo Angleška našla še večje vsote, če jih bo rabila. Dežela bo obresti za vojna posojila lahko plačevala iz dohodkov in celo nekaj glavnice bo lahko vrnila. Za Angleško pa je najvažnejše, da v glavnem vzdrži svojo trgovina, kajti zanjo za-visita zmaga in trgovina ena od druge. Če propade naša trgovina, ne bomo mogli več dajati posojil zaveznikom in kolonijam. Angleška mora ali po svojih trgovcih ali z državno pomočjo poskrbeti, da ne bo več odvisna od Nemčije, kakor je bila pred vojno v raznih vrstah blaga. Vlada bo interesente podpirala, da sedanji konkurent-je ne bodo svetovnega trga obvladovali v dosedanji meri.
Trgovske zbornice so nato sprejele resolucijo za podpiranje trgovine med Angleško in zavezniki; trgovino s sovražniki bodo omejili s carino; podpira naj se domača industrija. Pa še tekom sedanje vojne se mora nastopiti proti trgovini s sovražniki. In res je nadzornik oddelka za zunanjo trgovino takoj sporočil, da je vlada pod kaznijo prepovedala trgovino z gotovimi tvrdkami v tujini. Uradni list prinaša listo takih tvrdk. Listo bodo sproti izpopolnjevali.
Bonar Law je sporočil, da se v Parizu pripravlja gospodarska konferenca vseh zaveznikov.
Potimorska volna.
Angleška izjava o podmorski vojni.
LLondon, 1. marca. (K. u.) Reuter je pooblaščen k izjavi, da so Angleži o podmorskih čolnih in trgovskih ladjah bili vedno tega naziranja: Za brambo oborožene trgovske ladje ne smejo streljati na podmorske čolne ali kake druge vojne ladije, razun za samoobrambo. Nemci so zavili pomen nekega mesta v pisanju, katero so našli na potopljenem parniku, v tem smislu, da so trgovske ladje imele navodila, da naj začno z ofenzivo. Temu pa ni tako. Do-tično mesto, ki določa največjo razdaljo, ki se zunaj nje trgovskim ladjam svetuje, da naj ne streljajo, je treba brati v zvezi % nekim drugim mestom, ki čisto jasno pove, da trgovske ladije ne smejo napadati, če podmorski čoln neposredno ne kaže sovražnih namenov.
Nemci potopili dve ladji.
London. (K. u.) »Lloyd« poroča: Iskalca min »Aureor« je torpediral nek nemški podmorski čoln. Posadko so rešili. Potopljen je ruski parnik »Aleksander Mentzel«. Utonilo je 18 mož, 11 so jih rešili.
Potopljene ladje,
London, 3. marca, (K. u.) »Lloyds« poroča iz Lovestoffa: Na Severnem morju so potopljene ribiške ladje »Trevose«, »Ur-von-Rellenos« in »Herold«; potopljena jc tudi italijanska jadrnica »Elise«.
Januarske izgube na morju.
London, 2. marca. (Kor. ur.) Društvo zavarovalnic 7.a ladie v Liverpoolu je dognalo, da znaša izguba angleških in tujih ladij mesca januarja 2,400.000 funtov šter-
lingov, od katerih pride na račun vojske 1,600.000 funtov šterlingov.
Wilson zahteva zaupnico.
Amsterdam, 2. marca. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona, da je v kongresu vzbudila veliko pozornost Wilsonova osebna zahteva, da naj se kongres posve^ tuje o zunanji politiki in da naj glede vožnje Amerikancev na oboroženih trgovskih ladjah izreče svojo zaupnico. Mnogo članov kongresa je reklo, da je ta Wilsonov nastop pameten in odločen. Časopisje in republičani podpirajo predsednika in tudi demokrati ga ne bodo zapustili, ne da bi s tem pomagali nemškemu poslaniku. Sodi se, da je Wilsonovo stališče zopet močnejše.
Wilson hoče glasovanja.
Washington, 2. marca. (Kor. ur.) Predsednik \Vilson se je dolgo razgovarjal z voditelji demokratov v obeh zbornicah. Sicer uradnega poročila ni, pač pa se iz dobrega vira poroča, da je Wilson vztrajal pri zahtevi, da kongres glasuje o predlogu za svarilo pred vožnjami na oboroženih ladjah. Sodi se, da je Wilson gotov, da bo republikanska manjšina pomagala ta predlog zavrniti. Zdi se, da se demokrati takemu glasovanju skušajo na ta način izogniti, da bodo glasovali o zaupnici. Toda republikanec bo težko za to dobiti in najbrže bo Wilson sam zahteval, da se g kisu je o prvotnem predlogu.
\
Pruski državni zbor.
Berolin, 1. marca, (K. u.) Zbornica je razpravljala o zakonskem načrtu, da se da 100 milijonov mark za pospeševanje naseljevanja.
Poljaki so predlagali, da naj se v zakon sprejme, da se iz vere, rodu, materinega jezika in političnega delovanja ne sme izvajati pomislekov proti naseljevanju,
Poljedeljski minister v. Schorlemer je opozoril na prejšnje vladne izjave glede notranje politike proti poljskim državljanom in da je poudarjal, da načrt ne dela razlike med poljskimi in nemškimi naseljenci in da ima samo gospodarski značaj. Nemška država pripravlja zakon, da si vojni invalidi s kapitalizacijo vojaške rente ustvarijo nove naselbine. Poljskim vojakom se bo vsekakor moralo dati možnost, da se naselijo v svojem domačem okraju. Da se pa mora interese nemškega naseljevanja čuvati pred premišljenim poljskim naseljevanjem, bodo razumeli tudi Poljaki.
Poljak Styczynski izraža svojo bojazen, da po ministrovi izjavi takozvana nova orientacija v poljski politiki ne bo pomc-njala drugega, kakor da ostane vse pri starem. Poljaki se morajo potruditi, da poljsko ljudstvo ne bo izključeno od dobrot zakona. V državnem interesu so Poljaki svoje želje odložili, kolikor se je le dalo, čeprav jih izjemni zakoni tiščijo že desetletja. Če naj ima nova orientacija sploh kak smisel, tedaj mora vlada ravno pri naseljevanju opustiti svoje dosedanje stališče.
Konservativci, prosti konservativci in ljudska stranka so proti poljskemu predlogu, socialisti zahtevajo, da se pri uporabi zakona odstrani vse politične ozire.
V imenu centruma je poslanec Graw izjavil, da se mora vsakemu nuditi možnost za naselitev. Če bi se Poljake pri naseljevanju oškodovalo, bi to centrum sma-! tral za krivico.
Glasovanje je bilo nesklepčno; 78 glasov je bilo za 89 proti predlogu.
Berlin, 2. marca. (Kor. ur.) V zbornici so danes ponovili glasovanje o predlogu Poljakov. Proti glasovom naprednjakov, centruma, Poljakov in socialistov ga je večina odklonila.
Brezuspelti francoski protinapad prt Douaumoiiiu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
3erlin. 2. marca. Veliki glavni stan: Položaj se bistveno ni izpremenil. Po-i sebno je delovalo sovražno topništvo v ! odseku Yser.
Na vzhodnem bregu reke Moze so žr-1 tvovaii Francozi pri utrdbi Douaumont zo-
13659601
pet svoje ljudi ob brezuspešnem protina-padalnem poizkusu.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 29. februarja ob 11. uri zvečer: Pri Verdunu se je nadaljeval topniški boj, ki ni bil več tako ljut kot zadnje dni. 0 kakem boju pehote se ni poročalo. Nemci so se utrdili tekom dneva na severnem pobočju kote Povre, kjer je zaseden po naših prednjih četah najsprednejši greben. Ljuto smo streljali na Samogneux, kjer je zbran nek sovražni bataljon. Na raznih točkah planote Woevre je zaviral naš top-niški ogenj, da se niso razvili pripravljeni sovražni napadi.
Pariz, 1. marca ob 3. uri popoldne: Severno od Verduna kakor tudi na planoti Woevre ponoči nobenih važnih dogodkov. Obstreljevanje se je začasno prekinilo na raznih točkah naše bojne črte. Obstreljevali smo drugo in tretjo sovražno postojanko med Regnierville in Remenauville, vzhodno od Pont-a-Moussona. V Alzaciji so živahno delovale naše baterije. Naša letala so prisilila nekega sovražnega letalca, da je padel pri La Basse.
Ob 11. uri zvečer: Pri Verdunu podnevi ni bilo topniških bojev. Sovražni topniški ogenj je trajal dalje zahodno od Moze v ozemlju med krajema Malancourt in Forges, vzhodno od Moze, posebno v ozemlju pri Vaux in Damlauf kakor tudi na planoti Woevre ob naših jarkih pri kraju Fresnes. Naše topništvo ie na celi bojni črti zelo delovalo.
Genf, 2. marca. 0 položaju pri Verdunu objavlja francosko vojno ministrstvo: Po poročilih Wolffovega urada ponehava nemška ofenziva pri Verdunu. Sovražnik je sicer osvojil Manheulles, a to napredovanje ni posebnega strategičnega pomena. Ker je tamošnja okolica poplavljena, smo se morali nekoliko umakniti v trdnejšo obrambno črto. Sovražno obstreljevanje, ki se je nadaljevalo z veliko ljutostjo v zadnjih osmih dnevih, je zadnji dan vsled krepkega odgovarjanja našega topništva znatno ponehavalo. Ponovili se tudi niso ljuti napadi, ki jih je izvajalo nemško topništvo v varstvu noči pri Douaumontu. Naše čete so tesno obkolile utrdbo Dou-aumont, v kateri se nahaja nekaj sto Nemcev.
Nemško napredovanje pri Verdunu.
Curih, 2. marca. Tagesanzeiger« poroča: Francoska dnevna poročila nehote potrjujejo poročila nemškega glavnega stana. Zadnie francosko poročilo navaja kot prednje postojanske kraje, ki leže 10 km za tisto francosko bojno črto, ki se je prej javljala. Dogodki pri Verdunu vznemirjajo tudi druge dele francoske bojne črte.
Berlin, 2. marca. (K. u.) Po natančnih poročilih je priborila dosedanja ofenziva pri Verdunu na nemški strani od 21. m. m. 170 štijaških kilometrov, toraj štirikrat toliko, kolikor so mogli doseči Francozi ob svoji ofenzivi v Champagni jeseni 1. 1915. Nemške izgube so primeroma nizke. Posebno se ie gledalo na to, da niso žrtvovali nikjer brezmiselno čet in se je nastopilo vedno le tako pot, po kateri se je dosegel smoter z manjšimi izgubami.
V nemških rokah se nahaja predozem-lje severno in vzhodno od Verduna; posebno severne utrdbe se nahajajo v naši posesti. Čete so se prebile do vznožja kote Lorraines.
Francozi izgubili 63.000 mož.
Amsterdam. Iz Londona se poroča po zanesljivih zasebnih poročilih iz Pariza, da so izgubili Francozi pri Verdunu 63.000 mož.
»Bitka pri Verdunu se še le začenja.«
Pariz, 2. marca. Senator Humbert piše v »Journalu«: Zopet enkra! je tedaj prezgodaj razglašati o porazu naših sovražnikov in njihovem neuspehu. Nasprotno sem mnenja, da se je bitka pri Verdunu pravzaprav šele začenja.
Če pade Verdun.
Geni. Herve izvaja, da sporazum izgubi Rumunijo in Grško, če pade Verdun. Padec Verduna bi ostrašil tudi Italijo. — »Temps pa izvaja: Če pade Verdun, sc ne raztrga francoska bojna črta, marveč se le premakne,
Joilre se jezi nad zavezniki.
Curib. V Pariz je došla iz krogov francoskega vojnega vodstva — sodi se, da iz Joffrejevfc- okolice — opravičba, ki ljuto napada zaveznike in jim očita, da puste izkrvaveti Francijo, ker čuvajo sami sebe.
Herve toži.
Frankfurter Ztg.« poroča iz Pariza: Herve sc spominja v svojem listu žrtev zadnjih dni in priznava, da je cela posadka prve frontne črte, okoli 20.000—30,000 mož, padla.
Splošen položaj še ni jasen. Geul, Briand pripravlja parlamentarce kroge na to, da bo preteklo še več dni, '"""fino bo pojašnjen splošni položaj.
Vpern—Verdan. M	»Times« poročajo iz Pariza:
so padale vedno težke granate
na mesto Verdun, ki mu je usojena tista usoda, kakor Ypernu.
Francozi utrjujejo švicarsko mejo,
Curih, 2. marca. S francoske meje se poroča: Francozi z naglico nadaljujejo svoje obrambne odredbe ob celi švicarski meji.
Ustavljen železniški promet.
»Berliner Ztg.« poroča od švicarske meje; Vojaške oblasti niso ustavile francoskega železniškega prometa samo na vzhodni železnici marveč tudi na železnicah proti Sredozemskemu morju, 44 vlakov je popolnoma opuščenih, Brzovlaki Pariz—Avricourt in Pariz—Belfort so iz-premenjeni v osebne vlake. Pariški Usti so včeraj popolnoma izostali.
Razburjenje na Francoskem.
Geni, 2. marca. Poveljujoči general v Havre je pozval prebivalstvo, naj ostane mirno in je napovedal za razširjevalce vznemirljivih vesti najstrožje kazni,
Nemci v francoski vojni šoli.
Rotterdam, >Times.< poročajo iz Pariza: Nemci so se očividno iz velike ofenzive v Champagni od Francozov veliko naučili. Francozi takrat kljub bobnečemu ognju niso mogli izkoristiti uspeha, ker je bila bojna črta preobsežna, a razpolagali so le s primeroma malo vojaki. Sovražnik si je izbral veliko manjšo napadalno črto, da je zgostil dež granat. Predor fronte so preprečili Francozi, ker so se umaknili pravočasno, Ustavil se je tudi drugi poizkus. Stranski nemški napadi na višine ob Mozi najbrže ne uspejo, ker ne dobi nemško topništvo ugodnih postojank in ker so pota za nastop slaba. Napad Nemcev je dosegel že višek; Francozi so že pričeli s protiofenzivo.
Podržavijenje v Franciji.
Bern, 3. marca. (Kor. ur.) Pravosodni minister Viviani jc predložil zbornici zakonski načrt, po katerem se lahko vzame podeljeno francosko državljanstvo prejšnjim državljanom sovražnih držav, če so obdržali tudi prejšnje državljanstvo v slučajih, če bivajo v prejšnji državi, če se udeležujejo tam poljedelskih ali industrijskih podjetij, če tam trajno bivajo ali če so se odzvali vojaškemu pozivu ali če sicer nastopa proti koristim Francije.
Nemško mornariško letalo nad Anglijo,
London. (K. u.) Uradno: Neko nemško mornariško letalo je preletelo zvečer del iužnovzhodne obali in je vrglo več bomb. Vojaške škode ni. Ubit je baje nek devetletni otrok.
Rotterdam, 2. marca. Iz Londona se poroča, da je preletel danes nek nemški hidroplan angleška južna pristanišča in da je vrgel več bomb.
.Belgija se brani londonske pogodbe.
Bern, 1. marca. Amsterdamski dopisnike »Neue Ziiricher Zeitung« pravi, da more dementirati vse govorice o skorajšnjem pristopu Belgije k londonski pogodbi. Ministrstvo v Havru noče o pogodbi ničesar vedeti in poudarja, da med Belgijo in drugimi vojujočimi ne obstoii nobena zavezniška pogodba. Orožno bratstvo sloni le na kršitvi belgijske nevtralnosti in tega bratstva bo konec, kakor hitro kršitev ne bo več obstajala. Belgija se nikdar ne identificira z vojnimi cilji entente.
Vojsko z Rus?.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. marca. Uradno se razglaša;
Nikjer posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin. 2. marca. Veliki glavni stan:
Topniški boji so postali deloma živahnejši na severnem delu bojne črte. Uspela so manjša podjetja naših prednjih straž proti sovražnim oddelkom.
V zračnem boju severozahodno od Mitave smo premagali neko rusko letalo, ki nam je padlo v roke s svojimi letalci.
Naši letalci so uspešno napadli kolodvorske naprave pri Molodečnu.
Vrhovno vojno vodstvo,
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 2. marca. V odseku pri Drinskem pri vasi Garbunovka in severno od železnice v Ponjevjež so naši oddelki vrgli nemške prednje straže nazaj; prišli so nekoliko naprej. Pri jezeru Ilsen, ob jezeru Medvum in južno od tega jezera so nastopili Nemci v močnih strelskih vrstah proti našim jarkom, pa so morali vsled našega ljutega ognja zopet nazaj.
Z BESARABSKE BOJNE ČRTE.
Črnovice, 1. marca. Po devetih dneh splošnega miru se sliši danes v mestu zopet grmenje topov. To se smatra za znamenje topniških operacij majhnega obsega. V zadnjih dneh so pripeljali v mesto več ruskih oddelkov, večinoma Uskokov, ki so prišli v naše črte neoboroženi ali pa tudi oboroženi. Ti pripovedujejo, tla so slabo oblečeni in da jih je vsled lega mnogo zmrznilo v postojankah. V zaledju se pa pro-
met neprenehoma nadaljuje. Čeprav se dela z največjimi napori, da se odstranijo snežene mase, vendar ovire še sedaj niso odstranjene. V občini Kalinkovce, ki leži v ruskem etapnem ozemlju, je eksplodiralo skladišče streliva in je bilo zelo mnogo vojakov ubitih,
CHOLM IZVEN OŽJEGA VOJNEGA OZEMLJA.
Krakov, 2. marca. Poroča se, da so razširili širše vojno ozemlje do reke Bug. S tem sta Tomaiov in Cholm izločena iz ožjega vojnega ozemlja.
CAR SE VRNIL V CARSKO SELO.
Petrograd, 3. marca. (Kor. ur,) Car se je vrnil iz glavnega stana v Carsko selo.
PRIPRAVE RUSIJE.
Kodanj. Rusko časopisje izvaja, da je na ruski zahodni bojni črti mirno, ker odreja rusko vojno vodstvo nove, velike priprave za novo mogočno ofenzivo proti severnem in južnem delu bojne črte. Osrednji velesili sta zbrali zdaj na ruski bojni črti toliko vojakov, da se nahajata v premoči. Rusko vojno vodstvo mora zato zbrati znatna ojačenja, da doseže premoč, kar se izvede, kakor trdi »RjeČ«, koncem marca, nakar prično Rusi ofenzivo, da vržejo sovražnika čez državno mejo.
RUSIJA ZASEDE ŠVEDSKO-FINSKO MEJO.
Stockholm, 2, marca. Vsled odredbe generalnega guvernerja so celo finsko mejo proti Švedski zasedli z ruskimi četami.
ODSTOP MINISTRA HVOSTOVA.
Stockholm. V dumi splošno pričakujejo, da odstopi minister Hvostov, RUSKO VOJNO POSOJILO.
Kodanj, 3. marca. Ruske banke so prevzele od novega vojnega posojila 2000 miljonov rublje v 1200 miljonov.
GLAS MIRU.
Kodanj, 2. marca. V listu >Novoe Vremja« objavlja Menčikov političen članek, ki se konča z besedami: »Evropejska vojska se očividno bliža svojemu koncu«,
KAKO BO V »NOVI« RUSIJI.
London, 2. marca. (Kor. urad.) »Daily Chronicle«, ki je prinesel Rodziankove besede o n o v i Rusiji, poroča še to: Po vojni bo v Rusiji vladala svobodna beseda in zatiranja ne bo več. Rusija dobi parlament. Revolucije ne bo. Vojna je staremu kon-servatizmu zadala tak udarec, da ga ni več. Po vojni bomo dobili ministe reform in Rusija se bo reformirala.
AMERIŠKO POROČILO O STANJU VOJNIH UJETNIKOV V RUSIJI.
Berlin. (Kor. ur.) Pooblaščenec ameriške vlade poroča o položaju nemških vojnih ujetnikov v ujetniških taborih pri Ha-barovsku, Krasnaju-Rječki in pri Nikolsku-Usuriskem v Sibiriji: Ujetniki spe v vojašnicah na slamnicah v dveh vrstah ena nad drugo. Pokrival ujetniki ne dobe. Živila nakupi nek ruski podčastnik v mestu na upanje, kar povzroča večkrat neprili-ke. Hrane ne izpreminjajo in so ljudje slabo prehranjeni. Tudi izplačila so zelo pomanjkljiva. Straže bijejo ljudi večkrat s pestmi in s puškinimi kopiti posebno, kadar delajo na prostem, V Krasnaji-Rječki se ne gleda na zdravstvene naprave. V Ni-kolskeni-Usuriskem so nastanjeni ujetniki v nizkih lesenih lopah, ki so temne, pomanjkljivo prezračene in močno prenapolnjene. Med ljudmi razsaja legar, ker ne dobivajo že dva meseca čaja. Krajno vodstvo se opravičuje, da ne dobivajo čaja tudi ruski ujetniki v Nemčiji, a prezro dejstvo, da dobe mesto čaja kavo, kar je dognal ameriški poverjenik sam. Ujeti zdravniki se pritožujejo, da ne spoštujejo njih osebno last, njih inštrumente itd. so jim vzeli. Pošta ni urejena. Denar nakazan po bankah pride le redkokrat v roke naslovi-teljev.
Na Bol!«.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. marca. Uradno se razglaša:
Nikjer posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. marca. Veliki glavni stan:
NJ? novega,
Vrhovno vojno vodstvo.
Osvojena severna Albanija,
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Dejstvo, da so naši pregnali Italijane iz Drača, je povzročilo pri veČini albanskega prebivalstva živahno zadovoljstvo. Vest o vhodu c. in kr. čet se je hitro razširila po albanskem običaju na optični način od griča, do griča in že malo po zavzetju mesta je domače prebivalstvo v Tirani, Ka-vaji in Elbasanu izvedelo o koncu italijanskega gospodstva v severni Albaniji. Se-verna_ Albanija je sedaj cela do približno svoječasno nameravane železniške proge Drač- Kavaja—Pekinje—Elbasan—Ohridsko jezero v rokah osvojiteljev. Zavzeto ozemlje meri približno 20.000 m'.
Valonski poveljnik zopet podrejen Cadornl.
Lugano, 2. marca. Danes je izšel dekret, ki generala Bertozzija zopet podreja Cadorni. S tem je znani decemberski dekret, po katerem je bil Bertozzi neodvisen, razveljavljen in vlada tako pritrjuje ostri graji Bertozzijevega vojnega vodstva pri Draču.
Ranjenci laške draške armade.
Lugano. Iz Milana se poroča: V Brindisi in Bari so prepeljali zadnje dni osem vojaških transportnih parnikov z ranjenci iz Drača.
Črnogorski kralj in kraljica v francoskem ujetništvu.
Curih. Italijanska kraljica Helena je zelo razljučena na nastop francoske vlade, ki ji onemogočuje vsak stik z njenimi starši, Poslanih pisem ali ne dostavijo ali jih pa močno cenzurirajo. Črnogorski kraljici Mileni niso dovolili poseliti v Rimu laško kraljico, njeno hčer.
Essad v Niči,
Rim, 3. marca, (K. u.) Essad Toptanl je prišel rine 1. marca v Nico.
X X
X
Vesti iz Srbije,
Pretekli petek so imeli v Belgradu vojaški zdravniki svoj sestanek, katerega se jc udeležil tudi generalni guverner grof Salis-Seewis. — Ob priliki otvoritve železniškega mosta na Savi so poslali našemu cesarju avstrijski častniki belgrajske garnizije umetniško izdelano plaketo, katero je izdelal nadporočnik Tarjan Oskar. Umetnik jc dobil od cesarja za to svoje umetniško delo zlato z briljanti okrašeno uro. — Dokler se v Belgradu ne otvori podružnica avstro-ogrske banke, se more raztrgan papirnat denar zamenjati pri gu-bernijalni blagajni, — Vojaška oblast je naročila predsedniku belgrajske občine, da naj izda oglas na prebivalstvo za nabiranje cunj, katere se plačujejo z ozirom na kakovost, in sicer 100 kg od 12—15 K,
XXX
Veliki vojni svet v Solunu.
Solun. Ko se je vrnil general Sarrail iz Aten, je zboroval veliki vojni svet, ki je moral razpravljati o važnih zadevah, ker so drugi dan v velikem obsegu premikali čete na angleško francoski bojni črti.
Solunska ojačenja.
Amsterdam. Times« poročajo iz Soluna: Ojačenja dohajajo sedaj vsak dan v večjem obsegu kakor kdaj koli prej. Vse čete so že privajane ozemlju. Srbske čete s Krfa pričakujejo začetkom marca.
Italijanska konjeniška divizija za Solun.
Rim, 2. marca. Italija je sklenila poslati v Solun eno konjeniško divizijo.
Zakaj ententa vabi grškega kralja v Solun.
Budimpešta, 2, marca, »Pester Lloyd« poroča iz Sofije: Danes došle vesti potrjujejo, da je general Sarrail povabil grškega kralja, naj si pride ogledal solunske utrdbe. Pristavlja se, da bi ententa v tem slučaju povzročila državni prevrat, Venizelosa bi oklicali za predsednika, kralja pa v Solunu zaprli, v Atenah pa bi ententini agenti napravili vstajo.
Grški kralj ne potuje v Solun.
Atene, 3. marca, (K. u.) Listi poročajo: Zunanji položaj ne dovoljuje kralju Konstantinu, da bi zapustil Atene in obiskal solunski tabor.
Grške ladje in Anglija,
Bukarešt, 2, marca. Kakor poročajo ii Londona, je angleško brodovje grške ladje »Janina«, »Agios«, »Dimitrios« in »Fisos«, ki so vozile žito za Grško, ustavilo na Malti.
Kreto zasedejo za Italijo?
Curih. 2. marca Švicarska brzojavna agencija poroča po nekem grškem listu, da že nekaj časa krožijo po Kreti vesti, da bo ententa v kratkem zasedla Suda-Bai in tudi druge točke na Kreti, Sodijo, da spada tudi Kreta med plen, katerega je ententa obljubila Italiji, če prične vojsko proti Avstriji.
X x X Rumunski senat.
Bukarešt, 2. marca. (Kor, ur,) V senatu je dr, Bardescu naučnega ministra in-terpeliral radi dijaškega časopisa »Fulge-rul«, ki je v članku sramotil univerzo v Jassyju. Senatorja Peter Missir in Gradi -steanu sta ga prekinila z ostrimi medklici, opozarjala na svobodo rumunskega časopisja in govornika dolžila, da ne zastopa rumunskih interesov. Toma Jonescu je interpelacijo imenoval sramotno, nakar mu je Gregor Cantacuzene zaklical, da je on brez časti, ker jemlje denar od bolnikov. Prišlo bi do pretepa, da ni nastopil predsednik. Naučni minister je odgovoril, da dotičnega članka ne pozna, obžaluje pa, da se to spravlja na dan v času, ko je spor na univerzi v Jassyju končan,
Rumunska armada.
Budimpešta, 2. marca. Iz Bukarešta se poroča: Vojaški krogi pravijo, da bo re-
organizacija rumunska armade kmalu končana. Postavijo še nekaj novih polkov in vseh bo 120.
Notranji boji v Rumuniji.
BukareSt, 1. marca. Bivši minister Ksenopol je izjavil, da je med unionisti, ki so za vojno proti Avstriji in pristaši Carpa in Margmlomana, ki so prijatelji Nemcev, nastal silovit boj. Čeprav nemštvo razvija veliko propagando, vendar se širi stranka unionLstov. Bratianu skuša plavati med obema strujama in poizkuša vse, da mu ni treba z barvo na dan. Razne stvari, n. pr. žitna kupčija z Angleži, je vzbudila Nemce, ki so raditega od vlade zahtevali pojasnil glede rumunske nevtralnosti.
Študenti na univerzi Jassy. — Rektor ot ste/
Bukarešt 1. mar«" ' (Kor. ur.) Včeraj je rektor Stcrr ■< ,'sei; Hliščnem senatu sporočil, da je p. esorski zbor sklenil študentom naložene kazni preklicati. Senat je to odobril. Rektor Sterč je rekel, da je bilo gibanje med dijake zanešeno od zunaj in naperjeno proti njegovi osebi. Ker hoče zabraniti uadaljne zapletljaje, odstopa kot rektor, kar je že sporočil naučnemu ministru.
Kaj smo kupil? v Rumuniji.
Bern, 1, marca. Milanski »Secolo < poroča iz Bukarešta: Rumunija in osrednji sili so sedaj sklenile drugo kupno pogodbo in Rumunija je prodala 100.000 vagonov koruze, ovsa in ječmena. Osrednji sili sta pokupili tudi še vso koruzo prejšnjega leta, katere je tudi 100 000 vagonov.
Filipescu pri carju na kosilu.
Bukarešt, 1. marca. (Kor. ur.) Posebni dopisnik »Epoce« poroča iz Petrograda: Po dva dnevnem bivanju v glavnem stanu fe Filipescu dospel v Petrograd, kjer ga je car v petek povabil na obed.
Vojsko z lioliio.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. marca. Uradno se razglaša:
Nikjer posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
Naknadaa p;*eb;racja v Italiji.
Lugano. Italijanska vlada napoveduje veliko naknadno prebiranje vseh letnikov armade in mornarice.
Italijani se branijo priseči.
V Modeni je priseglo te dni 2500 novih rezervnih častnikov, od katerih pa štirje niso hoteli priseči, Vse štiri so zaprli in pridejo pred voino sodišče. Cenzura je listom prepovedala o tem kaj pisati.
Oborožene italijanske trgovske ladje.
Rim. (Kor. ur.) »Agenze Nazionale« poroča iz ameriških krogov: Italijanski veleposlanik v Washingtonu je izročil noto, s katero izjavlja italijanska vlada, da so oboroženi italijanski tovorni in oscbr.i pazniki, a s topovi nastopijo le če jih napadejo.
Otvoritev italijanske zbornice.
Curih; 2. marca. (Kor. u.) V včerajšnji otvoritveni seji je, ko so prcčitali zapisnik, prvi govoril posl. Bisolatti: »Italija trene-taje gleda na strašen boj Francije pri Ver-dunu. Francija je lahko zagotovljena, dč> se ne vojskujejo italijanska čustva pri Soči le z Avstrijo, marveč tudi z Nemčijo. Predsednika prosi, naj izporoČi Franciji, da je Italija solidarna s francoskim orožjem, ki naj ga spremlja sreča in da Italijani občudujejo in ostanejo zvesti vzoru sloge in svobode. Govorniku so ploskali, posebno glasni so bili nekateri angleški častniki na galeriji. Nekaj časa zbornica čaka, da bi pritrdil govorniku Sonnino ali kak drugi navzoči minister, ki pa ostanejo tiho. Zbornični predsednik Mrrcora l.ziavi na to, da rad izvede, kar je izprožil Bissolatti, ker sodi, da nihče ne ugovarja. To odgovarja tudi popolnoma njegovemu osebnemu nazoru. Predsednik se spominja na to nekaterih umrlih poslancev in posebno obžaluje, ker ne dožive uresničenja svitlih sanj Italije s svojimi upravičenimi mejami, ki bo potem močnejša in bolj spoštovana. Listi, ki so v zvezi z Bissolattijevo strujo, obžalujejo, ker so ministri popolnoma molčali in groze vladi. Zelo so opazili, ker so socialisti opustili vsak znak pritrjevanja ali odobravanja Bissolatijevi izjavi.
Proti Salandri.
Lugano, 2. marca. »Corriere della Sera«, ki je doslej vedno podpiral vlado, zdaj ljuto kritizira Salandrov kabinet in zahteva, da se kabinet izpopolni z intervencijo-nisti, s čemur bo ministrstvo ojačeno in bo lahko odločnejše delovalo.
Nemiri ▼ Bresciji in Salernu.
Chiazzo, 3. marca, (K. u.) O nemirih se poroča iz Brescije in iz Salerna: Ubit je bil en vojak, ranjenih pa 20. Na blagu je veliko škode.
Pomanjkanje premoga v Italiji.
Rim. (Kor. ur.) Kraljev namestnik je pooblastil ministrstvo, da sme povišati cene osebnih, blagovnih in prtljažnih voženj
na železnicah in na ladjah za 10 odstotkov in da sme opustiti gotovo število vlakov in voženj z ladjami. Pooblastilo se sklicuje na pomanjkanje premoga.
Skril za superaMrirane vojne 'n-vaiide.
Vojno ministrstvo je izdalo več važnih odlokov, ki odrejajo sledeče: Že superar-bitrirani vojni invalidi, ki so še potrebni zdravljenja ali šolanja, se lahko javijo sami ali pa jih naznani deželna komisija, da se gredo Še zdravit v vojaške zavode, ki so najbližji njihovemu bivališču. V bolnicah še nadalje dobivajo svojo oskrbno pristojbino, poleg nje pa še obleko, hrano in stanovanje v naturi. Ta odredba velja tudi za notranje bolezni.
Imenovani list je namreč na nečuven način žalil Hrvate,
—	Umrl je v Sodražici g. Ivan Pakiž, bivši župan.
—	Poslanec dr. Drexel. Kakor poroča »Reichspost«, je imelo posredovanje papeža v korist ujetega predarlskega poslanca vojnega kurata dr. Drexla pri ruskem carju popoln uspeh. Rusi so namreč dr. Drexle osumili vohunstva in ga zaprli.
—	Umrl je v Zagrebu prejšnji župan in predsednik hrvatske trgovske in obrtne zbornice Kari M o n d e k a r.
—	Konjska mesnica v Zagrebu. V Zagrebu se otvori v soboto mesnica, v kateri se bode prodajalo konjsko meso in sicer kilo 2 K do 2 K 80 vin.
Fre'tagov zemljevid Albanije je pravkar izšel in stane 1 K. Dobi se v Katoliški bukvami.
ni, od Doberdoba. Zadnje čase se je sovražnik spravil na Miren in Solkan, ki ju vsak dan pozdravlja z granatami velikega kalibra; danes so se posule tri hiše v Solkanu. — Danes popoldne od 2. do 3. ure je padlo krog 100 granat v bližino Rdeče hiše; dve sta padli na žensko, sedaj vojaško bolnišnico in ranili v sobi dva bolnika. Na cesti je ubilo dva vprežena vola in ranilo voznika; voz je popolnoma razbilo. Tudi blizu južne postaje ni nič varno hoditi. Močno je poškodovana luteranska cerkev; granata je šla skozi zvonik tako da stoji okonci le še na dveh točkah in par ope-ah, — Danes so cel dan padale granate v Vrtojbo in napravile precej škode, — V Gorici so odprti hoteli: Zlati jelen, Park, Tri krone in Union. Na Korzu je odprta Mungerletova zaloga vina. Danes je dospelo par vagonov piva, katero so prodajali po 80 vin. vrček. Sedaj se dobi v mestu petrolej po 26 vin. liter, premog pa po 6 K 100 kg.
Tržaška policija. Iz Trsta poročajo listom, da je ravnatelj tržaške policije, Ma-nussi, stopil v armado kot major pri konjenici, upravitelj tržaške policije je sedaj vladni svetnik Mahovec.
Tržaški namestnik Fries-Skene je daroval pomožnemu odboru za begunce iz Primorske v Lipnici 500 K.
Notranji minister princ Hohenlohe je izročil tržaškemu namestniku 12.250 kron kot dobiček dobrodelnega koncerta na Dunaju. Znesek je namenjen za goriške begunce.
Kako {e bil ujet praporščak Mravle,
Pišejo nam: K notici o Milanu Mravletu pripomnim sledeče: Praporščak (ne kadet) Milan Mravle se je udeležil 15. februarja prostovoljno napada na italijansko posio-jansko. Med jurišem je skočil čez sovražni obrambni zid in zaklical: »Sedaj smo mi tukaj gospodarji!« Počile so ročne granate, padle so plinove bombe. Vse se je zavilo v gosto meglo dima. Ko se je dim razkadil, ni bilo ne slišati ne videti več junaškega praporščaka. Vsi smo mislili, da je padel, ko zastavi Cadorna svoje pero: »Pri sovražnemu napadu .... smo ujeli enega častnika in šest mož.«
Iz Furlanije priobčuje »L'eco del Li-torale« naslednje vesti: Vsa polja levo od Soče so neobdelana, dočim je zemlja na črti Fiumicello—Ruda—Romans obdelana. Močno primanjkuje živil, posebno mesa. Cene živilom so občutno poskočile. Nasproti prebivalstvu, ki je ostalo na svojih domovih, postopa sovražna vojaška oblast zelo nezaupno;, ljudi zapirajo za vsak nič, na vsako anonimno ovadbo. Sovražne čete ne kažejo prav nič bojevitega duha ter se že slišijo glasovi o bližnjem umikanju. »Rešiteljska« ideja se je razkadila v nič, ker ni nič osvoboditi, nič rešiti. Nasprotno, Furlani komaj čakajo, da naši poženo Italijane domov, ki so prinesli po naravi blagoslovljenim krajem opustošenje in smrt.
Kuharski tečaj so za poskušnjo vpe-liali na tržaški mestni in meščanski dekliški šoli v ulici Giuseppe Parini. Prostora je za 18 učenk. Dosedanji uspehi so zelo zadovoljivi in ni izključeno, da bodo enak« tečaje uvedli na vseh mestnih šolah.
Dobrodelno veselico priredi v nedeljo dne 5. marca, pod vodstvom učiteljstva šolska mladina v Sv, Križu pri Trstu. Čisti dobiček je namenjen vdovam in sirotam padlih vojakov, zato je pričakovati obilne udeležbe.
Bogat dar tržaški mestni občini. Tr-
žaškemu mestnemu muzeju sta zapustila Viktor in Josipina Oblasser prebogato zbirko dragocenih starin in umetnin vseh vrst. Zbirko je že prevzel muzejski ravnatelj prof. Albert Puschi.
Umrla je goriška begunka gospa Marija vdova Basilisco, mati gospe Simzig, soproge profesorja in ravnatelja Friderika Simziga v Gorici.
V morje sta padli v Trstu dne 1. marca zjutraj, ko sta šli na državni kolodvor, da bi se odpeljali v Poreč, mati in hči, 40-letna Marija in 61etna Jolanda Nicini. V temi in megli je deklici na obali zmanjkalo tal ter je potegnila za seboj še mater. Rešil ju je redar Ugo Turus.
Umrl je v Ljubljani Anton Čuk, rojen v Pristavem na Goriškem v Brdih.
Umrla je v Baderni gospa Ela Puhar, roj. Braz, iz Srpenice, soproga c. kr. orož. stražmojstra.
Romunska kraljlca-vdova umrla.
Bukarešt, 2. marca, (Kor. ur.) Dane* dopoldne ob 8. uri 35 minut je umrla kra-ljica-vdova Elizabeta.
Bukarešt, 2. marca. (Kor. ur.) Kraljico Elizabeto pokopljejo v nedeljo v katedralki v Curtea-de Arges.
Bukarešt, 2. marca. (Kor. ur.) Rajna kraljica se je prehladila pred enim tednom. Pritisnila je pljučnica, na kateri jc umrla.
XXX
Rajna rumunska kraljica je bila rc jena I. 1843. Njen oče je bil knez Viljem Kare! Wied-Neuwied, mati kneginja Marija, princesa Nasavska. Poročila se ie
Dnevne novice.
-j- Otroci pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda pri birmi. Praški nadškof kardinal Skrbensky je 1. marca podelil v grajski kapeli v Konopištu otrokom pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvo-dinje Hohenberg zakrament svete birme. Botra kneginje Hohenberške je bila nad-vojvodinja Marija Terezija, boter kneza Maksa in kneza Ernesta pa prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef, katerega je zastopal dr. Jaroslav grof Thun.
-f Grof Tisza popravlja. Na podlagi tiskovnega zakona je ministrski predsednik grof Tisza. od uredništva »Pesti Hirlap« zahteval popravek, da grof Tisza ogrskemu narodu ni obljubil narodne samostojnosti. Nikdar ni rabil teh besed, tem manj, ker je neodvisnost ogrskega naroda zajamčena že v zakonih iz 1. 1723. in 1867. V svojem novoletnem govoru ni Ogrom obljubil plačila v kaki novi državnopravni obliki, ampak je le izrazil gotovo upanje, da bo Ogrska v neizpremenjeni državnopravni obliki prišla politično bolj krepko do veljave.
Kaj pomenjajo zadnje Tiszove besede, nam odkrije profesor Rez v »Pester Lloy-du«, kjer govori o ogrskem državniku Sze-cheniju: »Kar je Szechenyi prorokoval leta 1848. namreč, da bo Avstrija prej ali slej iztisnjena iz Nemčije in Italije in da se bo zunanja politika monarhije obrnila proti vzhodu in da bodo s tem v monarhiji poslali naši (ogrski) interesi odločilni, to se je deloma že zgodilo. Še pred uresničenjem je izrekel, da se mora težišče monarhije prestaviti na Ogrsko.«
-j- S pošte. Poštni praktikant Beatus Zappin je imenovan za poštnega asistenta, poštni aspirant Ivan Bregant za oficianta v Idriji ter poštni adjunkt Pavel Chitter za poštarja v Momjanu. — Poštarica Ivana Smerdu je premeščena iz Devina v Št. Vid nad Ljubljano. — V pokoj je stopila poštna oficijantka Marica Cegnar . — Umrla je poštna oficiantka Virginia Zen-covich. — Na polju časti in slave je padel za cesarja in domovino poštni praktikant Karel Poženel. — Poštni kontrolor Matko Rothel, ki službuje že ves čas vojske pri vojni pošti na severnem bojišču, je odlikovan z zlatim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne.
+ Za zagotovitev pomladanskih poljskih del je 3. marca izšla ministrska odredba, ki zavezuje poljedelce, naj obdelajo spomladi vso zemljo, če še ni obdelana. Žetvene komisije morajo skrbeti za t.o, da se poseje polje tudi spomladi 1916 pravočasno in popolnoma obdela. Kdor tega ne stori, se kaznuje z globo do 1000 kron ali z zaporom do enega meseca.
—	Vojni preskrbovalni urad za armado na boj:šču ie doslej prejel darov v vrednosti 26 in tri četrt milijona kron in skupni leži nad 400 milijonov kilogramov.
—	Vpoklic pisave zmožn'h črnovojnl-kov. »Reichenberger Ztg.« poroča: Vojni minister izjavil, da bodo v najkrajšem času vsi črnovojniki, ki znajo pisati in ki doslej še niso bili vojaki, vpoklicani, da bodo nadomestili pisarniško in podobno osobje v kolikor je sposobno za službo na fronti.
—	Ogrska šteje živino po stanju dne 15. marca, nakar misli vlada izdati nove odredbe za pospeševanje živine in konj.
Na vprašanje je deželna zveza ogrskih živinorejcev dobila največ odgovorov, da naj se vpelje še en tretji dan brez mesa.
—	Umrl je v Karlovcu profesor Davorin Devčič sin znanega hrvatskega pisatelja, star 29 let.
—	Strašna smrt v železni transmisiji. V valčnem mlinu Jožefa Okorn v Duplici je minoli ponedeljek železna transmisija zgrabila 11 letnega Okornovega sina in ga nesla s seboj. Ko jc prišel oče in ustavil napravo, je bil deček že mrtev in strašno razmesarjen.
—	Poročil se je v Litiji posestnik Josip Boriščak z gdčno. Minko Preinfalkovo iz Litije.
Prepovedan mažarski list. Narodne Novine« prinašajo naredbo hrvatske vlade, s katero se ustavlja mažarski list Szlaw-nia Matfvar Ujsag«, ki izhaja v Osjeku.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanski občinski svet ima sejo prihodnji torek.
lj Zo smrti odlikovan. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 2. bos, herc. polka profesor Izidor M o d i c.
lj Profesorski naslov je dobil učitelj IX. čin. razreda na ljubljanski obrtni šoli Viktor T u r p š e k , ki je potrjen na svojem učnem mestu.
lj Častna svetinja za 401etno zvesto službovanje je podeljena gdč, Jožefini B 1 u m a u e r , voditeljici detailne trgovine tvrdke Franc Kollmann v Ljubljani.
lj Prodaja pekovskega kruha za četrti okraj. Od nedelje, to je 5. marca 1916, naprej bode prodajal g. Zalar, pek na Starem trgu, kruh edino le za IV. okraj. Stranke IV. okraja se opozarjajo, da zamorejo na izkaznice št. IV. dobivati pekovski kruh pri g. Trčeku na Bregu, ali pri g, Zalarju na Starem trgu.
lj Pametna odredba o dostavitvi nakaznic za kruh in moko v Celovcu. S 3. t. m. so uvedli v Celovcu nov način razdelitve nakaznic za kruh in moko. Hišni gospodarji morajo predložiti seznam upravičenih oseb, ki stanujejo v hiši. Nakaznice se izroče nato le hišnim gospodarjem ali njih namestnikom temeljem seznama. Posameznim strankam nakaznic več ne izročajo. Priporočljivo tudi v Ljubljani.
lj Pustno nedeljo gremo v Moste. Tam bo v društvenem domu zanimiva predstava. Na dnevnem redu je: a) burka »Prepir med sosedi«, b) štiridejanska igra »Dekla božja«. Vrši se 1. dejanje na sv. večer v kmečki hiši, 2. na debeli četrtek istotam, 3. v mestni posredovalnici za delo, 4. o veliki noči v občinski ubožnici. — Spored je zanimiv, zabaven in poučen.
lj Umrli so v Ljubljani: Lucija Mohar, zasebnica, 81 let. — Ivana Dobre, občinska uboga, 45 let, — Anton Fiala, jetniški paznik v pok., 70 let. — Terezija Šivic, bivša kuharica, 60 let. — Ivan Arendas, saper.
lj Ponovno opozorilo. V Ljubljani se še niso vsi obrtniki, katerim so bile dostavljene tiskovine v svrho naznanitve obdačenega sladkorja, odzvali svoji dolžnosti. Polo ima prinesti zadnji danjutri na mestni magistrat, v takozvano Galletovo hišo I. nadstropje, soba št. 3 (nasproti posvetovalnice) vsakdo, kdor jo je dobil, bodisi že če ima, ali pa ne kaj sladkorja. Ako bi pole tozadevni zavezanec ne bil dobil ali če jo je izgubil, jo dobi istotam. Kdor bode dolžnost naznanila izpustil, se bode uvedla proti njemu stroga kazenska preiskava, katere zelo neprijetne posledice naj vsakdo pripiše sam sebi. Toliko zadnjikrat prizadetim na znanje!
lj Poročil se je g. Nedeljko Brixel z gdčno, Ivan Grumovo.
Primorske novice.
Obisk g. tržaškega namestnika pri beguncih na Dunaju. Tekom svojega zadnjega bivanja na Dunaju je obiskal g. tržaški namestnik na Dunaju se nahajajoče begunce s Primorskega. Ogledal si je najprej begunški dom v Quellengasse, kjer so družine nastanjene v velikem novem najem-niškem poslopju, in sicer vsaka družina zase v svojem stanovanju, potem na novo otvorjeni dijaški dom v Maria Hilfu kakor tudi za begunce določeno, izvrstno opremljeno čitalniško dvorano v Praterski ulici. Pov^pd je mogel z zadovoljstvom konsta-tirati, da je za primorske begunce v državni prestolnici v vsakem oziru kar najboljše preskrbljeno in da se naši deželani tamkaj počutijo prav dobro. Doraščajoča mladina obiskuje povsod šole. Vsi izgledajo kar najboljše ter jih navdaja samo ena želja, da bi namreč naše slavne vojske čim prej popolnoma potolkle sovražnika ter jim tako omogočile povratek v domovino. Gosp, namestnik sc je po večdnev-j nem službenem bivanju na Dunaju včeraj j zvečer povrnil v Trst.
Iz Goricc, 28. februarja. Danes je bilo ' slišati močno tfrmenie topov s kraške stra-
Btrfil 3LV
SLOVENEC, ^ V. vto&g mKv
ft 3(V>
L 1869. s poznejšim rumunskim kraljem Karlom I. Rajnica je znana pisateljica in pesnica. Njena dela so izhajala pod psevdonimom Carmen Sylva.
Tur® v vojski.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 29. februarja. Kavka-ška fronta: Turško generalštabno poročilo z dne 21. februarja trdi, da se je umikanje turške armade iz Erzeruma v zahodno ležeče postojanke izvršilo brez izgub in da so Turki pustili v trdnjavi le 50 starih topov, katerih niso mogli vzeti seboj. Istočasno zanikava turški generalni štab, da bi mi pri zavzetju Erzeruma ugrabili 80.000 ujetnikov in zaplenili 1000 topov. Isto poročilo povdarja, da Erzerum ni nobena prava trdnjava, marveč navadno odprto mesto, kojega utrdbe so bile brez vsake vojaške vrednosti. — Z ozirom na te trditve pribije vojno vodstvo, da je Erzerum najboljše utrjena trdnjava turške Male Azije, kjer se združi velika cesta proti zahodu iz Armenije in Anatolije in sploh vse boljše ceste turškega Transkav-kaza. Trdnjavo so Turki tekom let utrdili z nemško pomočjo in je Erzerum tvoril mogočno oviro za našo ofenzivo. Erzerum nudi možnost za obrambo proti severovzhodu in vzhodu. Po napadu petih dni je padla trdnjava, katero so Turki z veliko trdovratnostjo branili. O tem priča množica trupel. Napad na forte je trajal od 11. do vštetega 15. februarja. Ko smo zavzeli forte levega krila glavne postojanke, ki je 40 vrst široka, je bila zapečatena usoda notranjih fortov in levega krila, nato usoda fortov druge črte in glavne utrdbe. Po kratkih napadih so ostale te utrdbe, ki so bile polne turških trupel, v naši posesti. Med napadom na postojanko je bilo več turških polkov deloma uničenih, deloma s častniki vred ujetih. V prvi črti fortov smo zaplenili 197 topov različnega kalibra v dobrem stanju; v notranji obrambni črti trdnjave smo zaplenili zopet 126 topov. V trdnjavski zalogi Erzeruma smo našli zaloge različne vsebine. Ostanki armade se sedaj v neredu umikajo proti zahodu. Posamezni armadni zbori po 3 divizije štejejo le še po 3000 do 5000 pušk in nekaj municijskih voz, ostanek je ujet ali pa v boju uničen. Ujeti turški častniki in vojaki soglasno obtožujejo svoje vojno vodstvo, ki je čisto v rokah Nemcev. Ti so baje med napadi na trdnjavo Erzerum prvi zapustili trdnjavsko ozemlje, kar je povzročilo velik nered in paniko med že itak omamnimi turškimi četami.
Rusi se bližajo Trapecuntu.
Rotterdam, 2. marca. Reuter poroča /z Petrograda: Ruska armada se, zasledujoč umikajoče se Turke, bliža Trapecuntu.
Carigrad, 2. marca. Turško armadno vodstvo je odredilo v Trapecuntu obrambno stanje.
Boji v Mezopotamiji.
London, 1. marca. Reuter poroča uradno: Zjutraj 22. februarja je general Aylmer obstreljeval sovražne tabore ob bregu Tigrisa. Popolnoma iznenadeni sovražnik je imel teške izgube. Mal oddelek, ki je prodiral od Nasireha, je štiri milje severno od tam napadel sovražno silo, ki je po težkih izgubah pobegnila. Aylmer je drugi dan nadaljeval operacije, da zasede naprej potisnjeno postojanko na desnem bregu in da more od tam obstreljevati sovražno postojanko v Hannahu. Brzojavka z dne 26. februarja slove: Obstreljevanje sovražnega tabora pri Hannahu je v teku. Že drugič se poroča, da so se turške čete spopadle s prebivalstvom.
Francoski letalni napad na Smirno.
Milan, 2, marca. (Kor, ur.) Listi poročajo iz Soluna: Sedem francoskih letal je poletelo 29. m. m. s Kija nad Smirno. Na mesto in na tabor čet v okolici so metali bombe. Turški topovi so obstreljevali letala, ki so se vrnila čez Mudros v Solun.
Splošna mobilizacija v Egiptu.
Lugano, 2. marca. Iz Egipta poročajo o mobilizaciji vseh razpoložljivih bojnih sil proti grozeči nevarnosti nemško-turškega
napada. Kakor znano, je Časopisje štirispo-razuma pisalo, da je po padcu Erzeruma napad na Sueški prekop nemogoč,
Ogri in Turki.
Carigrad, 1. marca. (Kor. ur.) Ogri mislijo v Turčiji ustanoviti več bančnih podružnic. List »Hilal« toplo pozdravlja ogrsko gibanje za Turčijo. Ogrske kapitaliste nagiba predvsem moraličen moment, kajti na Ogrskem ni niti kapitala niti delovnih sil preveč. List prorokuje Ogrom in Turkom sijajno gospodarsko bodočnost.
Razno poročita.
Papež in zračni napadi.
Gradec, 2. marca. Prejšnji rimski dopisnik »Grazer Volksblatta« poroča po zanesljivih vesteh iz Curiha, da papež ni protestiral radi metanja bomb na Milan in Raveno. Pač pa je državni tajnik kardinal Gasparri izrekel sočutje sv. očeta in obenem naročil, naj se taki dogodki naznanijo sv. očetu. To naročilo velja tedaj tudi za Italijo glede napada na Ljubljano.
Ogrsko časopisje.
Ogrska vlada je ustanovila centralo za časnikarski papir. Vse zaloge takega papirja so pod zaporo. 6-vinarski listi ne smejo imeti na teden preko 49 strani, 12-vinarski pa k večjem 98 strani.
Polkovniški proces v Švici.
Bern, 2. marca. Zvezni svet je v svoji seji z generalom razpravljal o zadevi polkovnikov Egli in Wattemoil. Oba častnika sta bila obsojena disciplinarnim potom na 20 dni strogega zapora in sta odstavljena kot sekcijska načelnika generalštabnega oddelka. O njuni vporabi na drugem mestu vojaške uprave bo zvezni svet pozneje sklepal.
Polkovnik Egli odstopil iz generalnega štaba.
Bern, 3. marca. (Kor. ur.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Polkovnik Egli je položil zveznemu svetu demisijo kot sekčni načelnik vojaškega poizvedovalnega oddelka generalnega štaba.
Nemiri na Španskem.
Bern, 3. marca. (K. u.) Na Španskem je izbruhnila gospodarska kriza. O njej poroča »Temps«: Položaj v Valenciji je resen. Odstopil je župan. Ob spopadih med policijo in stavkajočimi je bilo več mrtvih
predstavi
v deželnem gledališču.
Senzacija sezije:
Skrivnost
na Sensenheimu.
Kriminalna odkritja v petih oddelkih po romanu G. Wernorja. — V glavni vlogi Friderik Zellnik in Egeda Nissen.
680
Samo danes v petek in jutri v soboto I
in ranjenih. Trgovine ln tvornlce so zaprte. Mesto ni razsvetljeno. Časopisi ne izhajajo. Proti draginji so demonstrirali v Coruni, Soriji, Barceloni, Sevilji in v Ca-dizu.
Nemci internirani ▼ Španiji.
Pri San Štefanu na Isle de Leon je urejen koncentracijski tabor za Nemce iz Ka-meruna, kateri so bili razoroženi v španski Gvineji. Parnik »Villa Verde« spremljan od vojne ladje odpelje prvi transport na imenovani otok. Isle de Leon se imenuje španski otok, na katerem ležita mesti Ca-diz in San Fernando.
Kitajci in Japonci.
Berlin, 2. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Kakor pišejo ruski listi, je japonska vlada sklenila zadnjič posvariti Juanšikaja. Če bo ta še vedno skušal obnoviti monarhijo in se mu ne posreči kak dogovor z revolucijonarji, bo Japonska tem ponudila svojo pomoč.
g
srednje starosti, za pospravljanje 2 sob se iš6e za dopoldne. Vež v trgovini Šinkovlc nasl. Mestni trg.
Jabolko
*dr*T» ln boljše vr> rt«, •• kapljo »vsaki mnoiinl. Interesenti naj pošljejo vzorce z navedbo najnižje cene v poštnem zavoju po povzetja. Julija Sipek v mlekarn? Ivana HorvaUča, Zagreb, Ilica 69.
Sart Ijeua moka
IP^ brez vsakih kart!
Samo pri meni se dobi fina šartljeva moka, znamka
Samo en zavitek rabite za en šartelj, brez da bi potrebovali
kaj sladkorja, kvasa ali drugih	——■———
reči. — En zavitek stane samo	K 1*30.
Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke.
Cc se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pojasnila o vporabi se prilože. - Naročite obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke
znamk* „HAS1N"
(538)
IVAN UREK, Ljubljana
Streliška ulica 22 (prej v Borovljah na Koroškem).
Kupimo po najvišjih cenah domača semena kakor: črno in rdečo deteljo, repno, laneno in korenjevo seme, razna travna semena, čebulček, česen, grah, bučne peške, fine vrste fižolov in drugo. — Trgovina s semeni Sever & tlrbanič, Ljubljana
Wolfova ulica štev. 12.
S.
cvtco

Ofoorifep
Iro fvfe&cij o f?e t tej cvi vi c
3t>an Gričar
$>etenfmiyova ulica 3
560
Posteljna
izbiri in pa jako nizkih cenah priporoča turdka
n. S E. SkaberiiE, bjubljana
ITlestni trg šteu. 10.
Tovarna čevljev v Tržiču na
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo m drobno
■Mn.4
Izdaja konzorcij »Slovenca«..
v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Vojaški čevlji za možtvo in častnike se dobe v vsaki množini. m
—'—"———	CT'
»Katoliške Tiakaroe* '
Odjro^orni urednik: Jot«! Bo tiafiar. državni bosImmc«