3. štev. V Kranju, dne 22. januarja 1910.
XL leto.
Političen in gospodarska list.
Stane n Kranj i dostavljanjem na dom i K, po pošti m celo loto 4 K, sa pol leta 3 K, za drago državo ataae 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na narodno brca istodobno vpošiljatva naročnin« se ne ozira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi goap. K. Floriane v «Zvezdi».
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ========
Inierati se računajo ta eeto stran 50 K, ta pol strani SO K. za četrt strani 80 K. Insereti se plačujejo naprej. Za Manjša t menila se plačuje ta petit-vrsto 10 Tin., če se tiska enkrat, n večkrat znaten popust — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankir&ti. — Rokopisi se ne vračajo.
Pogumno naprej!
Na boj na divje Araonite, sovražnika'rodu srdite je Jefte hrabro četo zbral.... Simon Gregorčič.
Hudoben fant, ki p« nuna pod nosom le prav nobenih brčie, si natakne v peresnik nove, silno šplčasto pero, katero pomoti v pristen strop in zapise v »Slovencu« tele značilne besede: Porini sovražniku nož v srcel Po rasnih shodih spušča predrzne govorance nad poštenim sloveo-akjm ljudstvo«,'preklinja doslej veljavne naravne postave in ščuva novodobne klerikalce zoper pohlevne liberalce, pa vendar ga ne primejo za njegova dolga ušesa, prav kakor bi zanj veljale posebne postave. I o zato hujska, hujska in hujska dalje ...
Brezstidna pisava tega domišljavega fanta je prešla že v meso in kri vsemu klerikalnemu časopisju. »Slovenec* je danes najinfamnejši, najbolj lažniv list na Slovenskem. Njegov ton je otroval i malone vse pristaše S. L. 3. In opraviti imamo celo v deželnem zbora c «DoppelgšogerjU »Slovence vib» revolver* žurnalistov. Ne poznajo več nobene dostojnosti, nobene tolerantnosti, pristopni niso za nobeno pametno besedo, ampak vodi jih grdo sovraštvo in brezmejno strankarstvo jih spremlja na vseh koncih in krajih. Slepa strast jih pelja do brezsrčne krutosti, da, celo do nedosegljive brutalnosti. Svetopisemski izrek pravi: So sami šarlatani, sami sedemkrat nabruSeni meči.
In zakaj povdarjamo to? Zategadelj, da dajemo našim poslancem, ki imajo opravka s temi sfanatiziranimi ljudmi in so v manjšini, nov pogum, svežejo moč, da vračajo šilo za ognjilo. Da so neizprosni, da ne odnehajo za las in da
eventualno z zadnjo silo preprečijo sovražnikove nakane. Nič odnehati! Nobene popustljivosti ih nobenega komplimenta 1 Naša cesta je ravna in preračunana. Nima ovinkov in stranskih poti, temveč je začrtana edinole do cilja, ki pelje do konca, do — zmage. In to imejmo vsikdar pred očmi!
Najlepša prilika za skupen spopad bo morda že prihodnji torek, ko pride na dnevni red od klerikalcev toli hvalisana Izprememba občinskega volilnega reda za mesto Ljubljano. Sedanja klerikalna veČina si hoče enkrat za vselej zasigurati tudi v tej narodno-hapredni postojanki neomejeno oblast po vzorcu dunajskih strahovladarjev. Obenem pa se po 27 letih odpirajo na strežaj vrata ljubljanskim Nemcem. Še se niso streznili sramu, da so prodali za skledico lečo Nemcem Belo peč, rdečica jih več ne obliva, Z *ko se spomnijo, da smo dobili nepotrebno nemško gimnazijo in nepotrebnega nemškega Šolskega nadzornika, držati pa tudi ne znajo slovesno izjavljenih obljub, ker sedi v Bleiweisovi palači še vedno — Božidar Sdiwaw. So brez vesti in gledajo v Rim.
Zatorej povejte jim v obraz, kar jim gre! Ne strašite se boja! Saj ne zaslužijo nobenega pardona! Stržen.
Kranjski deželni zbor«
V prvi seji po novem letu je deželni zbor sklenil uvesti mostnino za avtomobile na mostu pri Radečah, preložiti okrajno cesto iz Kranja na Zgornjo Besnico in zvišati pokojnine deželnih uslužbencev. — Klerikalni načrt za izpremembo občinskega volilnega reda ljubljanskega se je na zahtevo
naprednih poslancev odstavil z dnevnega reds, ker ga je glavar dal pretipostavno na dnevni red, ko te Se nt vršilo prvo čitanje. — Nato je bil sprejet nujni predlog poslanca Hladaika proti uvedbi novega davka na vino. — V popoldanski seji je prišla v razpravo prodaja lesa v podmolniskem gosdn, ki je napravila toliko pisanja. — Dr. Šosteršič je vložil predlog glede volilne dolžnosti. — Dr. Tavčar in dr. Triller vložita interpelacijo zaradi nepravilnega postopanja deželnega glavarja z dr. Lampe-tovim dodatnim predlogom k zakonski predlogi za oprostitev osebne dehodarino od deželnih doklad v seji z dne 28. decembra 1909, kateri predlog bi se bil moral kot samostalni predlog v smislu § 24 opravilnika predvsem odkazati kakemu odseka, ker doticai predleg v deželnem odboru ni bil nikdar aprejet in ga torej dr. Lampe ni stavil v imenu deželnega odbora. — Predlog o zvišanju letne dotacije za agrarne operacije se izroči finančnemu odseku, predlog za mostnino od avtomobilov na deželnem mostu čez Savo pri Radečah pa upravnemu odseku. — Finančnemu odseku se izroči predlog glede odplačila dolga za zgradbo deželnega gledališča. — Sprejme ae predlog In resolucija proti razširjenju konsumnega davka na vino. — Razpravlja se še o deželnih računskih sklepih.
Prihodnja seja bo v torek.
Gospodarski del.
Nakupni a vise, C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nakupni avizo zaradi zagotovijenja sena za vojno upravo. Zagotovit-vene razprave se bodo vršile v Gorici dne 31. januarja 1910 in v Puiju 1. februarja 1910 pri
PODLISTEK.
Žurnallst.
Moja časnikarska izpoved.
Jaz aicer ne znam besede žurnalist tako originalno izgovoriti, kakor moj prijatelj Janko, doma iz obrtnega Stražišča in sedaj zaslužno delujoč na lepem Gorenjskem. Prepričan pa naj bo moj Janke, da je časnikarsko delovanje prav tako težko in odgovorno, in sitno, in nehvaležno, kakor delovanje na političnem polju, kateremu ae je posvetil on.
C časnikarskih težavah sem se poučil že v mladih letih. V drugi latinski šoli sem ustanovil dva študentovska lista, ki pa nista prišla čez prvo številko in sta umrla mučne smrti v nedolžni rosni mladosti. Od tistega časa me je minulo vsako veselje, ustanavljati časopise te ali one baze. Vendar mi pa neka žilica ni dala nikakor miru, da ne bi bil semintja pomočil peresa Se kot Študent za ta ali oni časopis. Da sem bil zaljubljen v svoje objavljene članke, notice i. L d., da sem jih skrbno izrezal iz raznih listov, kjer so bili objavljeni in da sem te izrezke vestno hranil v skritem kotičku svojega kovčega, kdo se bo temu čudil in kdo mi zameril to moje samoljubje.
Moje Studentovsko časnikarjenje se je vrtelo zgolj okoli strogo kulturnih zadev. Ocenjeval sem veselice in koncerte, postavljal zaslužnim možem skromne literarne spomenike i. t. d.
Tej smeri svojega časnikarskega delovanja sam ostal tudi zvest, ko sem se seznanil že pred dolgimi leti s Vami, gospod urednik, in začel dopisovati v Vaš cenjeni list, ki obhaja letos svojo desetletnico.
Meje sodelovanje pri Vašem listu je bilo namenjeno samo kulturnim stvarem. Za to ste mi priča Vi, gospod urednik, in vsak, ki me natančneje pozna.
Politične stvari same me niso nikoli zanimale. In mrzel mi je in ostuden mi je bil vedno sirovi način političnega bojevanja, ki ga opazujemo danes po slovenskih političnih glasilih. Z vehementnimi sredstvi pobijati svoje nasprotnike, prati njih umazano zasebno perilo, brezsrčno in krivično uničevati eksistence, z zloradostjo jemati bližnjemu dobro ime. celo mrliče klicati iz grobov in kaliti njih smrtni mir, v tem žanru se navadno giblje naše politično bojevanje, ki kaže vso mizerijo naših neznosnih razmer, ki kaže naravnost vaški in gor-janski položaj slovenskega naroda brez poleta, brez velikih idej.
Moje načelo pa je, da bodi tudi politični boj dostojen. Lahko je oster, mora pa imeti na sebi nekaj elegantnega, nekaj, kar je vzvišeno nad mc-rečo in večkrat umazano vsakdanjost. Večkrat naravnost brezstidna politično bojevanje je pri nas rodilo brez meje gorja: razdrlo je medsebojno zaupanje, uničilo stare prijateljske vezi, provzročilo naravnost satanska sovraštva, pogubilo marsikate-
rega moža, ki bi bil sicer lahko mnogo koristil svojemu narodu.
Dostojnost v bojevanju, to bodi geslo časnikarju. Druga njegova naloga pa je, da se pošteno, res in idealno trudi za vsestransko povzdigo naše kulture, naše prosvete. V kulturnem delovanju naj bi bili časopisi previdni, modri, neustrašeni vodniki. Rad bi videl, da bi tudi »Gorenjec* vedno imel pred očmi kulturno svojo nalogo in jo rtkušal voditi tako, kakor je to delal doslej in kakor naj bi Se v višji meri delal zanaprej. In ako so moji skromni prispevki količkaj pripomogli, da je izvr Seval »Gorenjec* svoj strogo kulturni poklic, potem sem zadovoljen, in bom v ta namen še prav rad prijel za pero. Nikdar pa nisem in ne bom rabil črnila, papirja in časa za polemične članke, sa napade, dati se mi je že večkrat očitalo in od gotove strani celo hudo zamerilo, češ, da asm imel pri takih osebnih napadih svojo roko vmes. A moja vest je mirna v tem ozira. Se bodo ljudje že pomirili in spoznali, da so sodili po krivem hi natolcevali brez potrebe in brez dokaza, človeka, kateremu je tuje ostudno, nedostojno napadanje ljudi po listih in kateri slejkakorprej prisega na zlato gieslo.: časopisje naj služi v prvi vrsti strogo kulturnim namenom. Da, resnično vam povem, le to eno nam je res potrebno in vse drugo nam bo priroščeno.
c in kr. vojaških oskrbovalnih skladiščih. Pismene ponudbe je poslati do 9. ure dopoldne gori navedenih dni dotičnicia oskrbovalnima skladiščema. Nakupni avizo je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Raipts mmm Sota. C. kr. ravnateljstvo severovzhodne železnico na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbomid v Ljubljani, da odda dobavo 17J00 m* odpadkov in krajnikov lesa ier 2100 ma okleščkov mehkega lesa za leto 1910. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz ponudbenih vzorcev, ki ae dobe pri .Abteilung für Zugförderung»- und Werkstärtendienst der k. k. Nordwestbahndirektion Wien, Nordweatbahohof" sleherni dan med 10. in ix. uro dopoldne Ponudbe je vložiti pri gori navedenem oddelku ravnateljstva severozahodne železnice na Dunaju najkasneje do 81. januarja L1. 12. ure opoldne.
Tataakl aafata ? Kranja *aa 17. jaaaaarfa šftO. lata, —- Prignalo se je: 89 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, 48 glav goveje živine hrvaške, — domačih telet, — hrvaških telet, 51 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 68-60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerai 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 7*50, rž K 950, oves K 8—, ajda K 7—,
Sno seme K, fižol ribničan K —, man-on K —, koks —, krompir K 2*80 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*-— do 65*—.
Sokolstvo na Gorenjskem.
Sokolstvo, ki se bori za strogo narodna načela, ki hoče in stremi, da postane naš narod čil in krepak telesno in naravno, da se povzpne in vzdrži na tisti višini, da lahko tekmuje z vsakim drugim narodom in v vsakem oziru si je pridobilo povsod na Slovenskem, tako tudi na Gorenjskem v narodnem in družabnem življenju častno mesto.
Saj je to organizacija, pod krili katere ni razločka med stanovi, ki izključuje vsako koristo-lovstvo, katera ima pred očmi le splošen blagor naroda v probuji in napredku, društvo, ki dosega to z neumornim, vztrajnim in vsestranskim delom lastne vzgoje v telovadnici. Vpliv te vzgoje vidimo povsod, uspehov se ne.da tajiti; in da raste zanimanje za sokolstvo, da stopa to po začrtani poti krepko naprej in ne nazaj, to nam dokazuje množeče se število te narodne vojske, zbirajoče se vedno hitrejše in zdatnejše pod praporom, ki se dviga vedno odkrito in zavedno.
Računi, ki jih polaga narodu, izkazujejo vedno le delo, neumorno in zdatno, zato se mu ljudstvo pridružuje; to vidimo dovolj jasno v tem, da je naraslo število slovenskih sokol skih društev od leta 1904, ko se je vršil v Ljubljani drugi slovenski vsesokolski zlet, do danes od 14 na 64 in število članov (možkih in ženskih) od 2104 na 6962.
Na Gorenjskem sta bili takrat samo dve društvi, v Kranju in Tržiču, danes pa imamo devet krepkih društev, v katerih se povsod najmarljivejše
Josip Prerok:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
»Kaj bi nadlegovali I" ga je prekinil poštar. .Tu v Zapolju se nič ne nadleguje, posebno pri nas ne, ko smo veseli, ako vidimo kakega gosta. No, sčasom se boste že privadili Veste, jaz silno ljubim vesele ljudi, posebno takole po večerji, ko hčerka zaigra malo na klavir, včasih tudi kaj zapoje, in vino, ki ga gotovo ne boste grajali, nas oživi še bolj, da uganemo marsikako modro, kajne, šolmošterl?"
Nadučitelj je prikimal in se napotil prvi po stopnicah. Videti je bilo, da je pri poštarju popolnoma domač, saj pa sta si bila s poštarjem že od davna prijatelja.
Pri večerji, katere se je udeležila tudi ekspe-ditorica, je tekel pogovor zelo živahno, posebno poštar je vedel povedati toliko, da je na jed «koro pozabil. Šele, ko je dekla pričela odnašati krožnike, se jo nadučitelj ozrl po omizju in poprašal nekako začudeno.
•Kje pa je IvanP*
Gospod Žuraj je prgledal na hčerko, a ta je skomiznila z rameni ia trenutek je zavladal molk, ki ni bil nobenemu bolj mučen kakor poštarju samemu.
dela za telovadno, kakor tudi duševno izobrazbo članstva.
Vsa ta društva imajo kolikortoliko zadovoljive, nekatera prav lepe telovadne prostore, v Tržiču stavijo lastno telovadnico, drugod pa se povečini za take pridno zbira denar. Goji se povsod sistematična, vzgojevalna telovadba članov in naraščaja, v Kranju in Škofji Loki tudi žensk in ženskega naraščaja. Mnogo se nastopa javno, pri pešizletih, ki se pridno vršijo, in pri javnih in tekmovalnih telovadbah, ki kažejo vedno najboljše uspehe,
Lahko trdimo, da živijo vsa sokolska društva na Gorenjskem uspešno življenje, katero se bo utrdilo in in okrepilo z »Gorenjsko sokolsko župo", ki se je osnovala in bo združevala poleg gorenjskih društev tudi ravnokar ustanovljenega Sokola v Borovljah na Koroškem in katere ustanovni občni zbor se je vršil v nedeljo, dne 16. t m. v Kranju.
Napredujemo 1 Vendar je še nekaj ljudi, ki bi se lahko in morali pridružiti našim vrstam. So to ljudje narodno mlačni ali tudi oni, ki mnogo govore, vendar se boje dela in izogibajo sokol-stva, ki ne trpi nič slabega in izprijenega, ki nalaga vedno dolžnosti In zahteva, da se tisti tudi upoštevajo in izpolnjujejo. In ker živimo danes v dobi, ko se tako rado pozablja na te, ko išče izprijena družba le pravic, zvračajoč dolžnosti in delo na druge, zato se nas marsikdo izogne. Toda tolažimo se, ker bi taki ljudje našim vrstam večkrat škodovali, zato jih tudi tem lažje pogrešamo; vendar je naša dolžnost boriti se proti tej vrsti ljudi, dokler se ne iztrebi malomarnost in brezbrižnost ter izpremeni vsakdo v delavca za narodov blagor. Hočemo, da se uresniči rek: kdor Slovan — ta Sokol.
Dopisi.
Jtaaaie«. [Konec.] Prodiranje Nemštva pri nas bi ne bilo tako rapidno. če bi našlo kolikortoliko močnega odpora m bi se v to poklicani faktorji zavedali svojih dolžnosti. Brezbrižnost v narodnem oziru nas tepe, nesloga nas razdružuje, Nemec si pa pridobiva s pomočjo .Sudmarke" in Ro-seggerjevih tisočakov našo rodno, z žulji in krvjo ohranjeno zemljo, si jo prilasti, postane na nji gospodar, napravi iz nas sužnje ter nam ukazuje in veleva, mi pa — ubogamo. Tako na primer navedimo slučaj, da ima nemško planinsko društvo še danes obešeno v eni najrenomiranejših slovenskih gostiln na Jesenicah reklamno tablo. Ne smatramo to kot simpatijo do Nemcev, prepričani smo, da je gola brezbrižnost gostilničarja ali posestnika hiše, gola pregreha, toda na slovenskega turista napravi utis, da se shajajo tukaj Nemci, akoravno jih ni nikdar v gostilno. Hotel .Kolodvor" se je nahajal v slovenski posesti, danes ni več. Prišel je Nemec, ne rečemo naravnost, da bi bil podpiran od .Sudmarke", ter ga kupil in postal lastnik. Hotel .Kolodvor* je na najboljšem mestu poleg kolodvora in bi bil jako pripraven za zbirališče jeseniški in na Je-
senice prihajajočih Slovencev. Vedelo se je že dalje časa, da je hiša naprodaj, ni pa bilo nobenega slovenskega kapitalista in tudi nobenega denarnega zavoda, da bi ae bil pobrigal in otel domačo posest. Lahko bi se bil napravil v tej hiši .Narodni dom«, ko bi bili gotovi ljudje zavedni in ko bi se slovenska javnost sploh z vsemi kapacitetami slovenskih strank in z malo pozornostjo denarnih zavodov brigala za obmejno postojanko — Jesenice.
Naloga slovenskega časopisja bi bila, ščititi narodni živelj, natanko opazovati nasprotnikovo gibanje, o njem poročati, opozarjati na nevarnost in grajati narodne grehe. Oglejmo si torej tudi to strani Včasih so izhajali v .Narodu" in .Gorenjcu" .Glasovi z Jesenic", v .Slovencu" .Jeseniške novice", katere pa so imele v prvi vrsti opraviti z domačo politiko in se je le tuintam brigalo za narodno stališče. Resnici na ljubo moramo priznati, da, če se je sploh kdo potegnil za narodnostno vprašanje, sta bila to vedno .Gorenjec" in .Narod", med tem ko je klerikalno Časopisje vsled klerikalno nemške zveze v tem oziru trdovratno molčalo. Prišel je 20. september 1908, ki je vso Slovenijo opominjal na narodno združitev, na Jesenicah pa utrdil kompromis med slovenskima strankama. Začetkom kompromisa je nastal v Časopisih mir, napadalo se je edino Nemce. Namesto, da bi spomin na 20. septembra 1908 povspeševal v naprej vez med slovenskima strankama, so začeli gotovi farovški (seveda še mladeniški) duhovi po klerikalnih časopisih ruvati in napadati, tako da je nastal zopet spor, ki seveda ne sme biti kompromisno-oficijelno potrjen. Napredni časopisi so molčali, dasi se je napredni stranki godila vsled vladanja gerenta krivica, ker je ona le pod pogojem sklenila kompromis, da pospeši volitev župana. Po zaslugi klerikalcev je prišlo toliko pristašev nemške tovarniške stranke v občinski odbor, da imajo danes več kot eno tretjino glasov in lahko obstruirajo napram obema slovenskima strankama. To smo omenili v ilustracijo 1 Klerikalno časopisje je začelo napadati v prvi vrsti .Sokola", ga perhdno utnešavalo v socialno demokracijo, da bi mu vzelo ugled pri naprednih elementih in napravilo razdor v napredni stranki sami. Denunaralo se je .Sokole", kjer je le bilo mogoče, dolžilo jih razmer uma-zanesti samo za to, da bi društvu obrnili uplivni člani hrbet Ruvalo se je in se še raje proti osebam, Id so v narodnem ozira gotovo že več žrtvovale in delale, kot tak bivši svobodomislec in sedaj vsled .štreberije" primakvalitete fanatičen četovodja Marijinih devic in obenem dušni pastir. Tako slovensko klerikalno časopisje: Ubiti vsakogar, kdor ni brezpogojno, ne vprašaje svojo pamet in vest, klerikalec, če se s tem tudi zadene smrtni udarec slovenskemu življu.
Povedali nismo bogvedikako obširno 1 A vsak bo našel v tem članku nekaj za" se. Ob koncu naj nam dovolijo jeseniški posestniki, da izpre-govorimo tudi njim par besed: Čast mu, kdor ceni svojo domovino, in sreča zanj, če more biti kje domačin, še večja sreča pa, če more biti kot domačin na svoji zemlji gospodar. Naj ne pozabi tega nikdar, najmanj pa takrat, kadar pnde tisti tujec, ki hoče posesti zemljo, porajati s svojim denarjem našo ljubo deco in ujeti z zlatom tudi stare izkušene ljudi. Jeseniški domačini, ne bojte se tujcev-Slovencev, ki vendar drže po koncu narodno zavest, ne zaničujte jih, ne sovražite jih, ampak sprejmite jih kot brate-Slovence in pripoznajte, da bi brez njih Jesenice ne bile več obmejna postojanka Slovencev, ampak steber
Samo ekspeditorica je povesila glavo nižje k mizi, ker preveč se ji je radovalo srce, da bi samogla prikriti občutke tudi na kozavem obrazu.
Gospod Žuraj ae je nato malce odkašljal, kot da se pripravlja za dolg odgovor, pogledal najprvo Oaoleta in nato nadučitelja.
«Ali bi ne pokusili še malo novega vipavca?* Družba je očividno pričakovala, da omeni kaj o sinu Ivanu, ampak poštar se je stvari oprezno ognil.
« Minka, skoči, no, po vipavca 1»
Minka se nI dala dvakrat reči, in še predno je nadučitelj končal hlatorijo o svojih bučelah, ki so bile, kakor je zatrjeval, poaebno tisto leto zelo pridne kakor Se nikdar poprej, — je že stala na mizi trebušasta steklenica, do grla polna rme-nega vina.
In govor je tekel dalje, samo ekspeditorica je trdnovratao molčala in se le vtauh prisiljeno nasmehnila, da je dobil Oiole nekak utis — češ, morda se ne razumejo dobro ...
In celo Minka, ki je vedela Oaclčtu povedati vedno dokaj novega, je nekako umolknila .. .
•Torej Zapolje ae je pomnožilo za eno dušo, kakor vidim », je dejal poštar in povzdignil kozarec. aBog vas živi, gospod vzgojitelj, ia ne pozabite, kakor sem že dejal, da stoji v Zipolju tudi naša hiša. Ž veli!»
Kozarci so zapeli in tudi ekspeditorica je povzdignila svojo čašo in srknila dvakrat.
•Minka, sedaj nam pa kaj zaigraj!» je veld poštar, ki si je prizadeval na vse mogoče načine zabavati in kratkočasiti družbo, ampak čntil je, kakor vsi, da je vse nekako prisiljeno in okorno ...
Minka je sedla h klavirju in udarila po tipkah, da so strune kar zadrhtele ... -Osole je že menil, da bo imel čast poslušati kako hreščečo polko, a kakor je izprevidel, se je varal: burni fortissimo se je stil počasi v tako jokajoče — mehke tvoke, kakršni so lastni le Chopinu. Igrala je s čutom ia nehote je pozabil Osole za hip vse drugo in gledal le njene sanjave oči, ki so iskale tisti trenotek svojo srečo bogvekje ... morda v vzdihih in prošnjah, ki jih je udahnii umetnik v sladbo ...
«Repetel» je zakričal nadučitelj, ko je končala, in Osole se ji je poklonil s tihim, hvaležnim ] pogledom, katerega je bila Minka bolj vesela, ko vseh laskavih očetovih in nadučiteljevih besed. Na ekspeditorico, ki je poslušala njeno igranje kot gluha, , mramorna štatua se ni niti ozrla.
Ko se je Osole poslovil, mu je Minka posvetila še do vrat, kjer mu je podala mehko, nežno roko in mu voščila s sladkim nasmehom «lahko noč> in «na svidenje«.
Po vasi so že ugašale luči. Visoka noč, posuta z iskrečimi se zvezdami, je klonila nad zemljo, samo en oblak je pretil sem od joga ... Včasih je zalajal na vasi pes, murni so peli v travniku in tam iz | goše se je odurno oglašal skovir.        DalJe Prih-
i;, pritok „Gar«n)cu" iftv. 3x1.1910.
znanemu nemškemu mostu, ki se tako hitro gradi tja proti sinji Adriji!
Zavedajmo se, da nas je rodila slovenska mati, ne razdirajmo, združujmo, ter bodimo včasih malo manj Kranjci in malo bolj Slovenci! R. «»^ Is sotonlkov'. Splošno znanemu dopiiniku •Domoljuba* so zopet nekateri napredni Zslezoikarji skočili v želodec in dasi jih prežvekuje na različne načine, jih vendar ne more prt žveči ti to pa skoraj gotovo zato, ker so med njim tudi štirje evangelisti, katere je dopisunče lele v »Domoljubu* It 1 razsrilo. Ti Štirje evangelisti, kakor jih že imenuje «Domoljub>, so baje jako vneti za gostilne in zakaj bi tudi ne bili, saj je gostilničar pravi samaritan in izkazuje sama dobra dela. Lačne nasiti, žejne napoji itd., torej sama dela usmiljenja in gotovo je, da so gostilna za narod potrebne veliko bolj, kakor pa kok naduti katoliški duhovnik, ki pride na faro ter hujaka brata proti bratu, očeta proti sinu in ženo proti možu. Lepa krščanska ljubezen bi lahko »vladala v narodu, če bi se otresel take črne kuge, ki prevzroča sovraštvo v fari. Tudi v naši fan imamo žalthog to črno kugo že skoraj eno leto, katera nam povzroča mnogo sla in sovraštva, ioj,ga prej niti na polovico toliko nismo poznali. Ali jo potem kaj čudnega, ako se dobijo evangelisti, si nočejo agitirati, da bi se župniku nosile kronice za njegovo zabavljanje. Neprednjaza smo te tako veliko predobri, ker če nas župnik nemere viditi, zakaj bi se mu laskali. Čimprej gre iz Železnikov, tam boljše bode za naš trg. Dobrega namena za nas nima, to lahko vsak razsoden človek uvidi, kateri le količkaj pozna naše razmere. Ako bi župnik imel namen med nami ostati, bi si gotovo poželil nekoliko mirnejšega življenja, po katerem vsak pošten Človek hrepeni ter bi ne razgrajal po prizma in netil med farani sovraštvo.
V «Domoljubu> beremo tudi, da je bolje, da umrje eden kot da pogine ves narod. Gospod župnik, to je istina, in velja več za vaš kot za nas.
Razmere so v našem trgu postale neznosne in kdor se ne suče po vetru, ki pride is župnišča, je ničvreden, čeprav je drugače najboljši katoličan. Ge človek posluša klerikalce, bi kmalu mislil, da liberalec nima duše. Te pa ni tako, ker prav katoliški »Domoljub* opisuje, da so liberalci tudi duše. Pb večini so gotovo tudi veliko boljše kakor klerikalne duše. Za danes naj se še omeni, da župnik rad pita napredne Železničarje z norci, kar smo že imeli čast iz prižaice slišati in sedaj zopet beremo v »Domoljuba*. Mi se konečno res bojimo, da bi se Valentin ne pregrešil nad nami in sam znorel, ker znaki se kažejo. Torej pozor, gospod župnik, ker pamet je boljša kot žamet.
Novice is Poljanske doline.
Nov obe. odbor imamo v Poljanah. Odbornikov je precej novih, župan je pa ostal prejšnji, namreč g. Alojzij Grošelj, posestnik v Dobju, prvi svetovalec je pa g. Gregor Peterneij, gostilničar in posestnik v Poljanah. Upajmo, da bo novi odbor naredil dosti dobrega in koristnega za našo občino.
Slov.-nemške obe. deska imamo še vedno v poljanski občini. Sosednja občina Trata ima že dolgo časa samoslovenske; tudi pri nas je treba narediti kaj takega.
Gasilno društvo v Gorenji vasi priredi v nedeljo, 30. prosinca pri Anzku veliko veselico s igrama «Trije ticki» in <Tihotapec*.
Trataraki obč. možje so pa res napredni. Gasilnemu društvu, o čegar potrebi nobeden pameten človek ne dvomi, so odrekli običajno letno podporo, dotični znesek so pa dali za tipkarski tečaj.
Visokoiolec Gvenkelj je vtratar.izobra-fevelnem društvu na tri kralje sila «kuaštno» govoril o verskem liberalizmu. Opisal je zbranim odraslim in neodjraslim poslušalcem postanek in razvoj «škodljivega* liberalizma. Z veliko spretnostjo je menimč-tebinič pometal skupaj nekaj avobodomislecev, anarhistov in demokratov, pa je bilo ... Končno je nagovarjal v majhnem številu navzoče fante in mlade može, da bi ustanovili na Trati «Orla». — Na sdarl
Movioe is Cerkljai.
Tako po vrati, kakor so hiša v Trati privoščimo si tudi le nekatera cerkljanske in okoli čanske pajaceljne. Na redu so t bogatin Avman; značajni velesovski Saj o vi c, posestnik snopsfabrike In raznih drugih primernih titelnov; večni tožbar a svojimi sosedi Biažetovc, in le vsi tisti, kateri so potrebni, «Qorenjčevih» klofut
Pregnati nas hočejo is svojih rodnih domov klerikalni oderuhi. Tako ja kupil neku posestvo naš svinjski baraatač in prašičji metetar, kateri je obogatel od samih «raaroderjev«, polovico tako nizko, kakor je prava vrednost dotičnega posestva. Ge to ni pravo, resnično sleparatvo, kaj naj le bode. Stvar ima sedaj v rokah sodišče. Eno je prav jasno in dognano, namreč, da cerkljanski duhovniki Gvanlca podpihujejo in ščujeje, da požene kakega domačina s posestva. Sram naj jih bodel
Na domač boj smo se te pripravljali, vendar istega nikakor nismo marali izzivati, to smo prepustili cMprotnikom, Danes, ko stna tavani,
boj sprejmemo s veseljem, ter ga tudi nadaljujemo. Ravnali se bodeae: Ge dobimo od nasprotnika klofuto, njemu nazaj priložimo zato dve.
Našim cerkljanskim klerikalnim bogatinom in farizejem ne gre v glavo, da bi smel tudi revež živeti. Vse hočejo za aebe, a bližnjemu ne privoščijo ničesar. Svojčas je bogatin Belehar iz Polica takoj novo alamoreznico kmet. podružnici popolnoma uničiL Plačal za to nI ničesar. Škodo je trpela podružnica. Kak gospodar je tudi za druge cerkljanski bogatin Avman, se vidi. ker je imel podružnično alamoreznico in gspeij dve leti v oskrbi in ž njim rezal pri članih, pa ni toliko zaslutil, da bi plačal v dveh letih nove kline, S 9 danes zahteva od podružnice, naj mu plača 9*80 K, zato ker je delal drugim in sebi rezal skopo celi dve leti. Sedaj pa hočejo ravno ti možje, da bi moral prejšnji odbor zasedanje tepce denar samo hraniti, da bi mogli z njim svojevoljno gospodariti. Hočejo, da jim Babičev vrae 300 K, katere je dala podružnica mlekarski zadrugi, pri kateri je včlanjenih mnogo revežav. Bogatini ali vas ni nič sram! Hočejo da stori isto tako strojna zrdruga, pri kateri so tudi člani reveži. O Babčevemu pa ti lumpje po božji volji raztresajo govorice, da je tat, ropar, nevednež in ne vemo kaj že vse, kar je izplačal nekaj borega drobiža med reveže. No, kar so sami, to sodijo o drugih. Mi bomo skrbeli, da te bogatinske bahače razkrinkamo in jim odvzamemo pred ljudmi vsak ugled. Na tla ž njimi!
RadevlJiSke novice.
Ples,ki gaje priredil nal «3okol* dne 15. t m., se je nepričakovano dobro obnesel. Obisk je bil naravnost ogromen; posebno so se postavili vrli Blejčani in tudi bližnja okolica je bila častno zastopana. Prvo četvorko, ki je bila odločena le za brate «Sokole» je plesalo 24 parov, a zadnjo pa celo še 16 parov. Uzorno je vodil četvorke brat Sajovec. Zabava je bila tako neprisiljena in domača, da so se hoteli ljudje ravnati kar po svetopisemskih besedah namreč .. naredimo tri... A tudi gmotni vspeh te veselice bo prav zadovoljiv. Bratom «Sokolom» kličemo: hvala za užitek, le krepko naprej! Na zdar!
Dne 16. januarja, to je v nedeljo, je priredilo «kat izobraževalno društvo* v gostilni Bastl predstavo «Repoštev», ki so jo igrali nekateri tukajšnji pomočniki. Obisk je bil prav lep, posebni nižji slojev: so bili dobro zastopani. «Frakarije» po «Slovenčevi» izjavi ni bilo. Verujemo! Vsakemu svoje!
•Požarna bramba* ima svojo običajno vsakoletno veselico dne 23. t ta. Vabila, prav lična, so ravnokar razposlana. Vstopnina je 60 h, godba domača. Veselica se vrši v gostilniških prostorih Baatl.
Jeseniški diletantje prirede v kratkem igro «MIadoat», ki so jo na Jesenicah igrali s takim vapehom. Podrobnosti objavimo pravočasno.
Z osirom na oklic c kr. pletarske šole obljavljamo še, da ostane lahko vsak izučeni pletar v delu pletarne, a kdor bi hotel iti malo sveta pogledat, mu preskrbi vodstvo c kr. pletarne tualitam primerno službo, kajti povpraševanje po dobrih pletarikih delavcih je prav pogosto.
Jubilejno številko «Gorenjca* smo sprejeli s pravim navdušenjem in naslado. Ugajala je vsem, ki so jo Citati. S »glasna sodba je, naš »Gorenjec* ga pihne. Le čvrsto po tej poti naprej. Se mnogo let! _
Ii Brezsloe se nam poroča: V začetku leta 1909 so si fantje is vasi Zirovnica-Moste ustanovili samostojno tamburaško društvo «Stol». Gosp. župnik Tomo Potočnik, ustanovnik že dveh društev na Bresuici, je bil tudi obveščen o zgoraj imenovani ustanovitvi, in fantje so se njemu aa ljubo izrazili, da so pripravljeni v vsakem ozira pomagati pri igrah in veselicah njegovih društev. Osorno jih je zavrnil župnik in se izrazil: Kdor bode igral v vašem društvu, mu ni potreba biti v mojih društvih, ker vaše društvo ima le liberalen namen, in kmalu bode postalo tudi popolnoma liberalno. Ne meneč se več ta župnika in njegovo jaso, so fantje po županstvu poslali društvena pravila v pregled okrajnemu glavarstvu, na kar so bila kmalu potrjena. Prizadeval si je župnik na vse pretege, da bi preprečil to društvo in ko mu je bila le njegova moč prekratka« aa ja razjezil aad g. županom Ant Kržilnikom, čel, da je vse on zakrivil, ker je društvena pravila uradno naprej poslal Prišel sa je jezit aa županov dom, toda vsa njegova jeza je ostala neizprosna na cedilu. Od tega časa je začel črtiti g. župana in seveda kot komandant občine se je izrazil pred županom, da on ne bode več župan, ko se bode koncem leta 1909 vršila nova občinska volitev. Župan mu je odgovoril, jaz itak ne maram več za to službo. Načetoval sem ji že 16 let In res kmalu nato je župan, pri občinski seji odložil županstvo, katero bi moral prevzeti I. občinski svetovalec. Toda občinski svetovalec je prosil g. župana, naj on vodi toliko časa, da bodo volitve, nakar je župan to svetovalcu ustregel Ges nekaj mesecev potem se ie razglasilo, da bode nova volitev za župana. G. župnik in njegov kaplan sta sklicevala shode in sgitirala sopar lopaaa. Obiskovala ste skoro vsako revno
bajtico in n&prarijala pooblastila, da ja katera njemu podvržena ovčtca ne zamudi volitve. Prišel je čas volitve: Prihrumelo je vse hromo in gluho za svojim dušnim pastirjem in vse je volilo po njegovem poveljstvu. Zgornje vasi: Moste, 2irov-nics, Breg, Selo se seveda niso nadejale, da je g. župnik spravil tako v red svojo vojsko in sa volitve vsak ni udeležil. Nekaterim pa je upal pogum, ko so uvideli, da dirja cela vojska in skoro vsak župnikov pristaš se je že posebej «priltrekal» s kako pooblastimo vdovico v žepu. Ia res v III. in II. razredu je bila zmaga župaikova. Le v I. razredu mu ni postala sreča mila. Seveda je tudi v tem razredu dobil dve duši sa njegov evčjak in tudi za te dve bi bil propadel, ako bi se bila volitev vršila pravočasno. Volilni listi so bili namreč štiri tedne pred vobtvijo v obe. pisarni razpoloženi ia g. župnik jih je dvakrat pregledal in vseeno sa je njegova pristaše še premalo zapomnil, tako da je spravil neko osebo na volišče in ker ni bila vpisana, ni imela pravico voliti in morala se ja i dolgim nosom in z jezo nad župnikom odstraniti od volitve. V volilnih listih I. razreda pa je bila vpisana tudi neka oseba, katera je imela volilno pravico. Pred volitvijo se je volil župan sa predsednika volilne komisije. Sel je pri vsakem razredu opominjevat ljudstvo, da naj gre volit, kdor še ni volil. Šel je tudi pri L razredu klicat ono osebo, ki smo jo zgoraj omenili. In ko pride nazaj, se je župnik izrazil, da smo zaključili volitev. In g. župan, predsednik volilne komisije, ja rekel nato: «ako sem jaz predsednik, toraj imam jaz pravico zaključiti volitev*. Ne meneč se  za županov ugovor je komisija napravila po svoji volji. Ia ako hi bila ta oseba, katero je predsednik šel klicat, smela voliti, bi bil župnik popolnoma propal v I. razredu. Ges volitev v I. razredu se je nato pritožil neki posestnik, ker bi bil lahko on prišel v občinski odbor, ako bi bila volitev pravilna. Pritožbo je podal na okr. glavarstvo in odtod se je poslala na deželno vlado. Po zanesljivi osebi se je potem »f.vedelo, da je g. župaik, meneč, da bode volitev o vržena, prišel do ljubljanskega škofa ter ga prosil za spremstvo k deželni vladi, da bi se ja njegovi naklepi ne razrušili. Toraj, g. župnik, čaati-tamo Vara, da ate ugodno rešili svoje naklepe. Upamo pa, da se pri prihodnji volit vi tudi mi udeležimo v večjem številu, imamo tudi še dovolj vos na razpolago, da se bodo tudi hromi in gluhi lahko pripeljali na volišče, in da bi ja takrat tudi še kako pooblastilo za nas ostalo, ko bode nova volitev. Mnenje je pa naše, da bi bili kot škofov svetnik šli mu rajši svetovat, naj ne izda znane knjižice, kot pa da ste agitirali za občinsko volitve.
Ii Železnikov. Vse povsod v naravi je pusto in prazno kakor pred začetkom sveta; vse je mirno in počiva. Samo pri nas v našem trgu, v prijaznih Železnikih je ravno narobe; tu ne počiva nikdo, tu ni miru, ampak vse se giblje, vse je takorekoč prebujeno iz dolgega spanja liki naravi spomladi. Kaj pa je vzrok temu? Morebiti se je naš kraj kar črez noč spremenil v romantično-lepo Dalmacijo, deveto deželo ali mogoče celó v paradiž? Ne, tega ne, vse je še ravno tako, In niti eno, niti drugo, ampak doba politične rene-sance je oni faktor, ki onim, kateri skrbijo za blagor in korist občine, ne da miru in pokoja, jih sili, da še gibljejo, da protestirajo hinavsko-zvijačni igri, katero so hoteli naši nadebudni klerikalci vprizoriti pri zadnji seji 10. t m. na odru našega parlamenta. Glavni del programa je bila izvolitev častnih občanov za naš trg, zato seveda da bi ti nazadnjaki imeli za vedno za-siguran prvi razred. Kdo neki so ti velezaslužni možje, da jih občina hoče uvrstiti med svoje častne člane? Kaj neki mislite, dragi bralci in bralke? Jaz res ne vem, ne zamerite mi za to, pač pa vprašajte raji , H valčka", ki je bolj infor-miren o teh bodočih ex-občanov — seveda častnih. Torej! Vstopite v mislih ali v sanjah, kar vam je ljubše in poslušajte Hvalčka, ki predlaga Šušter-šiča, Jarea, Kreka in Demšarja, podomače Čoča, častnim občanom. Res zaslužni možje, tako zelo sposobni za to, da naši vrli klerikalni odborniki še dokazovati niso marali, ampak hoteli kar hitro glasovati. Pa zakaj neki? Zato, ker so se bali krize in poloma, ker nimajo čisto nič zaslužnega o njih povedati, kvečjemu o njihovem sovraštvu do naprednih Želez ni karjev. A kocka je padla. Klerikalci so zadobili velik refleks. Napredni odborniki, v prvi vrsti gg. Franc Košmeij in Peter Primojič, cela galerija, katera je obstojala iz samih naprednih, odločnih, veljavnih in veliko bolj vnetih in zaslužnih mož, kakor so pa prej imenovani štirje, se oglasi kot en mož: .Dokaze sem, povejte, kaj so ti že naredili za Železnike." Galerija in odborniki poslušajo in poslušajo, pa vse je tiho kot v grobu, vse molči in vsi, ki sc prej tako neumnost zahtevali, govore molče: .saj se strinjamo z variti, le zato tako govorimo, ker smo nahujskani." In nevidljiva roka pravice je od zadaj stala in s prstom kazala rekoč: Qui tacet, consentiré videtur, nikar tega, tako ni učil naš Gospod. Pa kaj njim mar pravica, kaj Kristusovi nauki. Nič, to je njim deveta briga, njim se gre le zato, da svoje umazane namene dosežejo, bodisi potem še na tako podel in zvijačen način, da izvolijo častnim občanom te štiri evangeliste, od katerih bi bil vsak rad Marka, Id mu denarja
manjka, saj njihova bisaga itak nima dna. Ker oni molče, hočemo pa mi povedati nekaj o teh zaslužnih možeh. Šušteršič in Jarc Železnike komaj po imenu poznata, ne da bi se potem Se kaj zanje brigala; Čoč in pa Krek pa nista ne-le Še nič naredila, ampak onadva sta zakleta sovražnika teh in bi jih rada uničila in v salati snedla, samo če bi jih mogla, saj Krek raje gre po tobak iz Prtovča skozi Jelovco na Bohinjsko Belo, kakor pa v Železnike, tako se mu studijo. On bi se moral potem sramovati častnim občanom teh biti. Pa idimo dalje I Da imata ta dva moža selško dolino, posebno pa Železnike res rada, se uvidi iz tega, ker sta napravila gori železnico, dasi je nista nikoli obljubila. In take ljudi hočejo naši zavistni klerikalci voliti za častne občane. Oja, oni že vedo zakaj, ker bi bilo zanje v bodočnosti dobro. Kakor je kranjskim klerikalcem sploh, katere baron Schwarz protežira, ker mu gredo na roko. Pa za nas prave narodnjake bi bilo slabo, to bi bila smrt Železnikom, njih pogin. In tega so se ti tudi zavedali in niso hoteli glasovati, ter, ker debata ni bila dovoljena, odšli med pravcatim koncertom in mačjo godbo, katera je bila zaigrana na čast novo izvoljenim častnim občanom in njihovim volilcem, domov. Enega izmed železniških klerikalcev bi pa jaz vendar volil častnim občanom, namreč našega vrlega, za napredek Železnikov res vnetega župnika. Če kdo zasluži, ta gotovo, ker je vzdramil v prvi vrsti Železnike, potem še tudi dosti okoličanov iz poluspanja, jih spravil k polni zavesti, da vedo sedal, kaj pravzaprav namerava klerikalna stranka, da ona ne zahteva nič drugega, nego da ostane ljudstvo še dalje v tmini in spi spanje prejšnjih časov, ko so klerikalci imeli komando čez ubogo ljudstvo, katero se ni smelo nič ganiti, dasi je pač dobro vedelo, da delajo oni proti zdravi pameti. Vzdramil nas je, vsejal je seme, katero je naglo vzklilo in bujno raste proti volji sejalca in vzlic toči, katera venomer pada nanj. Vzbudil nss je in, ko smo vstali nas je peljal na zabavo in veselice, nas se vodi in iz srca želimo, da bi nas še, ker mi smo po teh vedno bolj čili in čvrsti ter vemo, kaj smo delali in kaj še bomo. Zato pa, Valentine, ne morem drugače, kakor da zapojem s slavnim Gregorčičem:
In to ti nič ni niari, da dragi, srčno vdani, Ti kličejo: .Ostani, zabavaj nas, zabavaj 1*
Triliko novice,
Predpretekli teden — tako smo izvedeli iz „Slovenca" — je imel novi okrajni glavar prvi uradni dan v Tržiču. Omenjeni list piše, da so se mu ob tej priliki poklonili vsi uradi, občinski odbor in duhovščina. Kaj razumeva »Slovencev" dopisnik pod, občinskim odborom? Kolikor je nam znano, udeležili so se pod to »firmo* samo nemški odborniki sprejema in dolžnost dopisnikova kot Slovenca je bila, da registrira dejstvo, da so bili pri pozivu k sprejemu slovenski občinski odborniki enostavno prezrti, in se sprejema od njih nihče udeležiti ni mogel, ker nihče za prihod glavarja vedel ni. Kaj to pomen ja? O prihodu novega g. župnika obveščen je bil ves občinski odbor in so bili pri pozdravu navzoči vsi slovenski odborniki razun enega, ki je obolel. Pri tej priliki se je eden Slovencev osmelil, da je za županom Mal-Jyera pozdravil v slovenskem jeziku novega g. župnika v imenu slovenskega tržiškega prebivalstva. Radi tega je moral pogoltniti par grenkih od nepristranskega očeta župana. In vse se nam zdi, da je bil to, da se k sprejemu g. glavarja niso pozvali tudi slovenski odborniki, samo maščevalni akt županov. Ali pa je bil to strah, da bi g. glavar ne dobil mnenja, da Tržič ni tako nemški, kakor bi ga oče župan radi imeli? Joj, joj, oče Boncelj daleč ste padM Res, že davno ste zreli za penzijon.
Hitrost našega c. kr. okr. glavarstva presega vse meje. Res, bojimo se, da bi prevelika marljivost uradnikom ne škodovala. Pomislite! Eden naših gostilničarjev je vložil prošnjo za podaljšanje policijske ure lansko leto v mesecu juliju, rešena pa je bila ta prošnja že letos 14. prosinca. Pri vsem ogromnem delu, ki ga zahteva rešitev ene take prošnje, se je vendar posrečilo rešiti prošnjo, ki je bila seveda na podlagi podatkov našega občanskega urada odbita, že po preteku samo šestih mesecev. Prava amerikanska hitrost!
Pri tem odstavku pa moramo povdariti zopet malo »nepristranost" našega občinskega odbora. Med tem, ko pri Globočniku pijejo Nemci vse noči, ko se tam razgraja, sledi vsak večer pretep pretepu, ne dobi naših gostilničarjev niti eden podaljšanja policijske ure. Vse tozadevne prošnje priromajo nazaj s prpomnjo: •ker ni v to nikake potrebe v občini." Da. še celo gospod Lončar si ne more izposlo-vati te ugodnosti, če prav ima edini na ratpolago več SOu Zä tujce. Seveda, on se je naveličal nemškega jerobstva — sedaj pa po njem! Kako dolgo se bo še godilo to? Ali v Avstriji res nI nobene pravice več?
Pretekli teden doživeli smo v Tržiču jtalosteo »lučaj verske blaznosti, iz Sebcnj je
prinesla žena enega tamošajih čevljarjev izdelane čevlje v tovarno. Ravno v istem času pa je šel s sv. popotnico skozi Tržič v Bistrico k bolnici križki župnik. Ko zasl ši žena zvonček in ugleda g. duhovnika s svetotajstvi, vrže vse delo od sebe in zbeži kričeč, da bo sodnji dan, za du hovnikom. S silo so jo pripeljal v obč. pisarno kjer je do'go razbijala, zvečer pa so jo spravili v deželno bolnico. Vzrok je, kakor je pripovedoval njen mož, ta, da jo m pustil v »Marijino družbo". Ta slučaj je do danes še edini ali pravijo — da ne bo ostal osamljen.
Občni zbor »Sokola". Dne 6. prosnea se je izvolil sledeči odbor: starosta brat Marin ček, podstarosta brat Pollak, načelnik brat Fran Sieber, tajnik br. Iv. Mally, blaga.mk br. Kry-Stuf k, odborniki, br. Jerman, Mrak, M. S ebler in Šarabon, namestnika bra'a Zaletel >n Žagar, pregledovalcem računov br. Demšar in Ster. V odbor gorenjske župe sta bila voljena br. Ma-rinček in Pollak, v odbor Z. S. S. D. pa bratje Marinček, Pollak in Fran Siebler. Novi odbor čaka še težka naloga, ne osebe imenovan h pa nas zagotavljajo, da sa društvo vendarle bližajo lepši čad. Pogumno naprej! Na zdar!
Is Kamnika se nam piše: Naša mestna godba je srečno prijadrala v klerikalni tabor. VeseU me, da smo se je i znebili. — Naj jo le imajo. Dolžnost naprednjakov je — ne podpirati, kar ni našega. Ta nauk so nam dali klerikalci, pašne majmo jih! Pozovemo naše somišljenike, da odsto pijo od društva, kateremu načeluje prononsirani davčni asistent kfaier. — Boljše, da ne damo nič, kakor podpirati nekaj nepotrebnega. Tudi občina naj odtegne svojo podporo. Bomo videli, kaj zmorejo klerikalci v našem mestu, saj se tako radi po bahajo, koliko da store za mesto. Odpro naj mošnji ček pa naj štejejo za godbo. — Mi je ne bomo več podpirali.
Is Rateč. Preteklo nedeljo popoldan je v tukajšnji šoli predaval živinozdravnik g. Stegu. Jako poljudno je bilo predavanje o prašičji kužni bolezni rdečici, na kateri je preteklo poletje to liko prašičev obolelo in poginilo. Bilo je nad 70 poslušalcev, kar je vse premalo za tako kmetijsko občino, ki je navezana največ na živinorejo. Največ poslušalcev je bilo moških, pohvalno je omeniti nekaj mlajših deklet, bodočih gospodinj. Starejša dekleta in razun dveh, smo vse druge gospodinje pogrešali. Vsa čast pa možem, ki se res zanimajo za pouk — a žene? — V nedeljo, dne 23. t m. priredi gasilno društvo v Ratečah svojo predpustno veselico v prostorih g. Kava-larja. Na sporedu je med drugim tudi srečolov v korist zidave gasilnega doma. Odbor uljudno vabi vse prijatelje gasilstva. Kdor se hoče pošteno zrajati, ima najlepšo priložnost.
V Kranju, dne 22. januarja 1910.
* Državni zbor se snide šele 15. februarja. Na Dunaju namreč upajo, da se doseže sporazum radi češkega deželnega zbora, ki bo, če bo sploh delal, potreboval za zasedanje toliko časa, da državni zbor ne bi mogel začeti 10. februarja i svojim delom.
* Ogrski državni ibor se snide v četrtek ali v petek na sejo. To bo menda odločilen dan. Khuen Hedervary namerava tedaj razviti svoj program; obenem hoče stopiti s strankami ofici-elno v dotiko in se ž njimi pogajati. Seveda je težko pričakovati, da se res zgodi tako, še manj pa, da bi dobil proračunski provizorij. Sodeč po glasovih madžarskih časopisov je pričakovati, da bo prva seja zelo viharna. Ge Khuen Hedervary ne doseže v zbornici svojega cilja, česar menda sam ne pričakuje, razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Kakšno stališče zavzame napram splošni in enaki volilni pravici, je do danes še nejasno, čeprav je v nekem pogovoru naglasa!, da hoče na vaak način vpeljati splošno volilno pra-. vico. Težko je to verjeti, ker se je najprej začel pogajati z najbolj zagrizenimi sovražniki splošne in enake volilne pravice.
* Ia aaakiljiko pomoč predlaga Nemčija avoji zaveznici Avstriji te račun. *Berliner Tag-blatu poroča, da hoče Prusija vpeljati plovidbene pristojbine na reki Labi. To se ne bi moglo zgoditi drugače, kakor po mednarodnem dogovoru, kajti Prusija je doslej vezana po pogodbi o svobodni plovidbi na Labi in Renu, ki jo ima s Avstrijo in Nizozemsko. Avstrija pa baje prostovoljno odstopi od te pogodbe v zahvalo za diplomatics pomoč Nemčije na aneksi ji Bosne in Hercegovine.
* 0 volilni pravici ga boieiskj saber se poroča, da bo imel aktivno volilno pravico vsak, ki je star 24 let, in pasivno, kdor je dopolnil 30 let; vsak volilec mora dokazati, da je vsaj eno leto že v deželi. Deželni zbor bo imel tri k uri je: Veleposestvo, najvišji davkoplačevalci in inteligenca ter mestna in kmečka kurija. Mandati bodo razdeljeni po koufesijah, in sicer bodo imeli mohame-danci 24, pravoslavni 31 in katoliki 16 mandatov, en mandat pa Zidje. — Poslovnik je zelo strog. Obstrukcijo popolnoma izključuje. — Zborovalo! in društveni zakon je baje zelo moderen.
* Na Portsgalskena marsikaj ni tako, kakor bi ladi vladajoči krogi. Vest o nameravanem kompletu proti življenju mladega kralja Manuals se
sedaj tudi uradno potrjuje. Laal je Izginilo iz skladišča glavnega carinskega urada v Lizboni 10 tisoč patron. Osumili so neko osebo tatvine, a so jo našli kmalu na to umorjeno. Policija je od tedaj naprej poizvedovala in je prišla slednjič zaroti na sled.
Godovi prihodnjega tedna:
23. Zaroka M. D., Vratislav; 24. Timotej, Milislava; 25. Izpreobrnenje Pavla, Radosin, Kosava ; 26. Polikarp, šk., Dušana, Vsevlad; 27. Janez Ziatoust, Slavoja; 28. Julijan, škof, Dragomil; 29. Frančišek Sal., Branimir, Gorislava Zdislava.
Mt Hll ste že poslali naročnino za »Gerenlca"? Hko le ne, biago-volite to storiti fafeol! Piiftotfn!® številko ostanimo osem, ki niso do tedai poravnali naročnine.
Novičar.
Povodom izdala slavnostne številke «Gorenjca» smo dobili od vseh strani mnogo presrčnih čestitk, za katere se tem potom kar najodkritosrčneje zahvaljujemo.
Občiaakl odbor mestne občine Kranja je imel včeraj sejo. Po konštatirani sklepčnosti imenuje župan overovateljema zapisnika občinskega odbornika: drja. Jos. Kusarja in Kinrada Pučnika, nakar se spominja v ginljivih besedah nmrlega dolgoletnega občinskega odbornika, posestnika ia trgovca, Martina Matiašiča ter priporoča pokojnega v blag spomin. Ko se odobri zapisnik zadnje občinske seje, naznani župan, da je mestnim ubožcem razdelil darila gospe Josipine Puppotove in 200 K Vinka Msjdiča, kakor tudi, da je pokojni Viktor Recher zapustil mestnim revežem znesek 200 K, Dalje, da se je zahvalila živinorejska zadruga v Pre iosljik za o priliki premovanja goveje živine darovanih 50 K ter da je mestna občina prepustila baronu Kaisersteinu za skladišče lesa in drv prostor na gaštejvkem pašniku za letnih 300 K najemščine. Sporoči, da vabi deželni glavar p L Šuklje k razgovoru o novih železnicah na Kranjskem, katerega se v imenu občine udeleži Vinko Majdič; prebere dobesedno okrožnico deželnega odbora z dne 20. decembra 1909, št 17.513, glede vodstva občinskih račnov in sestavi inventarja ter pripomni končno, da je po razdelitvi vabil k današnji seji prejel prošnjo županstva v Predosljih za prostovoljni prispevek k stroškom za zgradbo mostu čez Kokro na Huje, katero-prošnjo bo v prihodnji seji predložil v meritorično rešitev. — Naznanila vzame odbor odobrile na znanje. — Pritožba kranjskih čevljarjev, da se zabrani zunanjim čevljarjem prodajo izdelanih čevljev na tržnih dnevih, se odstopi c kr. okrajnemu glavarstvu kot obrtni oblasti 1. instance v meritorično rešitev. Na predlog finančnega odseka se dovolijo za leto 1910 podpore po 60 K podpornim društvom za slovenske visoko-solee na Dunaju, Gradcu in Pragi ter društvu Ra« dogoj v Ljubljani; dvema tukajšnjima učiteljicama pa neobvezno stanarino po 80 K in sprejme predlog glede volil Gabrijele Scariatove v prilog mestne bolnice in dijaške kuhinje. Nadalje sklene odbor, da ne ugovarja razširjenju koncesije Marije Podre-karjeve za pokopavanje mrličev in priporoča, da se podeli Idi Matiašičevi v Kranju koncesija žganje-toča. Nato se odobri računski zaključek gasilnega društva v Kranju za L 1909 in odbor se izreče za to, da se zasnuje mestna godba; ugodi se prošnji telovadnega društva <Sokol» za prepustitev telo« vadišča na gaštejski gmajni za dobo 10 let; sklene razsvetliti novi Savski most s električno lučjo vsled ponudbe gospe Marije Mayrjeve. Ko končno še podaljša Antonu Šinkovcu v Kranju najemno pogodbo za prepustitev mestnega vrta in robu poleg ubožnih h š do preklica, zaključi župan sejo.
Ustanovni občni ibor aorsajiko aokolakt šape. Z dnem 16. prosincem t. 1. moramo zabeležiti v povestnici gorenjskega Sokoistva začetek nove dobe — ustanovitev gorenjske sokolske župe, ki nsj v bodoče združuje vse brate gorenjskih kakor tudi koroških sokolskih društev na skupno delo povzdigniti naš narod telesno, duševno in nravstveno do take stopnje,. da se mu ne bode treba bati nobene primere s drugimi narodi «Le tam, kjer jo stvar dognana tako daleč, da se ni treba sramovati bati primere s vsem inozemstvom, le tam sa je izvršila naloga v narodnem življenju in dosegla vsa določena težnja. Kdor koče manj, je kakor bi ne hotel ničesar! Ne zavlečevati, ampak v poletu dalje! Pasti ali dospeti! Vse ali niči* tako kličemo s Tyišem. — Ia s pozivom k temu vzvišenemu in plemenitemu delu je otvoril brat Janko Sajovio. starosta kranjskega Sokola dne 16. t m. župnl ustanovni občni zbor. Narodna armada smo, zato moramo gledati, da svoje vrste ne samo pomnožimo, ampak tudi da jih izobrazimo in navdušimo za našo aveto stvar, ker boj, ki se bije in se bode bil, ne zahteva samo krepkega, vztrajnega, zdravega telesa, ampak tudi enake duše! •— Povdarja pomembnost združenja sokolskega društva v Borovljah na Koroškem z nami Trdno oporo naj najdejo Korošci v nas v boju za priboritev pravic. Koncem govora pozdravi vse navzoče zastopnike župana
društev. Na pradlog brata R. folešnika voli zbor brata J. Sajovica ta predsednika občnega zbora, za zapisnikarja pa brata J. Marčana in za evero-vatelje zapisnika pa brata I. Janea (Radovljica) in brata S. Boštelete (Jesenice), — Ker so bila topna pravila itak že prej poslana v pregled posameznim društvom, se sprejmd en blok. — Pri volitvah so bili voljeni v predsedniitvo za starosto brat Matija Marinček (Tržič), za I. podstarosto Fran Sajovec (Radovljica), za II. podstarosto Fran Dolenc (Skofja Loka), za načelnika Evgen Sajovic (Kranj), za tajnika dr. Josip Kušar, za blagajnika Ivan Valenčič, za zapisnikarja Janko Sajovic, za predsednika žup-nega izobraževalnega odseka Makso Pimat (vsi Kraaj) —• za namestnike bratje Fran Ažman, Fran Bane-dik in Iv. Pr. Lampret (vsi Kranj) — za pregledovale« računov bratje R. Spicer (Jesenice), I. Gbla-dek (Radovljica) in Avg. Nadilo (Radovljica). — Zupni prispevek je bil za tekoče leto določen na 1 K 20 vin. — Pri slučajnostih poroča brat E. Sajovic v imenu topnega vadit zbora, da so bili izvoljeni pri dopoldanski seji župnega vaditeljskega zbora za podnačelnika Silvester Bostele (Jesenice), za župnega nadzornika Miroslav Ambrežič (Kranj), ki sta tud člana župnega predsedniitva, za zapisnikarja pa brat Rado Galesnik. Konec prih.
Za dr. Krekom — pl. donijo. Ob zadnjih državnozborskih volitvah je Krek obljubo val Kam-ničanom in kmetom kamniškega okraja zlate gradove. Tuhinjcem je obetal železnico, Stranjanom \e obetal, da bo odpravil financarje, Neveljčanom in Mekičanom je obetal, da bodo kokoši vsak dan nesle dva jajca, Založanom je obetal, da jim bo napravil lepo široko cesto čez ,Klance" na Zalog in od tu na Cerklje. Tej vasi je obetal to, drugi zopet kaj drugega. Toliko je obljuboval Krek takrat, ko je kandidiral, da gotovo za 99 odstotkov svojih obljub več ne ve; ako bi pa vedel le za polovico obljub, ki jih je delal kmetom, potem bi hodil okrog vsled sramu rdeč kakor kuhan rak, kajti zdaj, ko je že davno prespal agitacijskega mačka, bi gotovo spoznal, kako grdo je vlekel za nos kmete kamniškega okraja in sram bi ga moralo biti do dna duše, ako ima sploh Še kaj sramu v sebi. In kmet je rekel: „Ja, gospod so rekli, Krek so obljubili, to bodo ta pravi poslanec, njih volimo!" In prišel je še domači župnik in je rekel: „Ja, gospod Krek bodo ta. pravi poslanec; oni so za vero in za vas kmete, kar, meni prinesite tiste glasovnice, da vam napišem gospoda Kreka za poslanca." In kmet je drl z glasovnicami v farovž, kdor pa ni prišel, k tistemu je šel župnik na dom ter mu napisal Kreka kot kandidata. Kmet je takrat verjel v nebesa, ki mu jih je obetal dr. Krek, saj duhovnik, ki je božji namestnik vendar ne more lagati — tako je mislil kmet. Toda Krekovih nebes ni bilo od nikoder, niti ene svoje obljube ni izpolnil. Kakor v kamniškem okraja, tako so agitirali klerikalci tudi po drugih krajih. In tudi po drugih krajih so kmetje dobili od neštevilnih obljub prazen — niči To pa je ljudem začelo odpirati oči. Kmetje uvidevajo, da so duhovniki ob volitvah grozno lagali. Kdor pa laže, tistemu naš kmet ne «verjame. Tudi prevladuje med našim kmetom vedno bolj mnenje, da Bog pač ne potrebuje braniteljev, najmanj pa takih, ki lažejo, ki odirajo kmeta, ki žive dobro brez dela, ker kmet dela zanje. Bog je pač tako mogočen, da bo sam ubranil svojo vero prad tistimi liberalci in brezverci, o katerih duhovniki pravijo, da hočejo uničiti vero in odstaviti Boga. Slab bi bil tak Bog, ki si ne more sam pomagati, marveč mora potrpežljivo čakati, da mu pridejo na pomoč kranjski klerikalci. In ker je kmet začel razmišljati o temi, je postal do duhovnikov bolj nezaupen. Zato pa je treba kmetu obesiti na oči nove, velike in težke planke, da se mu zopet stemni v glavi. In te velike, težke planke prinaša zdaj pl. Šuklje, glavar kranjske dežele. V .Slovencu" od pretekle sobote je Šuklje razstavil svoje planke. Na njih ima napisanih toliko obljub, da se bo kar v glavi zavrtelo kmetica. Krek je Zaločanom obljuboval samo cesto, Šuklje jim obeta obeta kar železnico. Tekla bo iz Kamnika v Škofjo Loko ali pa v Kranj, torej bo šla gotovo tako, da bodo njenih dobrot deležni tudi Zaločani. Sicer pa Zaločani tudi zaslužijo, da bi tekla prav skozi njihovo vas, saj se je na dan volitve v državni zbor debeli penzijonist pohvalil rekoč. »Noben Sršen nas ni pičil". In ker Založanov ni noben »Sršen" pičil, je prav, da dobe svojo železnico. Ampak, bodimo resni. Kar uganjajo klerikalci, ki so zdaj vrgli v svoj politični cirkus kameleona Šukljeja, to presega vitek nesramnosti. Nobene obljube niso izpolnili kmetu, zdaj ga pa že zopet varajo, zdaj mu zopet mečejo pesek v oči, m plemeniti Šuklje je tisti, ki ga siplje kar z lopato. Ko obete Šuklje v »Slovencu" od sobote železnice kar na tucate, pravi med drugim tudi tole, kar naj si vsak kmet dobro zapomni. Šuklje pravi: »Ako hočemo tedaj kmalu spraviti stvari v tek in kmalu razpolagati s projekti, moramo vzeti sami stvar v roke in naročiti sestavo projektov zanesljivim zasebnim tvrdkam." Šuklje torej hoče, da pokličemo inženirje, ki bodo merile železnice vsenavakriž po naši domovini, ki bodo delali načrte za železnice, o katerih morda še petsto let ne bo nobenega sledu. Ne rečemo, da bi ne bila dobra marsikatera železnica, da bi pa Šuklje klical inženirje, ki bi na naše stroške
pohajkovali po deželi, tega mi ne trpimo in temu se bo uprl tudi kmet, ki nima nič denarja za Šukljejeve inženirje. Vzemimo slučaj, da inženirji natančno premerijo svet, zračunajo, koliko bi veljal svet za železnico, zračunajo, koliko bi veljala cela železnica, kje pa ima Šuklje jamstvo, da se bo proga tudi gradila? Ne, gospod glavar kranjske dežele, tako lahkomišljeno z našim denarjem ne bodete delali! Ako hočete dati zaslužka kakim židovskim inženirjem, ki so vam prirasli k srcu, potem jim le dajte zaslužiti iz svojega! Mi davkoplačevalci kamniškega okraja pa vaših inženirjev ne bomo pitali I
V komisijo aa eeaitev osebno dohodnina aa oenilni okraj Kraaj so bili izvoljeni kot člani gg. Andrej Gassaer iz Trftča, Ivaa Rakove iz Kranja, Ferdinand Hlebi is Kranja. Kot namestniki gg. Vinko Majdič is Kranja, Gustav Egar iz Založnikov, Anton Majdič iz Kranja.
Dmiakaa razmere v Kranja so zelo slabo razvite že od nekdaj. Res je, da se plesne vaje dobro goje, toda zibava te vrste je le za mlajša. Treba bi bilo, da se ustanovi zabavno društvo, katero bi imelo skrbeti za povzdigo družabnega življenja. Priredili naj bi se n. pr. strelski večeri za dobitke, kar se z velikim nspehom goji v Škofji Loki. V Kranju je veliko lovcev; gotovo se bode med njimi jeden našel, kateri bode to upošteval, ter zadevo v tir spravil. S tem bo ne le družabno življenje oživel, ustregel bode marveč tudi zelo .najemnikom lovov ter jih rešil marsikatere nevolje radi toliko — oteklih zajcev!
<Na morski obali*. VIII. velika maskarada telovadnega društva Sjkol s ženskim oddelkom v Kranju se vrši pustno soboto dne 5. svečana v hutnih prostorih. Kakor vsako leto preskrbe! nam je naš vrli Sokol tudi letos običajno veliko maska-rado, da se na njej pozabavamo in razveselimo. Reči moramo, da ima pri izberi naslova vedno kaj srečno roko, kajti ako pomislimo zopet raznoUčnost in pestrost mask, ki lahko nastopijo na morski obali, da je širšemu občinstvu najlepša prilika, da se vrle v velikem številu v zabavo. Na morski obali, sestanejo se lahko vsi narodi sveta, poleg dalmatinskih, hrvatskih, laških, norveških, angleških ribičev in ribičk, šetajo lahko mornarji, prt modernejših narodih tudi matrozinje na njej. Na morsko obal,vrže razljuteno morje nebroj avojib prebivalcev ; razne vrste školjk, koral, zvezd, morskih pajkov, morskih rakov, razne vrste rib in ribic do svoj h največjih velikanov itd. Ob morski obali pa se tudi vozijo lahko bareice in barke v katerih veseli ribiči prepevajo svoje lepo doneče pesmi in gondoljerke. Izza kulis zvedeli smo, da bode tudi dvorana temu primerno okrašena. Za veaelo zabavo je torej vsestranski preskrbljeno posebno, ako povemo, da bode za ples aviraJa godba c. in kr. pelpolka it 49 iz Gorice. Nobeden, kdor ae hoče par uric pozabavati in doprinesti z dobrim humorjem svoj dan kurentu, naj ce zamudi poseliti te maskarade. Vabila se bodo razpošiljala ta teden in če bi kdo, ki se teli udeležiti maskarade, ne bi dobil vabila, naj se zglasi pri tajniku br. Franu Crobathu mi. Ooširneje o pripravah poročamo prihodnjič, ker upamo, da se nam posreči izvedeti raz te skrivnosti izven kulis.
Občinska seja t Skorji Loki dne 15. januarja t 1. ob 5 uri popoldne. Navzoči: Zupan g. Niko Lenček, 17 odbornikov in 1 virilist. Kon-štatujoč sklepčnost, pozove župan občinskega tajnika, da prečita zapisnik zadnje odborove seje z drle 3. decembra 1.1. Ta zapisnik se brez ugovora odobri. I. Županova naznanila: 1. Župan naznani, da je tovarnar g. Alojz Krenner daroval povodom novega leta za mestne reveže 60 K, trgovec g. Rafael Thaler pa ob priliki smrti njegove tašče g. Marije Juvan 200 K v isti namen. Župan se je darovateljema še posebej zahvalil, izreče se pa tudi zahvala v javni občinski seji.
2. Dalje naznani župan, da je naročil 12 tantal-žarnic za poskušnjo proti plačilu 1 K 60 vin. za vsako (kot razliko cene med ogljenimi in temi žarnicami). Občinski odbor vzame to na znanje.
3. Župan prečita dopis posestnikov iz Suhe, v katerem pozivljejo županstvo, da stori potrebne korake za razši rjavo poti iz Škofje Loke na Suho in da jo pusti posuti. V nasprotnem slučaju naj se meščani odpovedo te poti popolnoma. Zupan je odgovoril omenjenim posestnikom, do bo dal njihovo zahtevo v razpravo pred občinsko sejo ter pripomnil, da imajo ti pravico vsakega posameznega voznika ovaditi pristojni oblasti, če mislijo, da se je pregrešil zoper kak zakon. Občinski odbor odobri županovo postopanje. 4. Glede okrožnice deželnega odbora, v kateri se graja
S»stopanje nekaterih županov, ki ne vodijo ob-nske račune ločeno in mešajo občinski denar s svojim zasebnim, pripomni župan, da se to ne tiče našega blagajniškega poslovanja, ki je v tem ozira popolnoma pravilno. IL V občinsko zvezo se sprejmejo sledeči: Janez Kankelj, Franc Kovač, Terezija Osredkar, Marija Guzelj, Franc Platiša, Jera Dolinar, Matevž Azbič. Miha Jereb, Marjana Biček in Janez Jankovič. Odklonijo se pa: Neža Košir, Katarina Pikuž, Pavel Biček, Matija Arhar, Jera Kožuh in Terezija Leskovec III. Rešita se ugodno prošnji Uršule Kalan in Ane Režen za gostilniško koncesijo. IV. Dopis županstva Zminec za prispevek k stroškom za popravo puštalske brvi. Odbornik g. Josip Hafner ugovarja proti
polovičnemu prispevku k stroškom, ker 0 deta občanov iz Zminca potrebuje omenjeno brv h predlaga, da se naj k zmanjševaini licitaciji po kliče tudi zastopnika naše mestne občine. Župan je mnenja, da se naj prispeva ena tretjina vsot« k stroškom in delo odda sporazumno z našin županstvom. Sprejeto. V. Odbornik . g. Josij Hafner poroča o zadevi preložitve deželne ceste med Skofjo Loko in postajo na Trati. Predlaga izvolitev posebnega odseka, obstoječega iz župana in sledečih odbornikov: Gašpar Carman, dr. Hubad in Josip Hafner, ki naj store potrebne korake, da se to vprašanje čimprej uresniči Župan priporoča to in predlaga še dodatno, da občinski odbor izreče, da bi bila nameravana preložitev deželne ceste na kolodvor v ravni črti in zadostni širokosti, po kateri bi se dal uvesti električni ali avtomobilu! promet, najprva in najizdatnejša pomoč zoper oči vidni gospodarski propad našega mesta ter sklene uporabiti in dovoliti primerna sredstva, ki bi pospeševala uresničenje tega projekta. Ta predloga se sprejmeta soglasno. Občinski odbornik gospod Avguštin Šinkovec priporoča, da se naj naprosi deželni odbor, da ukrene vse potrebno za podaljšanje ceste iz Trate na Mavčiče, ker je v tem oziru starološki župan že storil potrebne korake. Župan pripomni, da se je o tem razpravljalo tudi pri okrajnem cestnem odboru in da naj županstvo Stara Loka prosi, da se ta cesta sprejme med okr. ceste. Se sprejme na znanje in si odbor pridrži pravico, kaj votirati k tozadevnim stroškom. VI. Odbora, namestnik g. Valentin Debelak vpraša, da li je županstvo pripravljeno saj storiti v proslavo 50letnega praznovanja uršulinske prednice. Župan odgovori, da o tem ni županstvo do danes še nič obveščeno. Odbornik g. I. Debelak zahteva, da se naj v prihodnji občinski seji stavi na dnevni red točka, po kateri naj bi se razveljavil sklep občinskega odbora, da se morajo gasilci udeleževati društvenih predstav. Odbornik g. Šinkovec vpraša, ako vodi županstvo status o vseh mestnih prebivalcih. Zupan odgovori, da takega seznama županstvo nima. Isti odbornik vpraša, ako je prišlo županstvo kak dopis glede deželne elektrarne. Zupan odgovori, da tak dopis še ni dospel od nobene oblasti. Nato zaključi župan sejo ob 6. uri zvečer.
V obdal Stara Laka se vrše volitve dne 25., 26. in 27. t. m. Zetmo mnogo vapehal
Umrla je na Potokih pri Javorniku K. Malej, po domače Stojanova mati. Pokojnica je mati g. Anton Muleja, sod. pristava, v h lianah, na Štajerskem. Blagi pokojmri žemljica lahka!
Veeelifta proatovoifeega oaslueoe društva v Strašilen se preloži radi skrajno slabega vremena na dne 2. svečana 1910. Odbor.
Ifar. Tuhinj. P. n. uredništvu «Goreojca» Kranj. Sklicujoč se na § 19 tisk. zakona s dne 17. decb. 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863, zahtevam s ozirom na dopis is Zg Tuhinja V šL 1 Vašega liste (1910), da sprejmete v zakonitem roku aa istem mestu m z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1.) Ni res, da se je župniku Štruklju zahotelo po društvenem domu; res pa je, da je to misel is-prožd gospod, ki ni duhovnik, in mu je župnik le nerad pritrdil. (Ime je na razpolago.) 2.) Ni res, da hoče župnik, da bi mu denar dala posojilnica, ma-terijal pa občina; res pa je, da bo dal veliko lesa župnik sam, denar pa tudi sam in dobri ljudje; do občine se še ni obrnil v tej zadevi in se ne bo. 3.) Ni res, da «raojko» koosumoo društvo kaže, kako znajo ti ljudje gospodariti; res pa je, da pri koasumnem društvu noben Tuhinjec ni nič izgubil. 4.) Ni res, da afera v župnikov! senoteti glasno svari pred «krščanako>usmiljenim» župnikom; res pa je, da župnik nobenega ni tožil, in mu še noben Tuhinjec al nič povrnil za to, kar mu je popasel. V Zgornjem Tuhinju, dne 10. januarja 1910. Janez Štrukelj, župnik. — Besedo ima sedaj naš dopisnik.
Telovadno irnitva «Sokol* v Železnikih priredi v nedeljo dne 23. t. m. plesni venček v prostorih br. Gab. Thalerja. Začetek ob 7. uri zvečer.
Pobožal katoliški Jeseniški možje pa gotovo nimajo za pohujšanje druge, res pohujstjive reči Ne vemo, kako se to vjema s krepostnim življenjem, ki bi ga morale vsaj te zaradi imena gojiti Marijine hčere. Nesreča nikoli ne miruje, to je res in pri tem ima marsikatera «smolo*. Tako je tudi pri nas. Nikar ne mislite, ljudje božji, ker imamo na duši in na telesu lepega kaplana Francete, da morajo biti Marijine hčere, katerih gene-ralisimus je on, tudi teko lepe na dufL Nekaterim ae je zahotelo po tem pregrešnim svetu, duh »Čukov* jih je obsenčil in blagoslov škofove brošuro je rodil obilen sad. Nekaj Marijinih hčerk bo kmalu teko srečnih, da bodo pomnožile eta grešni rod* tega pohujlljivega svete. «Saaolo» so imelo hčere nekaterih klerikalnih prvakov. To, vidite, jo pobujšljivo, to je bogoskrunstvo, da se pod imenom božje matere izvršujejo navodila škofovega pam* flUta. Kaj pa pravi k temu moralni «Slovenec*, ki je sicer selo zgovoren t Nič! Molči kot grob ter noče svet razveseliti s novico, da se bo čukarški naraščaj pomnožil za par neumnih butic, saj ni* rijina devica tako ne more rod tt drugega, kot čuka.
Tamburaako društvo »Stol* v tlrovaiel jo pri zadnji veselici imela čistega dobička 112 kron 10 kron ae je razdelilo med občinske reveže. Te* liso na znanje.
Mar v turške« BarUamta. V sredo je nastal v palači Ciragan vsled eksplozije v kurilnici v senatnem poslopju velikanski požar. Radi silnega vetra se je požar razširil čez celo poslopje. Zborovalne dvorane parlamenta in senate so popolnoma uničene. Trije delavci pri elektrarni so se ponesrečili. Zgorelo je prav vse, samo pusti zidovi mole v zrak. Rešilo se ni skoraj ničesar. Skoda se ceni na 10,000.000 turških funtov.
Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo In duša zdrava t Torej t Da ne boš bolan, Vžlvaj pravi .»FLORJAN**.
Želodčni liker
Je pripravil tek In prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost   _ ___liter K 2*40.
Kabinetna kakovost . „'430.
Naslov za naročila; »FLORJAN*, LJubljana.
Postavno varovano.
Loterijska srečka dna 16 januarja t. L
Gradec     1  65  38  33 78
Izgubila
se je dne 16. t. in. od gostilne Mavril Mayr do kolodvora kravatna igla v obliki podkve z diamanti.
Pošteni najditelj naj isto odda proti nagradi uprav-niitvu »Gorenjca«. 87
::     Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo.
Harmonike, cifre, gramofoni, gosli, igle. plošče vsake vrste po 3 do 6 kron
vse to se pri meni dobi. — Popravila gramofonov in harmonik hitro in poeoni.
Se priporočam 86 8—1
Paul Bizjak
Kranj št. 102.
Stanovanje
2 sobi. kuhinja, drvarnica in prostoren magacin se odda.
Kje? pove uredništvo »Gorenjca*,   sos s—i
P05BOf.
Pozor.
60.000 parov čevljev. 4 par« &*vtfav um« K 8*—■
Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da spravim večjo množino pod tvorniško ceno v denar. Debavim vsakomur 2 para moških in S para ženskih čevljev na trakove: rjave ali črne, galoSirane s kapicami in z močno nabitimi podplati, elegantni in po najnovejši fasoni. Veliko «t po števlki. Skupaj 4 pari K 8'—. Razpošilja se po povzetju. Razposiljalnica čevljev:
P. Luat, Krakov itav. 24/8.
Zamena dovoljen \ ali denar nazaj. 84 6—1
Opravilna številka E 481/9 18
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 20. januarja leta 1910, opravilna številka E 431/9113 se proda
dne 24. januarja 1910
Listnica uredništva.
V zadnji številki je prišel pomotoma pod spis (Radovljiško kolo* stavek (Glej sliko na vodnjaku) namesto glej kolo v radovljiškem mestnem grbu, kar s tem popravljamo.
dopoldne ob 9. url v Kranju, Glavni trsi štev. 132
na javni dražbi
različno manufaktumo blago cele trgovine.
Reči se smejo ogledati dne 24. januarja 1910 v času med 8. in 9. uro dopoldne v Kranju na Glavnem trgu štev. 132. 38
C. kr. okrajna sodnija v Kranju, oddelek III.
dna 22. januarja 1910.
V lUfekohji znanje!
Štejem si v prijetno dolžnost, da se tem potom vsem svojim dosedanjim odjemalcem naj-prisrčneje zahvaljujem za izkazano naklonjenost skozi dolgo vrsto let rajnemu mojemu soprogu, kakor tudi v zadnjem času meni.
Obenem si usojam najuljudneje naznanjati, da sem dala
s 15. Januarjem 1010
stojo trgovino = ¥ najem =
gospodu Josipu Likozarju
ki bo isto popolnoma neizpremenjeno vodil dalje, zvest staremu načelu: Dobro in pošteno.
V prijetni nadi, da se bo tudi mojemu nasledniku doprinaftalo isto zaupanje in naklonjenost beležim
z odličnim spoštovanjem
Josipina Puppo.
Oziraje se na poleg stoječe naznanilo gospe Josipine Puppo, si usojam najuljudneje naznanjati, da sem prevzel občeznano
S
gospoda Karola Puppo
ki jo bodem vodil po istih načelih in pod istim imenom nadalje v popolno zadovoljnost svojih cenjenih odjemalcev.
Obenem se priporočam slavnemu občinstvu v blagohotno naklonjenost ter se priporočam za obilni obisk.
z velespoštovanjem
Josip flfozar.
20
76
Samo
je oni, o katerem pravi znani In odličnim kemike in industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč,
večjo, nego milo ali milo in soda
ne da bi kvaril perila.     82 14—8
Minisss pralni praiek je tsrej nsjboljis
kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je počesal in daje
MiKcfa teliti ter it pipitami brc: dati.
Zavitek Vi kg stane samo 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijaml, kolonijalnim blagom In milom.
L. Mtolo^^aS, L Molkerbaatei 3.
JU(o IjaSljat«
ali težko sopete (astma), poskusite
slavonski lelHCnl ml
iz orlove lekarne v Pakracn.
Z i zbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na
lelodCnlh boleznih
ali na boleznih na črevih, potem zahtevajte v lekarnah znamenito znane
pafcralke teindCne kapljice
in iznebili se boste kmalu bolezni. Cena: i steklenica slov. zeliščnega soka K 1*20, 1 tacat pakražkih Želodčnih kapljic „ 5-00 Kdor si teh ne more nabaviti v svojem stanovalisču, naj isto naroči iz centrale
L tkana «pri slatem orla* v Pakracn.
Po pesti se ne pošilja izpod 2 steklenic.  267 18—18
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zalog*        10 52-51
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Glinaste peči
88 52-82
štedilniki, banje ia kopeli, kakor tadl kipe, vaie In drage glinaste iidelke t vaeh barvah, trpežne In cene priporoča
Avgust Drelse
|i rva in nnjvaftja tovarna pnoi in glinnatlti iadolko* v LJubljani.
m a m m mm ■■■■
uuuDuDuuuu
■ ■   mektrlcna gonilna sila.   ■ sj
Tifima eljaatib banf, tata ia firneia
Brata (beri'
črkoslik&rja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
nasproti hot.,Union*
ustanovljeno 1842.
,52—20
Telefon 154.
EDG0QQDD00
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan lota 1009 na razstavah v Londona la v Partía s prvin darilen: častne aJplona, valikin slaUBt daataln krlieen ia velika zlata kolajne.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrat
oblek za gospode, nradniških a ni form
salonskih, tariatevekih ia lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata asJoga aagleJkega, francoskega ia brnskega soka*. — Naročila as isvrlnjejo po najnovejšem kroju točno 1» osno ter se sprejemajo popravita.
Mllst i (zvonijo frakov a saioesiil sikeii.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroja ter po želji naročnika. — Kdor si Seli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej t miki ia postal bo stalen naročnik. 86 52—46
Vi n a
Štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 68—t
Agro-Merkur
Martinova oesta 20 fft   fatift Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne JJ      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—26
LJUBLJANI ::: Zalagate!] društva e. kr. avstr. dri. uradnikov
Bogat* zalog* pohištva teako vrste v vseh oaaae. Ogledala, slike r vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške posteljo Ia vozički  po vsaki oen\.
Modroel Iz slona-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilno sobe, salone, predsobe, oelo garniture.
Za sobo: postelja,] nočna o m ar loa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
špeoljalltete r nevestinih balah. Voliti prostori, pritlično In r /. nadstropju. Čudovito pooenl za hotele, vile In z* letovišča 62 gld.
Jtf »Iftc Orn-Mctodovc irtiic!
■-1-
registrirana zadruga z omejenim jamstvom.
Uradni prostori: Šelenburgova ulica (pri „Halten").
Vplačani deleži K 101.880.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne
vloge do dne dviga po 4'/,% > rentni davek plača
zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi
stranka čekovno knjižico. Daje poaojila na najrazličnejše načine.
Ravnotnrn Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne
vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eakomptira trgovske menica. Preskrb?>je vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov
i. t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—2
Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno aH pismeno v zadružni pisarni.
Uradne are vsak dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne ed 3. do 5.
ZobozdravnišU mf&Mfa oboteludiU a
dr. gdtord Globrtnl;
v Kranju.      220 62-20 le slavnemu občinstvu na razpolago
vsaki dan in htdi v nedeljo.
JOS. WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
®lom*kovn   talloca sat«
Jamic uttio Ii koislnikcljuo kijoetrilCintro.
Zidno omrežje na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omreaje, važna vrata, balkoni, verande, stolpne krite, štedilnike L t. d.
Špecijaliteta: 76 62-26
valjiÖni aaatori (Rollbalken).
Priložnostni nakup*
Umetni mlio. • • Žaga. • • Kovačnloa.
Mlin |e sezidan po na|nove]šeai slstean, Jako dobro opravljen, brez konkurence in lata dela v izobilju, žaga |e opremljena s clrknlarnlmi in dragimi zagiml. Kovačnloa ima vse orodje in stroje. =— Zraven spadajo tudi travniki, njive in vrtovi.
Proda so jako vrodno radi rodbinskih razmer.
Vpraša naj ea pri 261 20-u
Josipa Kremser, J0.8!?"!- "^""j* „
-JE._! Lavamund, Lavantinska dolina,
Koroško. — Dopise se proti v nemškem Jeziku.
Dendrin
sa uničenje boleani in škodljivcev na sadnem drevju. ■■
Obnesel se je posebno proti zajčji škodi.
Prospekti gratis. 294 8—6
Zavoj za poskušajo brutto 5 kg fraoko 4 K.
Tovarna karbollneja R. Avenarius aniietten, Nižje Avstrijsko.
Saloga pri Fr. Dolenz, Kranj.
G. Tönnies
-
»m
ni
v Ljubljani 'I*8'
tovarna za stroje, železo in koviuolivarna priporoča kot posebnost žage In vee ■troja za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave, zvezane neposredno z vrati lom. Motorje za bencin in snrovo olje, najcenejša gonilna sila.
■ *
e
POSOJILNICA V RADOVLJICI
reglstrovana zadruga z omejenimi poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Reaervna zaklada lanaia:
i
si
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
192—26
Denarni promet ▼ leta 1008:
ii
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in
v podružnici WkW vsak dan ~WQft
od 8—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. izvzemšl
nedelje in praznike.
Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Izdaja konsorcij « Gorenjca*.
Odgovorni urednik Miroslav Ambroži č.
Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.
34